DNE 2. MAJA KONCERT GLASBENE MATICE S TURNEJSKIM SPOREDOM O n a š i h o b m e j n i h K e b a n c i h HIGIJENSKE RAZMERE. — DUŠEVNA ZAOSTALOST. — SKRB ZA DECO. - MIŠNICA IN ALKOHOL. - DRUŽINS KI ODNOŠAJI. — PREVŽITKARSTVO. NEZAKONSKI OTROCI. — BOJ ZA OBSTANEK. ko tudi on sam. Prevžitkarstvo je težek problem, ki tlači naše ljudstvo. Kakor na Pohorju je tudi na Koban- skem običajno, da ima kmet pri hiši več hlapcev, dekel in rejencev. Delajo za ta­ ko majhno plačo, da si ne morejo pri­ hraniti ničesar, kaj še, da bi si ustanovili svoje ognjišče. Zato je dokaj nezakonske dece. Nezakonske m atere so največje re­ ve. Saj delajo kmetu samo zato, da sme­ jo z otrokom vred sesti za njegovo mizo in da si prislužijo najpotrebnejšo obleko. Ker je mati od zore do mraka zaposlena, je deca brez vzgoje in zaostaja. Ko do- raste, si ne zna pomagati. Nezakonski o- troci ostajajo večni hlapci in dekle. Ta poiav se ponavlja že izza davnih dni. • Zanimivo pa je, da je osebnostni go­ spodarski čut v ljudstvu silno razvit. Skoro pri vseh hišah pustijo gospodarji ženi, otrokom, celo rejencem in služinča­ di, da si rede zajce, ovce, kokoši in celo kravo. S to lastnino razpolagajo prosto, jo lahko prodajo ali zamenjajo, izkupiček pa uporabljajo za svoje osebne potrebe. Čut svojine, ki se goji od rane mlado­ sti in podkreplia s trdim pridobivanem, se večinoma pozneje izprevrže v sebič­ nost, ki se niti ne umakne v trenutkih, ko je treba nujno pomagati svojemu bližnje­ mu. Toda to ni propadanje ljudstva, vzrok za marsikaj nam nerazumljivega tiči v težkem življenju. Boj za obstanek, posebnost ozemlja in dela vpliva na nje­ govo svojevrstno duševnost. III. Zdravstvene razmere so vsled nehigi- jensikih stanovanj in obleke ter zaradi prešibke hrane zelo slabe. Statistika u- mrljivosti kaže, da so eno četrtino ljudi pobrale kužne bolezni, čez polovico bo­ lezni je pljučnice in vnetja, mnogo pa je nezgod pri podiranju drevja, spravljanju in nakladanju lesa itd. Porazna je ugotovitev, da je samo v občini Remšnik okoli 80 bebcev in to gluhonemih, duševno manjvrednih in ro­ jenih pohabljencev. Mnogo ljudi ima tudi golšo. Ljudje pridejo ob težkih življenj­ skih razmerah le malo v svet in — na žalost — se tudi tujec redko izgubi v te pianinske kraje. Vzrok duševne zaostalo­ sti je v tem, da domačini sklepajo zako­ ne med seboj, kar slabi rod duševno in telesno. Golšo povzroča pomanjkanje jo­ da, kakor sploh neprimerna hrana ovira razvoj zdravega rodu. Skrbstvo dece v teh hribovskih krajih je zelo pomanjkljivo. Diplomirane babice v višjih kobanskih krajih nimajo nikjer. Pri porodniških poslih vpoštevajo stare žene le vraže in ne zdravstvenih pred­ pisov. Babice vežejo n. pr. popkovino s cunjico, v katero se poprej usmrkljajo, češ da je tako najbolje. Zato zastruplje- nja pri porodnicah niso redka. Skrb za dojenčka je zelo površna, ker so starši preobloženi z delom. Celo pri večjih po­ sestnikih je deca prepuščena otrokom, starim ljudem in bebastim ženskam. Z majhno deco se nihče ne igra, nihče z njo ne govori ali pa blebetajo vanjo bebci svoje nejasno Čenčanje. O snagi in redu ne more biti govora, otrok pozno shodi in pozno spregovori, sploh pa je zelo slaboten: obraz je sivobled in starikav, udje upognjeni, trup čokat ali grbast. Ta­ ko se že v zgodnji mladosti začne bedno životarjenje. . . Mnogo hlapcev in delavcev uživa še mišnico. Lesni delavci — dokler ni bilo krize — so čutili, da so telesno preslabi in ne morejo mnogo sredstev izsiliti iz zemlje in gozda. Zato so segali po sred­ stvih, ki podžigajo telesne sile. Strašne posledice se pokažejo kmalu: telesne mo­ či zgodaj pešajo, noge otečeio in se skri- ve, pri členkih se odpirajo, iz odprtih ran se fzceia gnoj. Zvest tovariš mišnice je alkohol. Lju­ dje so prepričani, da oporne pijače dajejo moč in izbrišejo težke skrbi za gospodar­ stvo in družino. Fantazija v pijanosti pre plete vsakdanjo otopelost in enolično življenje z lepšim doživetjem, da človek zauka in poveseljači. Alkoholizem torej ni samovoljna razvada, ampak izvira iz načina dela in gospodarstva in iz ne­ zdravih okoliščin. Nemorala in poboji iz- ha ajo sicer neposredno navadno iz al­ kohola, ki jih sproži, posredno in trajno pa jih povzročuje delovni način in slabe razmere. Če bi odstranili prave vzroke, tedaj obsebi odstranimo tudi pogubni vpliv alkohola. Kar velja za Kobansko, velja seveda š? ✓ večji meri za nekatere druge naše pokrajine, kjer staroversko kmetovanje prav tako iztiska poslednje sile in zadnje krvne kaplje iz izmučenih teles delavcev in kmetov. Tudi na velikih posestvih, tako zvanih kmetijah, je življenje Še zelo patrijarhal- no. Kmet je zaverovan vase in v svojo zemljo. To v stoletjih vzgojeno samo- l ubje korenini v kmetu tako, da sega celo v'družinsko življenje. Če je mož po­ dedoval posestvo in se oženil, mnogokrat žena ni solastnica. Radi neugodne lege in majhne donos­ nosti se kmetije ne dajo deliti, kar ima za kmečko deco obsežne posledice. Ko pride gospodar v leta, se naveliča skrbi in garanja. Zato preda enemu izmed o- trok posestvo, drugim pa Izgovori pri­ merno doto. Sam zahrepeni po brezskrb- n! starosti in si izgovori svoj prevžitek. Mladi naslednik prevzame z dotami In prevžitikom obteženo posestvo, peha se po strminah, da si ohrani lastno streho in oskrbi sebi in svojcem košček trdega kruha in da plača obresti in dolgove. Ko se tudi njemu zahoče miru. stori prav ta- rnariborsko gledališče REPERTOAR: Torek, 28. aprila ob 20. uri »čardaška kneginja«. Kuponi. Gostovanje gdč. Marice Lubejeve. Sreda, 29. aprila. Zaprto. Četrtek, 30. aprila ob 20. uri »Cirkuška princesa« ab. C. Kuponi. Petek, 1. maja. Zaprto. Sobota, 2. maja ob 20. uri »Odgodena noč«. Zadnjič. Cene od 12—2. Ptujsko gledališče. Pondeljek, 4. maja ob 20. uri »Cirkuška princesa«. Gostovanje maribor. gleda­ lišča. Prihodnja glasbena premiiera v gleda­ lišču bo v nedeljo, 3. t. m. ob 20. uri. — Uprizorila se bo izredno vesela in zabav­ na Szirmaieva opereta »Kavalir Miško«, pri kateri se bo občinstvo do solz nasme­ jalo. Režira Dj. Trbuhovič, dirigira L. Herzog. »Cirkuška princesa« na ptujskem odru. Prihodnje gostovanje mariborske opere­ te v Ptuju bo v pondeljek, 4. t. m. Upri­ zoril se bo eden izmed največjih operet­ nih Šlagarjev poslednjega časa Kalmano- va »Cirkuška princesa«, ki je žela v Ma­ riboru kar največje uspehe ter je bila sploh najdostoineiša operetna vprizoritev v sezoni. Nastopi ves operetni ansambl, zbor in štatistarija. Izvajale se bodo tudi baletne točke. Torek Sreda K a b a r e tn i večer Velika kavarna Mariborski in Ljudska univerza v Mariboru. V sredo, 29. aprila, bo predaval gosp. Vekoslav Bučar iz Ljubljane o Lužičkih Srbih v sedanjosti in preteklosti. Gospod Bučar je izvrsten poznavalec tamkajšnjih razmer in je že predaval o tej temi v mnogih krajih. Naša narodna dolžnost je, da se spoznamo s to majhno vejo na mo­ gočnem slovanskem drevesu, ki je znala tako trdovratno kljubovati nemškemu pritoku. Predavanje je posebno aktualno z ozirom na sedanjo Trstenjakovo raz­ stavo Lužiških Srbov. — Osebne vesti. Trajno upokojen je starešina okrajnega sodišča v Rogatcu g. Rudolf Potočnik. — Za veterinarskega svetnika pri sres- kem načelstvu v Ptuju je imenovan dr. Vilim Jedlička, doslej veterinarski svet­ nik pri sreskem načelstvu v LjubljanL Zadnja pot Gačhikove družine. Nesrečne žrtve velike hoške tragedije so nastopile včeraj popoldne svojo zad­ njo trnjevo pot. Ob naravnost ogromni udeležbi občinstva iz mesta in okolice so jih položili na radvanjskem pokopališču v skupni grob k večnemu počitku. Ob odprti jami so bili zbrani tudi vsi šolski tovariši pokojnega 12letnega Rudolfa, gojenci II. razreda realne gimnazije pod vodstvom g. ravnatelja Jakoba Zupanči­ ča in razrednika prof. Pirnata. Prinesli so svojemu tovarišu v zadnje slovo polno svežega pomladanskega cvetja in ga spu­ stili v grob. Grobna tišina je vladala na pokopališču, ko so pričeli spuščati Jcrste drugo za drugo v grob: najprej Gačnika, nato megovo ženo, sinova Rudolfa in Karla, na vrh pa najmlajšega Ivančka. Skoro slehernemu so solze porosile oče­ sa, iz prs pa so se izvili pritajeni vzdihi. Naj pod vznožjem Pohorja mirno in spo­ kojno sanjajo večni sen! — Moška podružnica Cirll-Metodove družbe je imela sinoči občni zbor v Narodnem domu. Po poročilih predsednika, tajnika in blagajnika se je vršila razprava o de­ lu v bodočem poslovnem letu in zlasti o poglobitvi narodnoobrambnega dela ob meji v zvezi z drugimi organizacijami s podobnimi cilji. Odiooru se je dalo naro­ čilo, da stopi v to svrho z vsemi temi or­ ganizacijami v tesnejše stike. Ker je do- sedajni predsednik dr. Strm šek,kije vo­ dil podružnico 5 let, odklonil zopetno iz­ volitev, je bil izvoljen predsednikom dr. Lašič. Njegov namestnik je nadzornik Ivan Tomažič, tajnik šol. upravitelj Fran Cvetko, njegov nam. dr. Pivko, blagaj­ nik trgovec Fran Majer, njegov nam. Fer­ do Dobravec, za nadzornika prof. Brolih in Ivan Kejžar. Novi odbor je imel takoj po zaključku občnega zbora svojo prvo sejo. — f Ivan Gorup. Snoči je preminul v svojem stanovanju v Koroščevi ulici 34 znani trgovski za­ stopnik g. Ivan Gorup. Hripa ga je spra­ vila v bolniško postelj, pridružila pa seje nato še pljučnica, kateri je včeraj podle­ gel. Pokojnik je bii rodom Ljubljančan, služboval pa je večinoma na Reki in v Trstu, kjer je bil ravnatelj Prve češke zavarovalnice. Bil je vedno odločno ju- goslovensko orijentiran in je kot tak z ve­ likim veseljem podpiral vsa narodna dru­ štva. Poštenjak od nog do glave in lju­ bezniv družabnik si je takoj znal prido­ biti simpatije vsakogar. Po prevratu se je ves navdušen preselil v svobodno našo državo, po kateri je tako dolgo hrepenel in v kateri bo našel tudi svoj zadnji po­ čitek. Njegova zadnja želja je bila: »Ako umrem, pokopljite me v sokolskem kro­ ju!« In ta želja se mu bo tudi izpolnila. Pogreb se bo vršil jutri, v sredo, ob 15,30 izpred kapelice mestnega pokopališča na Pobrežju. Bodi zavednemu Jugoslovanu in kremenitemu značaju lahka svobodna slovenska zemlja, ki jo je tako ljubil! — Smrtna kosa. Včeraj je umrl v ljubljanski bolnici v 36. letu starosti carinik g. Kamilo Gradiš­ nik, ki je služboval pred leti tudi delj časa pri mariborski carinarnici. Bil je iz u- gledne narodne rodbine pokojnega nad­ učitelja Armina Gradišnika v Celju, brat celjskega lekarnarja Fedora in učitelja Stanka Gradišnika. Blag mu spomin! — V Krčevini 220 je umrla sinoči posestnica Terezija Zdolšek, stara 73 let. — Odgonskim potoni s6 privedli iz Avstrije 281etnega hlapca Filipa Hostnika, doma iz Škofje Loke, ki so ga zasačili, ko je prekoračil mejo brez dokumentov. Izročili so ga mariborski policiji, kjer se je izkazalo, da ga išče o- krožno sodišče v Celju radi tatvin. Kolo ukradeno je bilo davi krog pol 7. pekovskemu va­ jencu Ignacu Lesjaku pred sirotišnico v Slovenski ulici. Kolo je vredno krog 800 Din. — Opozarjamo na nocojšnje gostovanje priljubljene za­ grebške subrete Marice Lubejeve kot Silva v Kalmanovi opereti »Cardaška kneginja«« K IN O g===g ® r» f s le !: = Od danes dalje Najboljša veseloigra: ZASEBNA TAJNICA! Renate MOLLER. — 100% govoreči in zvočni veiesilm v nemškem jeziku. Film svetovnega slovesa! Od danes dalie: 100% govoreča ii zvočna drama v nemškem jeziku: A R I A N A! Elizabeta BERGNER. Predstave v obeh kinih ob delavnikih | ob 17., 19.. 21. uri: ob nedeliah in praznikih ob 15.. 17.. 19 in 21 uri. Predprodaja dnevno: od 10. do 12, ure na blagajni. XXVI SPOI.O KINO? V soboto in nedeljo: C R N I VITEZI Richard TALMADGE. Iz meteorološke postaje v Slov. goricah. Marec, klicar pomladi in vstajenja k svežosti in kreposti, je za nami. Mrzlo se je poslovil, on, ki nas naj objame z nežnim dihom večno se povračajoče ne­ veste blaženstva, svete vigredi. Ni nam sušil ledenih solz, kakor po navadi, sam se je jokal nad zgrešeno potjo današnjih dni in njegove solze so se v ledovje za- kovale. . . Na 12. dan je celo zamrznil na -—14° C pod ničlo, na preddan (11.) pa ga je zasulo v sneženi grob, da smo trepetali, če ne bo več vstajenja k soln- čnemu blagru. Le na prvi pomladanski dan (21.) je gorko zadihal (+ 7 ° C zju­ traj), kakor da bi nam dal opomin: Še je čas, da se svet blagotvorno prerodi. V celem je letošnji marec najokal 7 cm 4 mm solz, več kakor lanski (6 cm) in predlanski 6 mm) skupaj. Lanski in predlanski sušeč sta tudi po enkrat k pokori z gromom zarenčala, letošnji pa se je v globoki boli nad svetovnimi pretre­ si le tiho solzil. Mrzlo m arčevo slovo še tudi globoko v aprilu občutimo, saj je Še 13. aprila kazal toplomer skoro pod 0 C in 18. aprila je še na Pohorju na Klophem vrhu nad 1 m debeli sne?< da še smučarjem vkup zvonijo, zato si ne upa prav zelenje in brstenje na dan in april bo ostal res mali traven do konca. Le srce dvigajoče in dušo vedreče upa- nosno pomladno zelenje na strnenem po­ lju kaže malo več poguma in običajne moči. — Popotnik iz Slov. goric. Neumestno Izzivanje. Zadnjo nedeljo se srečam, gredoč iz mesta, z znancem na cesti. Nisem imel sreče pri tomboli, kar se mi je seveda poznalo na obrazu in da mine slaba vo­ lja, sem povabil znanca na pivo. Zna­ nec radi svoje boljše polovice, katera pride le redko iz hiše, tega povabila ni mogel odkloniti. Sedli smo za mizo v gostilni na Tržaški cesti. Kramljali smo slovenski, ne da bi se brigali za druge ljudi. Prisedel je še k nam gostilničar in nas kot novo došlece tudi po naše po­ zdravil. Zdaj pa čujte: Iz sosedne mize se obregne brez povoda neki gospod: Sprechen Sie auch windisch? Ker ni ni- kdo reagiral, je še pristavil ponovno: Ich sprich auch windisch • .. Za name­ ček je še menda po nesreči ali kako, pa­ del in se zavalil pod stol .naše dame. Ker smo Slovenci potrpežljivi ljudje, smo vsi trije hitro popihali ven in domu. Le mi­ sliti smo si smeli: Kdor zaničuje se sam. podlaga je tujčevi peti! Radi poskusa prevare je bil v čeraj aretiran postopač Josip P., k a k o r razni drugi postopači, je tu­ di on hotel priti do denarja na ta način, da je nakupil po trgovinah razne p r­ stan e in drugo nič v redno blago iz pločevine, ki se sveti k ak o r zlato in je skušal ogoljufati neprevidne km ete, ponujajoč iira to blago za zlato. —«