List 25. Gospodarske stvari. Oklic kmetijskim gospodarjem in rodoljubom kranjskim. C. kr. kmetijska družba Vojvodine kranjske je v občnem zboru 8. maja 1867. leta odobrila nova pravila, ktera so osnovana v duhu napredovanja našega kmetijstva. S temi pravili si je družba naložila resno dolžnost z izgledi, podukom in vsakorsno podporo delati na to, da se med kranjskimi kmetovalci povzdigne občni blagostan. Omenjena nova pravila je potrdila c. kr. vlada. Glavni odbor kot vršivni organ kmetijske družbe ima ta pravila vpeljati v djansko življenje. V tem oziru mu je prva in najsilnejša dolžnost, da se v red spravijo poddružnice, kajti prav te so desna roka družbi kmetijski, da more bistveno pospeševati in podpirati domače gospodarstvo; brez njihove vedne podpore nima niti cela družba niti glavni odbor nobene moči, brez njih bila bi nova pravila le same prazne besede. Kakošna delavnost je po novih pravilih namenjena poddružnicam, to povedo naslednji njihovi oddelki od §§. 30. do 36. *) *) Ti poddružnice zadevajoči §§. se glasijo tako-le: §. 30. Poddružnice so organi zunaj družbenega sedeža, ki poleg družbenih pravil družbe upliv in dotiko na dalje širijo, ob enem pa tudi kmetijski in gozdnarski napredek tistega kraja, kolikor mogoče, pospešujejo. Njihova prva dolžnost je tedaj, da družbene namene v §§. 2 in 3 teh pravil omenjene, pod vodstvom središkega odbora vsestransko podpirajo, da za izpolnitev družbenih, in središkega odbora sklepov v svojem okraji skrbe", in da s svojimi poročili in nasveti na tanko razodevajo stanje in potrebe svojega okraja. §.31. Število tacih poddružnic in meje njihovih okrajev ustanavlja veliki zbor z obzirom na splošne in posamesnih krajev potrebe. Vsaka prememba v številu in v mejah poddružnic se brž naznani vis. c. k. deželnemu predsedstvu. §. 32. Ena poddružnica so vsi djanski družbeniki, ki v njenem okraju prebivajo. Oni izvolijo izmed sebe za tri leta poddružnici načelnika in njegovega namestnika, in potem, če je po krajnih okoliščinah dobro in če je mogoče, načelniku v podporo odbor 3 do 6 oseb, s posebnim ozirom na gozdarstvo. Vse te službe so brezplačne. Izvoljeni se morajo sredi-škemu (glavnemu) odboru naznaniti. §. 33. Poddružnice načelnik oskrbuje opravilno zvezo s središkim odborom in zastopa poddružnico na zunaj ravno tako, kakor družbeni predsednik celo družbo. §. 34. Poglavitne naloge poddruženskega načelnika so: a) Da ima na razvidu djanske družbenike, v poddružnici prebivajoče, naredivši poddružensko matico (imenik); b) da ima na razvidu vsa poddruženska opravila in dopisovanja, na tanko Prejšnja uredba naših poddružnic je imela to napako, da so bile osnovane za prevelike okraje. To jim je težilo delo in oviralo ali celo nemogoče delalo shode ondašnjih udov. Po novih pravilih je odpravljena ta napaka, kajti kmetijska družba sme vsled 31. §. ustanoviti poddružnic, kolikor le hoče, in omejiti jih, kakor jej kaže, ker več ni vezana, na meje političnih okrajnih gosposk, toraj je sedaj pripuščeno urediti jih prav tako, kakor zahtevajo krajne potrebe. Glavni odbor je prevdarjal vse te okoliščine in soglasno spoznal za koristno, da je tem boljše, čem več se osnuje kmetijskih poddružnic, daje toraj želeti, naj bi se poddružnica ustanovila v vsaki veči občini. To pa sedaj morda še ni mogoče; doseči vendar je moč vsaj to, da se ustanove manjše poddružnice od sedanjih, tako, na pr., ena za 3 ali 4 občine (srenje). Da bode glavnemu odboru moč, sestaviti poddruž-niške okraje in njihovo uredbo na posvetovanje predložiti prihodnjemu občnemu zboru, zato mora najpred izvedeti , ali vsa dežela pritrdi tem predlogom in ali se sme pričakovati, da se mnogo kmetovalcev prostovoljno udeleži novih poddružnic. Iz tega namena glavni odbor razpošilja ta oklic vsem kmetovalcem in prijateljem kmetijstva, prečastiti duhovščini, častitim učiteljem in vsem županom kranjske dežele in to s srčnim vabi- jih zabileževaje; c) da skrbi, da se na tanko izterjajo družbenikov letni prineski in drugi družbeni prihodki, potem, da množi družbene prihodke s tem , da pridobiva nove družbenike , ki jih predloži, ali da naklanja dobrovoljne prineske, darove, ustanove, volila itd.; d) da podaja redna letna poročila o letini, zemljedelskem napredovanji, semnjih, in sploh, kako se kmetuje in gozdari v poddružnici, potem izredna poročila središkemu odboru o posebnih naključbah, prikaznih, zgodbah in težnjah v kmetijskem in gozdarskem razdelku svojega okraja; e) da sklicuje poddruženske zbore ali večkrat ali vsaj enkrat na leto, da se menijo in da obravnujejo obcekoristne naprave. Na te zbore lahko pridejo tudi kmetovalci in gozdarji, ki niso družbeniki; f) da središkemu odboru nasvetuje, da bi se kdo javno pohvalil, ali nagradil za posebno zaslužna dela v kmetijstvu ali gozdarstvu; g) da primerno reši vsako vprašanje ali zahtevanje, ki mu pride od središkega odbora ali kacega družbenika, potem od gosposke ali od občinskih zastopov; h) da razdeli od središkega odbora poslane družbene natise, sadike, semena itd. §. 35. Stroški za pisarne potrebščine in poštnina se pod-druženskemu načelniku, ako jih pristojno izkaže, iz družbene blagajnice povrnejo. §. 36. Poddruženskemu načelniku bo k mari, da tudi sam pride, ali izmed djanskih družbenikov poslanca pošlje k velikemu zboru, da želje in potrebe svoje poddružnice razločno razodene. — 196 ------ lom: naj bi vsakdo v svojem okrožji po svoji moči podpiral to koristno prizadevanje naše družbe. To se zgodi s tem, da se vpiše v družbo, kdor ni že njen ud, — da jej skuša novih udov pridobiti, in zlasti s tem, da pospešuje ustanovitev kmetijskih poddružnic, kakoršne misli glavni odbor osnovati. Za prvi začetek zadostuje, da se le nekoliko kmetovalcev ene ali več občin združi v novo poddruž-nico, kajti okoli teh, ako so navdušeni blagega namena, se gotovo kmalu zbere mnogo novih udov in moči. Glavni odbor se toraj za gotovo nadja, da kmetovalci ne prezrejo tega vabila, in pričakuje mnogo nasvetov in ponudeb o osnovi kmetijskih poddružnic. Da bode pa glavni odbor mogel že prihodnjemu občnemu zboru na posvetovanje predložiti uredbo novih poddružnic, zato prosi, naj se dotični oglasi in nasvetje „c. k. kmetijski družbi v Ljubljani" pošljejo vsaj do konca avgusta tega leta. V predlogih za ustanovitev novih kmetijskih poddružnic naj blagovoljno vsakdo: a) naznani okraj, kterega naj bi po mislih njegovih obsegala poddružnica, in naj imenuje občine, ktere naj bi se združile. Pri tem naj se gleda na podobne razmere kmetijstva in naj se ozir jemlje na to, da se udje lahko shajajo, toraj na pota, ceste itd.; b) naj imenujejo osebe, o kterih je pričakovati, da pristopijo k nasvetovani novi poddružnici. Vrh tega bo glavni odbor z veseljem sprejel tudi vsak drug nasvet, ki bode meril na pospeševanje te zadeve. Konečno glavni odbor lepo prosi, da mu domoljubi pošljejo mnogo koristne tvarine, za ktero že naprej izreka svojo zahvalo Glavni odbor c. k. kranjske kmetijske družbe v Ljubljani 7. dne rožnika 1868.