Nove smeri v vinoreji.
Vinarski ravnatelj Pu klavec.
Štajersko vinarstvo je imelo v stari Avstriji tesko stališče. Trpelo je vsled konkurence južnih pokrajin, posebno pa Ogrske, ki   so    proizvajale   pod   mnogo   ugodnejšimi
klimaticnimi razmerami mnogo eaaeje in preplavile s svojim cenini blagomnase naravne odjemalne kraje, alpske dezele. Da se jo na§ vinogradnik v drugi polovici vojske gmotno opornogel, je pripisati odpadu te konkurence in je bil le zafiasen pojav.
Stali§6e nasega vinarstva pa tudi danes v novi drzavi na prvi pogled nikakor ni posebno nadepolno. Del konkurencnih dezel (del Ogrske, Grorisko in Primorje) je sicer odpadel, racuniti pa muramo z dejstvi, 1. da Jugoslavia prideluje ve6 vina, kakor ga sauia potrebuje; 2. da bo izvoz v Nernsko Avstrijo, ki je dozdaj konsumirala 2/3 do 3/4 nasega, vinskega pridelka, tudi za slueaj, da se iz-vozne razmere urede za nas kar najbolj ugodno, kolikor toliko otesko&en; 3. da bodo proizvajalni stroski pri nas vedno visji, kakor v ostalih vinorejskih pokrajinah Jugoslavije, ki pridelujejo pod ugodnejsimi vremenskimi razmerami.
Predpogoj za obstanek nasega vinarstva je, da nas drzava primerno Sciti pred ino-zernsko konkurenco in da nam omogOGA izvoz v danasnjo Neinsko Avstrijo, kateroga zaeasno ne moreino pogresati, dokier .se nase vinarstvo ne preustroji.
Ce se ta predpogoj izpolui, se mora upostevati konkurenca, ki nam jo bodo po-vzrocale nase jugoslovanske pokrajine in prasanje je, Le nam bo uiogoCo pod dauimi razmerami uspeSno tekmovati z vinarstvoni Dalmacije, Slavonije in Batfke-Banata.
Na prvi pogled bi se moralo to prasanje zanikati, ze iz vidika vremenskih razmer, ki so v navedenih pokrajinah vinarstvu pa6 mnogo ugodnojse, nego pri nas in ki zdatno olajSujejo in pocenijo proizvajanje. Ce se pa razmere vsestransko ogledajo in upostevajo vse mogoce cmjenice, se pride do cisto drugega zakljucka.
V   prvi vrsti je finost in zlahtnost cvet-lice (bukeja), v drugi vrsti finost in zlahtnost kislobe, ki so lastna le nasim vinom v tako visoki ineri in bi se dale izkorL-ttiti v naie svrhe. V tretji vrsti je uporaba svezega grozdja, ki vsaj deloma lahko mnogo pri-pomore k vecji rentabiliteti vinarstva. In te tri cmjenice nam nudijo podlago, na katero brez pomislekov lahko zgradimo naSo vinorejo dobiCkanosno v okviru Jugoslavije.
Ne da bi hotel prasanje v dosego na-vedenega smotra izcrpJjivo obravnavati, uao-jam si v naslednjem podati le nekatere smernice za postopanje v prehodnji dobi, prepuscaje konfino reSitev vsem merodajnim krogom v nadaljni pretres in posvetovanje.
Ce ho<5emo izrabiti finost in zlahtnost cvetlice, ki jo dosezejo nekatere vrste nasih vin, moramo pred vsem posvetiti vecjo po-zornost pridelovanju kvalitetnih vin, kakor jih zahteva svetovni trg; — to sicer ni novo, pa vendar do sedaj premalo upostevano. Znano je, da so nekatere vrste sortnih vin iz ljutomersko-radgonskih, pekrskih in haloS-kih goric lahko ze dosihdob uspeSno tekmo-vale z najbolsimi spodnjeavstrijskimi, ren-skimi in drugimi vini in da so jim vefikrat pri razstavah in drugih priloznostih najboljsi poznavalci dajali prednost. Manj ali pa ni6 znano je pa dejstvo, da Sampanjec (penefie vino), proizvajan iz ene ali drnge vrste burgundca (posebno iz modrega burgundoa), ljutomersko-radgonskega ali slovenjegoriskega izvora veCkrat presega po kako vosti celo pravega iz francoske Sampanje (Champagne). Kdor sampanjec kolikor toliko pozna in ve, kaka razlika je kvalitativno med pravim sampanjcen iz vina iz Sampanje in iz vin drugega izvora, bo vedel ceniti velikansko vaznost tega dejstva za naso stajersko pokrajino, posebno 6e omenim, da burgundec v celih ormozko-ljutomersko-radgonskih in celih Slovenskih gori-cah (priblizno na kakih 6000 hektarjih) enako dobro uspeva in daje izboren „cuvee" (kuve, vino iz katerega se izdeluje sampanjec), ki se ne doseze v enaki kvaliteti izven Sampanje.
V   duhu vidim nase krasne Siovenske gorice obsajene izkljucno le z modrim bur-gundcem, preprezene z mnogobrojnimi, dobro oskrbovanimi cestami in zeleznicami. Skoraj jih ni ve5 spoznati!  Prej brezpomembne va-
—    2    —
sice, reprezentirajo se kot majhni, Cedm trgi z modernimi stavbami. Tz nasega Ljutomera, Ormoza, Radgone, Sv. Lenarta, Ptuju in Maribora pa so nastala sredisca svetovnu priznane jugosluvanske sauip<injske industrije. Puvsod opazas velepoteanost, red in blago-stanje!
Tiko nekako bi lahko bilo med Muro in Dravo, Sredi^oem ob Dravi in Lueanami v 15 do 20 letih, ce bodo znali zanimani krogi piavilno tolmaciti klic 6asa!
Pred vsem bi trebaio ustanoviti vinar-sko zadrugo za oznaceno ozemlje, ki bi za-Casno imela nalogo pospesevati sajenje modrega burgundca za proizvajanje Sam-panjca in skrbeti za to, da bo vsak posestnik, ki na novo zasaja svoj vinograd, Clan te zadruge.
Poleg modrega burgundca pa bi se lahko gojile v navedenem okrozju, cetudi v manjsem obsegu in le v naboljsih legah, tudi druge grozdne vrste za napravo flnih buteljskih vin, kakor Sipona, belega burgundca, zalenftica itd. A glavno torisce za proizvajanje finih buteljskih vin naj bi pa tvorili mariborski, pohorski in haloski vino-rejski okolis.
KamniSkega muskatelca, pekrske male geasevine in sipona ter razlii'iuih haloskih vi*okopiemenitih sortnih vin, kakor so se ze dosedaj pridelovala, nam nikdo no more ponarediti in so ze kolikor toliko znane na svetuvnem trgu. Nekoliko ve6 reklamo po inozemskih Casnikih in vzorna skladisCa teh vin po vecjih mestih inozeinstva bi jim kmalu j zasigurale stalne odjetualce.
V    konjiskem delu pohorskega okoliSa naj bi se upeljalo spet proizvajanje rdeoih vin, kakor je ze svoj 6as bilo udomafieno in jeslovelo. Vinarijskafirnina (kavka, vranek itd.) bi lahko tekmovala z drugimi rdeCiini vini, ze zaradi svojega posebnega, ljubkega bukeja. Tudi za te okolise naj se ustanove vinartke zadruge, ki naj dolooijo grozdne vrste, katero se naj zasajajo. Cim manj vrst, tern lazje bo delo. tern lazje se bo l'azpefialo vino. Stremeti se mora za tern, da se v vsakem okoliSu goji le ena vrsta vina za vinski trg; s tern pa ni recono le iz ene sorte. Cesto dasta dve sorti v primeraem soraztnerju, ki se v svojih laetnostih vsestransko spopol-nujeta, boljSi produkt; tako n. pr. mala grasevina z zelenciSem itd.
V   Halozah pa se bo lahko pridelovalo v manj znamenitih legah poleg finih vin tudi vino za reznjo z vini iz juznih krajev, ki jim primanjkuje kislobe. V to svrho se bo uporabilo vrste, ki veliko rode, imajo preoej kisline, a malo alkohola. Morebiti bi kazalo zasajati v to svrho beli ranfol, kavCino in druge. Grozdne vrste se bodo morale izbrati
j po   dozdajSnih   izkuSnjah.   Taka   vina    bodo sluzila tudi za lokalni trg.
(ilavno torisCe vin za refcnjo z juznimi vini pa bo nas breziski ali bizeljski vino-rejski okolis, kjer so razmere kar za to ustvarjene. Bizeljska modra kavCina za reznjo s teSkimi drnimi dalmatinci in bizeljski plavec za reznjo z belim vinom z juga bo-deta iskani sorti vina in tudi dobro plaftani. Tudi tukaj bode morala prevzeti vinar-ska zadruga stvar v roke in seznaniti vinske
| trgovce   z   blagom, ki bo obojestranska vina
| spopolnilo   in   omililo   v   svojih   ekstremnih lastnostih,   jih   naredilo   prijetnejSe   ter   po-
j veCalo njih konsumni krog.
Vino za reznjo se bo deloma lahko pridelovalo tudi v celjskem vinorejskem okolisu,
j kjer   bosta   mogoce   sorti   pe6ek   in   vrbovec dajali tozadevno blago.
i         Z navedenim pa nofiein reCi, da bizeljski
| in celjski vinorejski okolis nista deloma tudi
Isposobna za pridelovanje boljsih vin za buteljke. Znane so nekatere vrste bizeljfiana, smarcana in dramelj6ana, ki takisto lahko !tekmujejo v drugimi nasimi buteljskimi vini! Na drugi strani mi pa tudi ne pade v glavo, da bi hotel ovirati ali preprecevati pridelovanje I navadnih vin za lokalni konsum v vseh navedenih vinorejskih okoliSih. Ravno narobe! Sem za to, da se pusti vinogradniku kolikor " mogofie prosta roka v njegovem delovanju, a
ogrožati se ne smejo pri tem splošni interesi vinarstva. Označiti sem hotel s svojim izvajanjem le pot, ki naj vodi iz krize, ki preti našemu vinarstvu, če se ga primerno no preuredi. Hotel sem navesti le ideje, o katerih sem prepričan, da bi bile v stanu, j če jih bnpštevajo v vinarskih krogih, po voljno rešiti prašanje prihodnosti našega vinarstva. Vrse drugo ostane zadeva podrobnega dela krajevnih vinarskih organizacij, ki se pa vsekakor morajo osnovati čim prej, če hočemo ohraniti naše vinarstvo in I ga spraviti na pravi tir.
Pri rešitvi prašanja rentabilitete vinarstva I pa    ne   smemo    pozabiti   še   ene    možnosti I izkoriščanja naših vinogradov in sicer porabel svežega    grozdja.     Pridelovanju    namiznega grozdja se bo morala posvetiti  v.iekakor večja pozornost. Če  ne  več, pridelati moramo najmanj   toliko   namiznega   grozdja,   kolikor se ga   potrebuje   po   naših  mestih in trgih. Ne smemo   pripustiti,   da   bi   se   uvažalo   v   to s vrh o iz drugih pokrajin.
Tudi   uporaba  svežega grozdja za tako-
zvane grozdne kure, na katere me je opozoril
ravnatelj   drž.   zdravilišča   Rogaške   Slatine,
J g.   Herg,   je   lahko   precejšnega   pomena   za
naše   vinarstvo,   posebno v okolici   zdravilišč
l in   kopališč   in   bi   donašalo   okoliškim vino-
j gradnikom   lep   dohiček.   Dobrna   pri   Celju,
j Rimske   toplice   pri   Celju,   Slatina Radenci.
j posebno    pa   Rogaška   Slatina   pridejo    kot
take v poštev. V okolici navedeuih zdravilišč
j bi se naj ustanovile zadruge za pridelovanje
j namiznega grozdja, ki bi pospeševale zasadi-
j te v     vinogradov     z     zamiznimi    grozdnimi
. vrstami.   Za   grozdne kure so lahko goje pri
j nas   vse   vrste   žlahtnine   in   pa   kraljevina
(rdeča portugalka.) Poskusilo^bi se lahko gojiti
j „biser iz Czabe", ki že avgusta zori, dočim pride
i žlahtnina   še   le v   drugi polovici septembra,
f kraljevina   še   le   oktobra  v poštev. Omeniti
; pa   je,   da   biser   iz   Czabe   zelo slabo rodi.
j Ravnatelji dotičnih zdravilišč   bi gotovo radi
;' šli na roko   zadrugam,   kar   se tiče množine
j potrebnega grozdja itd.
V smotreni razdelitvi proizvajanja je iskati spas našega vinarstva. V vsakem vinar-i skem okrožju se naj pridelujejo le one vrste j grozdja, ki pod dotičnimi razmerami najbolj uspevajo, po čijih produktih se največ po-prašuje in nam obetajo zaraditega najboljši skupiček. Celo zadevo' spraviti v označeni tir, naj bo glavna naloga snujočih se zadrug.