St. 8.
V Trstu, ▼ sredo 28. januvnrja 1885.
Tečaj X
EDINOS
Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko
• EDINOST« Izhaja 2 krat na teden vsako sredo in aabota o poludne Cena za vse loto je O pld., za polu leia it gld., za četrt leta JL gld. SO kr. — Posamezna Šu-vilKe se dobivajo pri onravništvu in v trafikah v Tratu po S kr., v Gorici in v Ajdovščini no O kr — S'aročnine, reklamacije in inaerate prejema Opravnlitvo, vla Torrenta, »Nova tiskarna».
Vsi daviti se pošiljajo UreJniitv« »vla T»rr®ate« »Nuova Tlpografia;« vsak mora biti frankirau. Rokopisi o»e? posebne vroduosti §e nt vračajo. — Inseraii (ražu* vrst« n»zii»-nila in poslanice) i« zaraflunijo po pogodbi — prav »eno; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami ne piačuje za vsako besedo 2 kr
Narodnost in država.
(Drugi del konec).
Pisatelj ima prav, ko trdi, da je treba v ustavnej državi, v katerci pride na površje zdaj liberalna, zdaj konservativna stranka, skrbeti za to, da se načela prehitro in brez vsacega prelaza ne menjajo. V tem obziru je priporočljiva zmernost ne le vladi, temuč tudi strankam, kajti, ako zmaga konservativna stranka in hoče kar naglo vajote preveč napenjati, morajo se ti vajeti k malo utrgati in stranka se jo morda za več časa onemogočila.
Zmernost pri uvajanji novih mČel in novega postopanja je sploh najbolj priporočljiva vsakemu državniku, kajti nič ni nevamejSe glede države, nego prenagljenje in skakanje iz ene sisteme v drugo.
Ustavna forma vlade je tudi po našem menenju za naše razmere So vedno najboljša, in naj italijanski pisatelji Še toliko piSejo proti parlamentarizmu. V ustavnej državi ima javno menenje svoj opravičeni upliv; ono je korektiv in sodišče za poslance naroda. Da ima tudi parlamentarizem svoje pomanjkljivosti, to je gotovo, ali vsaka forma vlade jih ima.
Vsakdo pa mora vendar priznati, da načelo ustavne vlade zadosti dobro varuje ljudske pravice, ne da bi pre-vrglo ves društveni red, kakor bi to storila razna radikalna načela, katera se izražajo v ljudovladi, v komunizmu in socijalizmu. Vsa ta načela daj<5 jako malo garancije za stalnost; kder pa ni stalnosti, tam tudi ni pravega napredka, kajti bre^ miru in so-
PODLISTEK
Posledki.
No ve lica.
Tam, kder pljuskajo siloviti valovi Jadranskega morja cb strme hrenove, stala je nekaj bela hišica z nizko streho, dvema malima oktioma in z nizkimi zelenimi vrati. N kiio ni vedel, kdo je Človek, ki prebiva tu. Bil je to mož krepkega st.sa, skoraj visoke rasti, velikih odi z še večimi obrvi, dolžin brk pol nosom in ogromne sive brad-. Pastirji, ki so pasli to i živino, bali so se »a. Nobenemu ni mož dal k sebi. Ljudje iz bližnje vasi so se ya sploh ogibali, Če tudi ni nikomer nič zalega storil. Po letu je prihajal v časih k maši. a v vasi se ni nikoli dolgo mulii i odšel je spet v svojo milo kočo, na svoje malo posestvo, katero ni obsegalo dosti več o 1 pedi zemljo. To je bil čudni mož kupil od obči ne /. uvelom, da jo po smrti zopet njej prepusti. Obdeloval jo je za kratek čas užJ štirideset let in nikdo ni vedel ni k m je, ni odkod je. Kir je potreboval za hrano, hodil je sam kupovat In kuhal si je tudi Ram.
Kakor vsi vaški otroci, bal sem se tudi jaz tej>:i Človeka. Nobeden mu tli v* iel ni za Ime, ni za dotnovje, ni če kaj moli; vaške klepetulje so celo trdile, da je sam hudnik v človeškej podobi.
Ko sem ae nekoć kot dijak spre h tja I ob emu jesenskih počitnic ob obrežji, pri Sel sem n-kako nehotć do teg t Čudovitega človek i. Prišel sem do njegov« koč-*. Bilo je uže proti večeru. Nebo j-* bilo oblačno, mrila sapi je pihal« čez morje, koje j* gnalo vh i„o veće in veče valove. Nek etročjl str.h me je preSinol, kosempebli-
lidnosti v državi ne množi so poduk in tudi blagostanje ne.
Da pa nobena država brez dobro urejenih financ ne more napredovati, tudi to je istina, prav tako mora država propasti, v katerej so preveč širi borsna igra, in v katerej jo vse bogastvo papirnato, le navedezno, podobno hiši iz papirja, katero prva burja odnese.
Da se v ustavnej državi vrše mnoge protekcije, to je naravno, kajti i poslanci so navadni ljudje, podvrženi človeškim slabostim in strasti m, ali v ropubliki je gotovo protekcijo-nizem še veči. Sploh ima pisatelj pra-r, ako zagovarja ustavno državo nasproti vsem drugim formam vlade, tudi se ne more pobijati njegova trditev, da jo cinizom in preširoka vest onih, ki so na čelu državi, tej zadnjej veliko nevarnejša, nt»go vse rovanje socijalistov.
Ali pisatelj jo moral dobro premisliti, da so v Avstriji Lorupcijo do najviše stopinje povzdignoli baš pristaši one stranice, ki je hotela nemško Avstrijo, in katera še denos trdi s pisateljem samim, da Avstrija mora postati ali nemška, ali pa mora propasti.
Pisatelj sa celo mej vrstami tolaži, da so ta poprejšnja tendenca avstrijske politiko zopet povrne, kar pa Bog varuj, ker potem bi so kmalo tudi pri nas vgnjezdile uprav arabsko, boljše turšle razmere, katere pisatelj gotovo boljše, pozna od avstrijskih.
Avstrija, tega naj si bode bivši minister gotov, nema več sredstev ni moči, da bi vsa avstrijska ljudstva ponomčila; za to .delo je prokesno.
žal koči. Skoz malo okence j* «l"d »Ušiva glava na širno morje ter motrila, ka!<6 se bore silni valovi, kako hite ladjuji z brodovi v zavetje. Ko opazi mene, umakne s« z okna. Čez nekaj Časa s* pa o Ipro vrata in osomim glasom ine starec praša. kaj hočem tu na njegovej zemlji. Početkom sain nisem v^del, kaj bi mu odgovoril; razmiišdj^val sem.* ali bi mu rekel, da iii rad v zavetji opazoval bližajoči se vihar, ali da bi se rad obranil siln gi vetra. Konečno se o I loči tn zi drugo, če tuli bi bil lahko d'>šel Še pred viharjem domov, Starec me je nekoliko ča-ia motril oi no« do glave, potem je pa zmajal se svojo sivo glavo ter mi namignol, n t j g/em za njim. Stopil sem v hišico. V njej ni bilo skoraj nič posebnega kar pa vendar n* smem nmolčatl. to boS^tn dobrovoljnomu čitatelju in čiUt-lj ci tukaj n ive-d'. V j-»d nem kotu j* bolela ultt'dioiov i luč po i trinogom, na kojem je bil lonec. To, mislim, bilo je starcu ognjišče. V drugem kotu blizu okna je Inla majhna mizi, na nj*| nekaj kuj it?, pisalna priprava, n-kaj papirje* in puška. To je yi vendar čuden človek, t*ko sem si m slil. Čemu neki puški in celo na miz1. Strah me je imlo| minol, ko sem opazil, d t jo je starec n-av poprej le anažil. Nid mizo na st-jni je visela slika tnlide ženske. Čuden, nek neprijeten vtis-k je vpli*al na m , ko sein premiSljeval t-r razsodil, da se ti 0 »č ne strinja: siv starec in pi mlada ženska. Rasnu družiti navi Inih priprav ni bilo v sob cl nič d1u '.'•ga.
Stirec mi ponu 11 stol on oknu; sum pa sele bMzu ra-n* motr-č me v« ino kakor da hI hotel kaj posebnega najti v mojih očeh. Po iolare n molčanji ti-^c vendar spreg<vori; «Od ko l si ?» K» mu olgovorim, praši ine še, kij delam. Povem mu, <1 a studiram v Šo gunnizjo. stircu se lice očitno spremeni.
Ak ? hoče Avstrija se dobro razvijati, mora denes v prvej vrsti računiti se svojimi Slovani, in ona ne sme niti tega dela dosti zamuditi, kajti vsaka zamuda v tej zadevi bi jej utegnola postati osodopolna.
Da more bivši minister tako tja v on dan govoriti o podrejenju avstrijskih Slovanov pod nemški jarem, to ne kaže nič druzega, nego žalostno resnico, da ima Avstrija dosti preveč takih državnikov, kateri premalo poznajo nje zgodovino, Še manj pa nje denašnje faktične razmere.
Vsa Avstrija sestoji skoraj iz dveh tretjin Slovanov, in ta ogromna veČina krepkega ljudstva naj bi se pokorila 7 milijonom Nemcev, in okolo 4 milijonom pravih Madjarov, in morda kot smešnim zaveznikom 200.000 Primorskim Italijanom.
Kateri pameten državnik moro kaj taeega še dones trditi. Solidarnost mej Slovani denes postaje toliko veča, kolikor bolj so na njo pritiska, in Avstriji bi bile popolnoma vezane roke, ako bi hotela še enkrat začeti Gis-krijade in Auerspergijade, ona ne bi mogla proti Jutrovern nobenega sigurnega koraka storiti, da ima doma no-zadovoljne Slovane, kajti vsak tak korak bi jo več približal največej nevarnosti.
Vsak pametni državnik torej danes more videti, da se mora Avstrija prej ko prej preleviti v federalistično državo, v katerej bi uživali Slovani svoje popolne narodne pravice. Tukaj na Jugu naj se ne zavira Slovanom gospodarstvo po peščici tako in tako nezadovoljnih Italijanov, ampak osnuje
»Gbji»-». nadaljuje. « u u jaz sem stu ijral in bil vesel k ikor se laj vi, a pride starost in človek postane o/,biljen. Glo vefilco živenje j* spre nenljivo Po njem ee nrve valovi ter udarjajo dru.* ob druzega, k.kor tam le na morji. Ali ne on-sojajte me prebit o, nisem Vam hotel s t"tn reči, da ne sinete biti veseli. L' veselit-se, dokler ste še mla i i. Saj s-m Vam uže povedal, da sem se i jaz veselil, ko sem
bil v vag-j dobi ali---- obmolknol
je In solza se mu je utrnola.
Spoznal sem. da ima ta človk jako ždostno minolost. Moldda sv i oba.
Slednjič poneha nekoliko veter in jaz sem se poslovi od starei, kateri mije prijavno segel v r »ko ter me povabil, naj na kmalo zopet obišfie n.
Nekaj dni po/.ueje sem bil zopet pri stirc. Bilo je ktntln po polln*1. Se iel j^ pre I hišico in p išil tobak iz svoje dolge pip*. Vre ne je b to lep » in jasno. Sinje morje je niio mirno in g'alko in čisto kot ribje ouo. Daleč tam so bile ladje z lili m jad-'i, kater- so hile opazovalčevemu očesu tako majhne, ko beli Ubodje o » obrežji. Ko me j* star c opa/.il, šel mi je nekolik > korakov naproti, p ijaz >o me pozdravil tar po v t bi I saboi. Sej sem zraven njega in o i |e za<H: «Ko ste bili zidnii krit pri meni pnuup ste se mi bili Z"I6 se svoj m vedenjem. Zl-li ste mi nekako znani, čeprav Vas ni^em še nikoli do tedaj videl,»
Hotem starec umolkne. Popravi ogenj v pipi, spu-ti pr iv g>-to nekoliko dlmniii oblakov iz nje poal« »i si sivo. Uolgo brado ter s* ozre po morji..
Po morji je prihaiil velik parnik s treini jid-tnlk, Di n se je iz njeja valil skoraj naravnost oblake. Ko ga je -ti rec opasil, začel j • zopet govoriti, kako da bi hotel prodnati si vse neprijetne misli in spomine.
naj se prej ko prej politična almini-strativna grupa iz vseh onih dežel, v katerih prebivajo Sloveuci in Hrvatje v velikej večini, s tem postavi Avstrija naravno trdnjavo proti južnemu sosedu, kateri potem tudi najboljše uvidi, da tukaj nema iskati ničesar.
Oni državnik, ki pa misli, da ta cilj doseže z nemČevanjem, jako se moti, kajti poskušnje so dokazale, da je nemčevanje na Primorskem rodilo: no ponemčovanja, ampak poita-lijančovanje, katero pa ne more biti v interesu Avstrije.
Na severju mora prav tako Avstrija prej ko prej stalno vrediti razmero z Čehi in Poljaki, kateri st denes ne dado več ponemčiti in morejo z velikim uspehom odbijati vsako enako nasilje. Ako pa je na Ogrskem po priznanju pisatelja samega jako nevarno postalo madjarizovanje, gotovo ne bodo manj nevarno notn-čevanje in centralizovanje takraj Litave.
Denes uže Nemci iz prave Nemčije, pristaši Bismarkovi. svetujejo Avstriji, naj se prej ko prej poravna se svojimi Slovani, in to iz čisto nemškega stališča, Češ, da Avstrija dela le panslavizmu v roke, ako prej ko prej ne postane kolikor toliko Slovanska država, katera naj bi iz slovanskega stališča Rusiji postala tekmovalka; kako more potem še avstrijski državnik govoriti o političnem podredjenju avstrijskih Slovanov pod avstr. Nemce?
Naj bode to zadosti v dokaz, d* Avstrija mora slovo dati za vselej
«Vem, da se mi tudi vi čudit", ker biviui tako sum. Hes, čuden človek, ne li?i de)al je in prvikrat seru ga videl, da se je malo nasinehnol.
«D rat: i moj, povejte mi, ali ste poznali svoje starlSe?« Zelo me je iznenadilo to prašanje. Kaj mora vendar videti ti človek toliko simpatičnega na meni, da me n- iši to, kar še sam nisem mnogokrat mislil; kajti oče in mati sta mi bila uboina ter sta mi umrla, ko sem bil mlad. 01 t"daj sem pa prt bogatem svoje;n strijci, kateri prav očetovski zame skrbi. Pov-m tedaj, da sem jih le malo poznal. Vidno se j ■ spremenil moj sosed pri teh besedah. (Jo^teje se je vabi dim iz njegove pipe in on j • š-s dalje molčal. Povabil me je slednjič v svojo hišico, k ier sva pila bri leveč. Piiača je razgrela starcu možgane. Nena-10111» je začel:
«<irii*pQ i Vi se boste Čudili uicjemu vedenju. Ko sem Vas prvikrat videl, imel s"tn o Vis vse drugačno raenenje nei;o sedaj. Obraz Vaš se mi je zdel nekako znan, a pozneje sem izprevide), da som se jako varal. Ali ker vidim, da so mi odmerjeni le še kratki dnevi, nočem Vatn zakrivati, zakaj s^m se tako zelo pomoti!, ko sem Vas prvikrat videl. Povem Vam pa, da ste Vi prvi ? tom kraji, kateremu zaupam.»
Strirec je govoril j t ko navdušeno. V srce se mi je smilil, ko sem spoznal, da :a mučijo spomini n a minolost, ki so mu učinili in zagrenili vse živeti|e. K'epko sem mu ntisnol roko ter se mu zahvalil z i zaupanje. To ga je vidno razveselilo. Zlivši ćaŠico brinjevea v grlo začne :
(Konec prih.)
EDINO S? T
nemčevalnej politiki in centralističnej osnovi, ter da mora le kot federalistična, vsem v njej živečim narodom, v prvoj vrsti pa slovanskej večini pravična država napredovati. — Da se k temu cilju vcilno bolj približuje, uprav v tem prepričanju vidimo mi neko jamstvo za lepšo bodočnost Avstrije, nikoli pa no v slabo mej vrstami skritimi upi pisatelja, bivšega ministra.	I)r. Tr.
Politični precrled. i
Notranje deželo.
V	poslanskej zbornici je 23. t. m. poslanec Biirnfeind interpeliral zastran nevarnosti razširjenja poveje kuge iz Rosne. Poslanfc Meznilc je priporočal olajšavo obdačevatija rbrtniških in gospodarskih za drug. Potem je poslanska zbornica na predlog poslanca Zeithammer-ja izročila oba načrta zoper anarhiste odseku Štiri »dvajset udov, izvoljenih iz vse zbornice. Vladna predloga uleie predrugačbe volilnega reda za državni zbor za dunajsko okolico, izročila se je po daljšej razpravi odseku za volitveno predrugačbo. Vladna predloga, glede vredbe rek v Galiciji, izročila se je po živej razpravi z 112 glasovi proti 74 odseku 24 udov, izvoljenih iz vse zbornice. Poslan e Menger je naglašal, da se Galiciji daje prednost pred drugimi deželami in da bi treba bilo ozir jemati na vse reke v državi. Poslanec Czerkawski pa se je opiral na to, da se za Galicijo uže sto let nič ni storilo in da je skrajni čas, da se tudi zanjo kuj stori. Poslanec Suess je izjavil, tla se vsem diugim deželam stori neznanska krivica, ako se predloga poza-koni. Vse pruge vladine predloge so se v prvem čitanji izročile zadevajočim odsekom.
Proračunski odsek je 26. t. m. sprejel .lircčeKpvp resolucijo, ki vladi nalaga, naj 6e podviza z razpravami glede vredbe bo gosiovakega poiuka na praškem vseučilišči; temu nasproti pa je bila odbita re solucija poslanca Sturma, naj se ustanovi bogoslovna fakulteta na češkem vseučilišči v Pragi.
V	ogerskej poshnskej zbornici je bil 24. t. m. zavržen predlog poslanca Ugron glede samouprave katoliške cerkve. Hrvatje so se glasovanja vzdržali.
Vnanje dežele.
Mej Rusijo in Nemčijo se je sklenoia pogodba zastran vzajemnega izročevanja nemških, oziroma ruskih podanikov pri teh le hudodelstvih in pregreških : naklepi zoper ost-bo vladarjevo in vladarjeve obi-tel|i, umor, poskuŠeni umor, po zakonu prepovedano delanje in hranjenje razpo-kijivih tvarin.
Italijanska poslanska rliornica z laj razpravlja kolonija! io politiko. — 23. t. m. je Depietis zahteval 150.U00 frankov kredita za podporo onih gorskih vasi, katere so poškodovali plazi. V egiptovskem prišanji je itul j in<ka politika prava šviga švaga čez dva praga, ona sicer sprejema predloge velevlasti, ali pravi, da bi enketa Anglijo razžaiiU in priporoča, naj Evropa /odstopi od tega zahtevanja, ako Anglija prevzame mejnarodnO poroštvo.
Italijani se pripravljajo na to, da zasedejo Beikul pri Asahu, ker je egiptovska posadka to mesto zapustila. To pa so je zgodilo, ker je angleška vlada tako hotela ter Italiji to zasedenje priporočila ; da je Italija dolge svoje prste takoj steguola na Beikul, kdo se bode temu čudil; saj je znano vsemu svetu, da Italja pobira kosti, katere jej drugi mečejo v usta.
Volitve 9 francoski senat so bile zadnji ponedelek izvršene; ivoljenih je bilo 67 republikancev in 20 konservativcev. Republikanci so pridobili 22 sedežev,
Na angleški "vlado se vale iz vseh strani tolike tržite, zapreke in preglavice, (ta je čudno, na ne omaga pod vel ko težo. Domd se ima bojevati z nevidnim, pa toliko nevarnišim sovražnikom — dinamitom, glede zunanjih zadev je navskriž % vso Evropo, vojna v Sudanu jej dnja skrbi I na vseh krajih sveta se kuž6 dan na dan
nove nevarnosti, posebno pa v Egiptu. — Dinamitardi ne mirujejo, ampak vedno gosteje in grozneje se oglašajo. Ne mine teden brez atentata v Londonu. 24. t. m. so bili trije dinamitni atentati, dva v poslopjih poslanske zbornice in eden v sta-roslavnem pa tudi zlopovestnem gradu Tower. Poslopje poslanske zbornice je močno poškodovano, dva rednika in še neka druga osob i so hudo ranjeni. V gradu Tower so vse šipe v oknih popokale, vstal je ogenj, kateri so pa k malu pogas li; več osob je bilo nevarno ranjenih. — In kaj bo z Egiptom, ki je postal največja rana v angleškem Životu? Avstrijska, nemška in ruska vlada zahtevajo s francosko vred, da se tam varujejo interesi teh držav, in če te vlade prevzen.o poroštvo za posojilo, katero Egipt neobhodno potrebuje, potem zadobe tudi pravico do nadzorstva egiptovskih financ in s tem vse egiptovske uprave. Potem pa bi Anglija vse zgubila, kar si je z vojno pridobila, i še pri tem ne bi ostalo, tud' sueški kanal bi se odtegnol neomtjenej angieškej oblasti, v angleških naselbinah bi vstal upor za uporotn in one bi odpadale od Anglije kakor odrezane veje. Ali se tedaj Angleška more udati zahtevanju velevlasti, in kaj potem, ako se upre? Za resnico, izvolje je teško, vsakako pa oso-dopolno.
S francosko-kitajskega bojišča s« 24. t. m. poroča, da s Franeozje napadli močne utrdbe kelunške, pa bili odbiti ter so zgu-bili '/5 mrtvih in ranjenih.
Nove Gvineje južne kraje nami rjava angleška vlada si ovojiti.
Senatu severno-amerikanskih drŽav je 25. t. m. predložil Edmund načrt zakona zastran ubranjenja in kaznovanja hudodelstev, storjenih v zedinjenih državah in druzih deželah z razpokljivimi tvarinami.
DOPISI.
V Tr*tu. 23. januvarija. — »Danes 23. t. m. so se pokopali« zemski ostanki prerano umrlega g. Antona Šeklja. bivšega učitelja in predsednika naroine Čitalnice v Kobaridu.
UmrŠI jel je bolehati o velikej noči lanskega leta in trdovratna ter pogubo-nosna sušica ga je primorala, napotiti se v tržaško boln šnico, kder je po dolgej, muČnej bolezni iz lahnol blago svojo dušo v 21. dan t. m. Kako je bil rajnki priljubljen vsem znancem njegovim, pokazalo se je o njegovem pogrebu kajti, da si je umrl v t njej zemlji, daleč od svojega ljubljenega Kobarida, imel j<* krasen pogreb; udeležilo se ga je nad 80 g. učiteljiev in profesorjev, njim na Čelu g. nadzornik Klodič, ki je ae svojo ljubeznivostjo tolažil brezupnega očeta r;>jticega. Prišlo je tudi iz Soških hribov k pogrebu mnogo gospodov, ki so rajneemu izkazali poslednjo čast. — Unet za svoj narod, delaven, tru-doljubiv, bil je najblažjl učiteli, ki so ga itnMe naše gore. Umrl je sicer za ta svet, a njega spomin bo vedno živel mej vs<*m\ ki si ga poznali. »Bodi mu zemljic i lahka«.
Okoličani! ne dajte se preslepeti od bifznačajuikov, ki vam denarja in del a obečijo; pomislite, da prav g žulji svoj h rok njih žepe poln,te, mej tem ko vi le toliko služ te, da ubo^o živitr. Pomislit'1, prav zdaj, ko huda burj i in mraz vam jemljeta zaslužek, vsakdanji kruhek, je li kakšen gospod te cikoij* toliko usmiljen, da vam iz vaše bede pomore? Jisno je, da tt gospodje nas hočejo porabiti za vse drupe namene.
Cikorje pristaše pa vsak trezen okoličan lahko spozna po njih pajdaših. Le poprašajte, kaki poštenjaki in kristijani so to, in izveste marsikaj, da se bo vam tako gnjusilo, da boste pljuvali pred njuni, in kadili za njimi.	Podgrižnik.
V tržaškej okolici, 22. januva-rja,— (litali smo v »Imparziale« od 13. t. m. in tu II v št. 4. Eiinosti, kako je razvpiti g. Iv. M. Lovrenč č obžaloval svojo zmoto, da se je dal z.pdjiti neodrešenim, in iz srca nas je veselilo. Ali ko smo čitali zadnjo nedeljo v »Gittadinu«. kako se je ta kukavica zopet Poldetu v naročje vrgla, strmeli smo, misleč: kakšna sokio-vica se pretaka po tvojih ž lah, i ako trden je tvoj značaj, da te vsaka sap ca omaje. Ko še celo g. Peluo na tvoj značaj gradove zida, ko ti priporoča. iin bodi zvest vojak »Cikorje«. jasno je ko beli dar, koliko možganov imaš v glavi.
Tudi glasoviti Žrjal, ko je čitul dopis iz s*. Ivana v št. 4. Eiinosti, rekfl je, da Slovenci le z lepa kaj ž njim opravijo, kajti kolikor več bodo o njem pisali, toliko več bo rogovilil. Tedaj je on uže star gardist Cikorje in velika Škoda, da ni bil rojen proti koncu minolega v*ka, ker gotovo bi po 1 Napoleonom I. bil nosil mar-šalsko palico, kakerŠnih pa ireuenta ne more zdaj še Meliti.
Gospod Vrzota, ko mej svoje pristaSe v raznovor pride, pa se takol« baha: Jaz sem bil c. k. žindar, tam sem se izuči', jaz sem izobražen, civiliziran in ta ščava rija ne bo mene učila. Toraj okoličani, to vam je vojBka Cikorj*, to so vaši osreči-telji, to so karahinarji, ki bodo Kranjce č-'Z Opčine gonil«, da nas rešijo. Čas je b! zo. to se vse zgodi, ko bode rojen Antikrist, ali gorje Cikorji, ko se prebudi kralj — Matijaževa vojaka.
Prosek dne 25. januvarja 1835. — £Cesarica v Prošeku). — Ustrezaje Vašej žeiji pošiljam Vam popis obiska Nj. V. presv. cesarice v Prošeku. To Vam pred vsem moram reči, da istorija v Tagblattu o razKOvarjanju našega župnika (ne kaplana) s presv. cesarico je popolnoma izmišljena. Resnica je le to, daje J»ih cesarica v Prošeku, prišla je gori res kakor so časniki naznanili, pi ni bili na Kon-toveln, ampak o i studenca je šla po nekem oskem klancu do vojaških barak. (Pot je kazal nek finuncir, s katerim se je razgovarjala in ga po marsikaterih re-čeh popuševala); potem koje prišla k znamenju (milji) pred pokopališem, mesto da bi bila šla po glavnej cesti v vaF, krenola je proti pokopališču, potem po poti zad za pokopališčem, prišla je od zadaj r vas uo cerkvp. Resnica je tudi, da je gosp. župnik cerkev odprl, da pa dam ni poznal, to je tudi res, pa saj večkrat mora cerkev odpirati, kajti večkrat gospe, katere gori dohajajo, žele v cerkev, k*r pa cerkovnika pri cerkvi ni, odpre g. žunnik ali kdo • irUi-i — Dame pa tudi g. župnika niso spoznale, ker je bilo zelo mraz in je burja pihala, imel kapo na ylavi, oblečen bil v čez površno suknjo (KaisermanMj. Govorila ni nobena nič z g. župnikom, ker ni bil nagovorjen, ni tudi nobene nič nagovoril. Pri odhodu je pa dvorna dama Maj-lath g. župniku hotela dar v roke potiš-noti, in še le zda) je spoznal, da ga dame niso spoznale; ('saj nosi on vedno kolar /j g. župnik se je zahvalil, rekči, da je f^j mošte:1, nato mu ooa začudeno reče: »al>o sind sie der Ortspfarrer« in šla je za onima, kateri ste prav hitro po ulici za faro'žem zopet zginole, ker so se začeli ljudje zbirati in so nekateri uže glasno trdil1, da je cesarica, drugi pa zopet zanikali, zato so pa hitro po nekej stranskej poti zopet iz vasi odšle — glavne ceste so se pa zmiraj ogibale in dokler so v Prošeku bile, oiso bile spoznane. —INeka ženica, katera jih je srečala, je pa eno damo nagovorila : »Koš t se paratnze quell» sjora« (mislila je najbrže reči imperatrice) — in dame so se pa na to prav sladko nasmijale. — (Cesarica je imela prav gost črn pajćelui Čez glavo in ker so imele pihalnike v rokah in si je cesarica z pi-halnikom obraz zahrlvala, zato so celo nekateri mislili, da so kake Tržičanke, župniku se je le to čudno »delo, da so te dame tako pobožno molile mej tem ko TržaČanke navadno tega ne store, cesarica je pokleknola pred Mater božjo in prav pobožno molila.
Kar je Tagblatt prinesel to <?o tudi dunajski časniki ponatisnoli. — Ta^blattov reporter je menda tudi tega m^nenja, da vaški fajmošter mora biti močan, debel, kajti oi si upal leči, da razgovor se je vršil mej župnikom in on jn župnika za kaplana štempljal.
Čudno se je vsem zdelo, da je cesarica prišla v takem vremenu peš po strmih stezah v Prosek, ali kakor pravi vse Nje spremstvo, visoka gospa ima možki pogum. Tudi prošeški zdravnik, g. dr. S„ j^ srečal cesarico, ko je šel v Miramn. kamor je bil poklican, pa ni cesarice niti pozdravil, ker tudi on yt ni spoznal.
IZ Bazovico dne 21. prosinca.— {Vedenje g. plm. Mirkoviia proti ces. kralj, služabnikom). — Draga »Edinost«, dane ti imun oi tukaj poročit', oa je g. plm. M'rkovič, okrajni glavar na Opčinah, prej v Bazovici, vedno inialll, da ga ne more nobeden strahovati. In vendar se je našel Človek, kater' g< je spravil v kozji rog in ta j- g. Andr. Z krajšek, c^s. kr. mituičar v Bazovici,
iN 'jprej je začel z njim zaradi nekega Čiča, kiteri ni hotel pl.čiti mitnine. Voznik, nagovorjen od iruzih bi žnjih gosp. • r* po g. plm. MirkoMČ . kateri koj pride in zahteva, da se mitnica voz'iku odpre (ne da bi voznik muniue plačal). Mitmčar mu ko| odgovori, da ou mitnico oipie, ali voznik mo a p'fj mituino plačati, in če h"če pim. g. Mirkovič voznika dalje spustiti. naj pa on zanj plača. Slednjič mn Še odgovori, naj f^ p Ča pri političnih reč*h In reči, pri kadrih s^ nema pečati, naj pusti na miru. Na lo ga začne plm. M'rkovič po megovej navadi zmerjati z »malscanzotii« in »-l-pnji« in da on mu boče pokazati pot, od koier je prišel.
In res, naš Dim. Mirkovič pokliče g. mitničarj i na cas. kr. sodišče v Trst katero je pokazalo g. plm. MirkoviČu Vrata
Ko je pa g. plm. Mirkovič bil odpravljen za odhod na Opčine z več vozrai naloženega blaga, hotel si je prihraniti mit-nmo a tem. da je ukazal voznikom, naj
f,	i?niiia- rokJth P,ePeJjeJO vozove skoz m ta o m onkraj mitnice vole priprežejo. Mitmčar v(deč, kam pes taco moli z,Dre
rJni^iC°,on° ViJi!* P'm Mirkov^č
hajdi na Opčine. Kef1 »'SZl^ffiS tako postopati, kako bi moralo postop t pa prosto in ne olikano ljudstvo? Lep izgledi	F
__Bazovčan.
IZ Kanala, 22. ianuvarj:., — ifer je nastopil pust, to je čas veselic in zabave, šinolo mi je v glavo, da sem lanjsko leto bral v »Soči« — v katerej številki ne vem — dopis iz Kanala, da napravi naša čitalnica podučno predavanje s tombolo To je dobra misel, a prišel je uže .irugi pust fn krnalo tudi post ali o tem ni sluha ne duha. Zakaj pa — nevem. Morda iz finančnih ozirov, ali temu bi se dalo pe-magati; uaša čitalnica ima mno^o Časni-kov. Ako bi se jih nekaj manj potrebnih olpravilo, prihranila bi si toliko, da bi lahko vsaj enkrat v letu priredila kako veselico, lemu vzrok je menda le oni sno.l, ki veliko obeta, pa malo Izpolni. Neka reformacija čitalnice bi bila silno potrebna, kajti drugače bi bilo bolje, da hi sedanji napis sneli in mesto njega napravili drugo tablo z napisom »kvartalnica«, ker preveč se kvarta prav v našej čitalnici To ni prav, a se slabše je, da so igralci v enej m istej sobi s čitatelji, ker mej igralci navadno ne nastane drugega ko kričanje, da čitatelji sami ne moreio pazljivo čitati.	J F
Snega imamo po naših hribih toliko, da se zelo stari očetje ne pomnijo takega Posebno v Lokovcu gaje nenavadno veliko, na kakem mestu meri nad 2 metra. Pravijo da po hudej zimi pride dobro leto. Bog ga daj I	a
IZ Gdč pri Vipavi dne 23. t. m.
— ihv.dop.) [Nesreča). — Spreimite, dragi citalji Edinosti, tudi iz naše vaši nekatere vrstice. V ponedeljek 19. t. m. je naš
g.	župan, Ivan Vertovec, šel v somenj v Sežano z namenom, da bi nekaj blaga prodal. Grede od doma naroči, da ne pride tisti dan domov, ampak da obišče svojega pri.atelja učitelja na Krasu. Žali Bog ni mu bilo dano, da bi še koga obiskoval,
Peljaje iz Sežane, na voglu, kder drži pet na Tomaj. prebrne se voz. na katerem so sedeli stirije ljudje. G. župan Ivan Vertovec je sedel v sredi, pade tako nesrečno z veza in se na sence tako udari, da je potem ob 1 uri popolnoči v Gospodu zaspal. Hajnki je imel še le 34 let tn bil osem let vdovec, ter samo 2 leti poročen. Zena mu je na porodu umrla in kmalo potem tudi otrok. Nemila mu je bila osoda ves čas njegovega živenja. Boril se je rajnki ves čas za našo narodnost in za naše blagostan e.
Ni mu bilo težavno se žrtovati za naš narod; ako bi imeli mnogo takih mcž. bila bi se uže pred več leti ustanovila čitalnica v našej občini. Pred enim letom je bil rajnki izvoljen županom. Tudi tu je bil na pravem mestu. Vsi so ga spoštovali, vsi so ga ljubili, kakor otroci očeta ; vse ga je slušalo. V dokaz temu je : Ko je došel žalostni glas iz Sežane
~ _______1---- -----t____i
o nesreči rajnkega, popraševala je vsa občina, je li res, pa saj ni tako ranjen, vsaj še pride mej nas, vsai domov da bi ga pripeljali, kar se je potem tudi zgodilo. V sredo 22. t. m. je bil rajnki v Sežani prenes n iz krčme g. Fr. Bizjaka, pri katerem je rajnki na mrtvaškem cdru ležal, na pokopališče. Spremilo ga je sežansko starešinstvo, na čelu g. župan MahorČić, duhovščina in še mnogo drugih Ko je gospod zdravnik svoje delo opravil, uže so ga Čakali vozovi iz domače vasi. da prepeljejo truplo domov. G. Št. Habe, njegov prednik, je poslal prostovoljno svoj voz za prevažo ra nkega.
Žalostna je bila vožnja, a še bolj žalostno je bilo, ko so truplo rajnkega v domaČo hi o pripeljali in položili na mrtvaški oder. Vse .le hitelo rajnkemu zadnjo čast .--kazat. £e bolj žalosten pa je bil naslednji dan.
Vse je bilo žalostno, vse praznično oblečeno, iz sosednjih vasi so hodili ljudje, da spremijo rajnkega k večnemu počitku.
Ob 10 uri dcpl. žalostno zapejo zvonovi, ter naznanijo cbčinarjem ločitev pre-Ijubljenega župana.
Ko so rakev vzdignoli. zapoje domači pevci prežalo^tno pesem »Ločitev«. Počasi se e pomikal sprevod dal je proti cerkvi Po končanej sv. mašizapojo zopet pevci »Blagor mu. ki se spočije«, in ves pot do pokopališče, na grobu pa »Jamica tiha«.
EDINOST
Ko so poslednjo pesmico zapeli, ne eno oko ni suho ostalo. S teškim srcem smo se ločili in zapustili gomilo. Zadrge besede g. župnika so bile: Bog mu daj večen mir in pokoj, večna luč naj mu sveti. Občinarjem pa ostane rajnki v večnem spominu, tako naj ostane tudi drugim. Beg daj njemu vrednega nastop-nika.
Bodi mu zemljica lahka!
Občinar.
IZ Černomlja, 20. jinuvarja. — Zvezo c. k. pošte mej Kočevjem in Ljubljano imamo nŽe dolj časa in nam je popotovanje v Ljubljano in dalje veliko vgodneje, nego poprej skoz Novomesto, pa še bolje bi b lo, ako ne bi treba bilo v Kočevji prenočevati.
Pa tu li cesta veliko težavo dela c. k. pošti in tudi potnikom; cesta je res rova, ali vendar preslaba. Stara cesta je strašno strma ali pri vsem tem c. k. pošta rajši po njej vozi, nego po novej, ker po novej je neštevilno j im, po starej vsaj teh v tolikej meri ni. Upamo da bode naš r.ovi načelnik čestnega odbora bolj skrbel zt zbojišanje ceste, nego je njegov prednik g. Sušteršič. Ali ta se je odpovedal na-čelništvu. ne vem, ali zarad premnozega opravila, ali prepičle plače, ali pa se je moi nezmožnega čutil težavno službo opravljati.,Da je služba res težavna in da je gosp. Sušteršič ni najbolje opravljal, dokaz je to, da ima novoizvoljeni načelnik cestnega odbora, gosp. Vertin veliko opravila, prvič ker se ljudje pritožujejo o sla-bej cesti in drugič, ker je moral g. Vertin precej prve dni svojega nastopa dati na-tolči veliko kupov kamenja, za katerega pripravo je njegov prednik imel veliko časa in ugodnejšega vremena.
Namesto kamenja za cesto se gospod Sufiieriič zanima bolj za posipanje mestnin ulic, katere nemajo vodotokov in bode voda kamenje odnaš-la, ako bi ga če toliko bilo. Ako bi to mestno posipanje resnično kaj veljalo, ne bi se meščani na deželni oibor pritoževali. Ali kaj hočemo, sami smo si krivi, saj imamo v mestu mož, kateri so tukaj rojeni in ulice in mestne potrebe bolje poznajo, nego sedn-bji naš župan, gospod SušterSič. Pa kaj hočemo, domačin se nobeden ni toliko za to službo potezal, kakor prav zdaj omenjeni.
Iz slov. Goric na Šlajar-ftkem, 21. januvarja. — Prek hribe,doline, — belin se valil Pri nas je nastopila z novim letom prava pravcata zima, ne zarad mraza, velikoveč zarad zapadlega snega, kateri je dosegel 4 čevlje na debelost. Snežilo je teden dni zaporedoma. Takega snega uže dolgo ne pomnimo. Koliko nam je pa ta sneg škode povzročil, to se ne da izreči, nezmerno velika je. Sadno drevje je polomljeno, da je človeka strah pogledati. Jablane in slive, drevesa v naj lepše rasti in ruijro ovitnejša so večinoma polomljena, nekatera pri vršičih, ■dru*>a pa pri deblu. Bolj stara in močna drevesa imajo pa bolj stranske veje polomljene. Ljudje tukaj iz tega sklepajo, da se bode jeseni tuai sa lno drevje tako lomilo pod težo sadja. Po li res, to pokaže nam še le prihodnost.Bog daj da bi se vresničilo.
Tukaj še imajo nekateri posestniki mno^o jabelk (našancelnov) za prodaj; ker so mislili, da bode po zimi cena poskočila do 20 gl.Stertinjaku; ali goljufali se so, sedaj plačujejo po 12—14 gia. šter-tinjak, jeseni pa 16—18 gl.
Ho i i i t i o se zelo za letošnjo ozimino, ki jo utegne nam zima poškoditi, ker zemlja ni zmrznena prvi, sneg pa ima debelo skoijo, ker tako ne more zrak skoz prihajati, tedaj je mogoče, da nam še letošnji sneg kruh odvzame. Ljubi Bog, odvrni od nas to nesrečo, ker ta bi nas grozno zadela.
Domače in razne vesti.
C esarica v Tr«lu. V soboto proti 11. uii dopoludne se j« cesarica vkrcala na jahto .Fantaaie* ter odpeljala v Pulj: spremljali so jo priocesanja Auersperg, goftpica pl. Majlath, višji dvoru i k baion Nocpsa i nje telesni zdravnik. Vreme je bilo neprijetno, preeej huda mrzla burja. K)b štirih popoludne je prišla ladija v Vali--mag^lore, Itder se je presvitla go^im izkrcala ter obiskala trdnjavo »Punta Gristo« in ogledala velikanski vrteči stolp; potoni .pa se odpeljala dalje v Pulj in tu na la-diji prenočila. Drugo jutro o polu des-tih je stopila na suho in ogledala arseunl, «der jo je sprejel poveljniik arsenala baron Manfroni ter jo vodil pa racnih prostorih, rotem se je napotila v kapelo mornariči* *9J"Suice, kder je bila pri ti hej sv. mal. ^ polu enajstih se je z.opet vkrcala na
itn u*>,!tii8ie». ki je ob enajstih zapn-eiUa puljsko lnko t«r odpela p.oU H ki/
buriJ^in	V Kvarneru jako .az-
2 f\obola se > zopet ter p 11 šla o jHiiu n v puljsko i uk<»- Ob štirih popo
ludne pa je odplula proti Trstu ali zarad hude burje ni mo^la do Trsta ter je morala iskati zavetja v piranskej luk', in ker je bilo drugo jutro, v ponedelek, morje vedno \sled burje jako valovito in tedaj • Fantasie» ni mogla pred Miramar, po-lal je na Najvišji ukaz av«ti ijsko ogrski Lloy 1 parnik na kolesa ■ Arciduchessa Cirlotia« opoludtie pred Piran, naglo ga kolikor mogoče okrasil, da je sprejel in pripeljal presvitlo gospo v Miramar, kamor je kmalo po št.rib popcludne dospel. 01) sedmej uri in 45. minuti pa je odpeljal posebe i vlak cesarico i njeno spremstvo na Duna;.
Imenovanja. Policijski oficijal Er-nest Joiy je bil imenovan za pristava in pisarničuega vodjo pri tržaškem pol cij-skem vodstvu, in policij - Ui kancelist N k. Beltrame za oficijala. Diurnlst pri okrožnem sodifči v Gorici Peter Josip Vittori je bil imenovan za kancelista pri okrajnem sodišči v Voloski.
Trffovlnskkl minister je potrdil baron Karola R^inelta, predsednikom in Ivana pl. Vučet ča podpredsednikom trgovske zbornice Tržaške za leto 1885.
Umrla *la, v Borštu, oče našega mil.škofa, 8U letni posestnik Blaž Glavina, in v Trstu eden najboljftih zdravnikov dr. Josip Košuta, rojen okoličan.
Sačelntitvo iržaške trgovinske zbornice. Trgovinski minister je potroil zopetno izvolitev barona Reinelta za načelnika in pl. Vučetiča za načelnikovega namestnika tržaške trgovinske in obrtniške zbornice za leto 1885
SIOT«n»ha čitalnica v Trstu bode imela v soboto svojo tretjo pred-pustno zabavo; veliki ples pa bode v soboto dne 7. februvaria. — Tudi v čitalnici je letos živahno predpustno veselje.
Delal. porip. društvo razpošilja po Trstu krasna vabila na »veliki ples«, ki bode 7. t. m. v gledišči Fenice, in ki obeča biti velikansk. — Tri deputacije odbornikov hodijo vabiti vso veČo tržaško gospodo in uže zdaj se pripravljajo krasne dekoracije.
„Tržaški Sokol" je imel kakor znano, v soboto svoj veliki ples, katerega smemo vvrstiti mej najlepše in najsi aj-nejše plese v 'lrstu v tem predpustu. VeliKa čitalnična dvorana ie bila prena-poln en i, prav tako vse postranske sobe; mej gosti smo opazili tudi nekatere gospode iz krogov najviše aristokracije Tržaške brez rokovic ; četvorko je plesalo nad 100 parov; ali nad vse je navdušal plesalce narodni ples >Koluu, katerega so plesali Sokoli v ličnej Sokolske; opravi; krasotice pa v raznih narodnih nošah ; to vam je Šlo, lepo in precizno, kakor balet v gledišču. Navdušeni gledalci so tako ploskali, da se je moralo »Kolo« ponavljati. Opazili smo posebno veliko število res krasnih gospodičin v jako lepih toaletah — Toliko lepe in nališ-pane mladine je navdušilo še starejše Sokole, da so nazadnje začeli prav pridno rajati. Nekaljeno vesel e je trajalo do ranega iutra. »Tržaški Sokol« dela vso Čast našemu narodu v Trstu, vreden je torej največe podpore vsih pravih rodoljubov.
Komisija za pogozdovanj** okol ce je zopet d^jula '»'č kosov pašnika v Gro-padi v prepoved z namenom, da one ude potiozdi,
Spomenik pei«toletnc*a združenja Tr*ta z Avnirljo V
letu 1882 r>e je v Trstu ustanovil pose ben oubor v ta namen, oa se napravi spomenik p^tstoletnega združenja Tista ?. Avstrijo ter je nabiral ooi e-ke za spo mpnik, a uže davno se o t-m odboru nič več ni slišno. I/, zapisnika s. je .municipalne delegacije o<i 10. t. m. pa se vidi. da se omenjeni oibor obmol na občino, da se mu <io*oli postaviti spomenik v vrtu nasproti glavnega vhoda železniške postaje. Dovoljenje se je dalo, in tako upamo, da bo spoiin tnk v kratkem času stal na omenjenem, prav pripravnem mestu.
Tržadke novosti:
Tržaški namestnik je odpotaval v pon-delek /.vec- i v B č. kner ostane več <ini
Mestni \bor bude imel s^pet jutre s^jo, pri k .terrj se bode mej Urugim obravnaval uii pretilo j delegacije zarad usta novljrnja iialijan^ke preparandije,— M st-nim očeiom ne gr»- e glav« zavod za lo Žeje poitabiandev.tnje.
Društvo Austria bode imelo dne 10 t. m, v g| d išči 1 » < inooni;.« veliki pies. za katerega — uže eihj delajo velike priprave.
Poskus samomoru. "25 le na postr> žnwa, EUzatielk T. p,. ,[,;, j,, v pondelek «e saMiotuoinint n . ecoui [>j| t- kočino, v !,katero je priimš la fo f-u; šU je potem
(loma, al v ul <1 Turreti se je zgrudila i a ti- in ho j<i tam nafili na pui aurtvo »b 9 uri zvečer. — Odnesli so j<»
v bolnico, kder vtegne ozdraviti. Uie sopet nesrečna ljubezen 1
Požar. V ulici della Pifta se je vnel ogeri) v hiši Št. 35^; hitro doŠli ognjobranci so o;enj k malo zalušili, brez na bi bil napravil posebno škodo.
Huda	vlada lete s v Trstu, iz
Kranjskega pa vsaki dan dohajajo sem poročila o velikanskih zamet h; saj je j3red nekaterimi dnevi celo zmrzncl nek Slovak na potu iz Planine v Postojno.
Kožice v Trstu so bile uže ponehale in vse je mis ilo, da bo uže konec te bolezni, ali v zadnjem času je ta bolezen sopet močnejše nastopila, in magistiat je moral, uže zaprto pcmočno bolnico sepet odpreti.
1'ollcljftko. 25!etni čevljar Izidor H., je v pondelek vkradel izpred preda-jalnice Aug. Valenčiča, Via St. Giovanni, 4 vclnate rute, ali policija mu je bila za hibtem in ga dejala pod ključ. —251ctni pek Engeibert L., se je sam prijavil policiji in se zatcžii, da je vkradel nekemu najtakarju zimske suknjo. Zclct si je najbrže prostega stanovanja vsaj za nekaj časa. — Nek drzen tat je te dni krojaču, ki je nesel na rekah neve hlače, v ulici Madcnna del Mare, hlače o belejn dnevu iz rok vzel in ž njimi zbežal, zastonj je bilo vse kričanje osup-nenega krojača. — 21 letnega cgljarja Antena Z. je pclici a zaprla ker je v tepežu z nožem ranil nekega Llcydcvega mornarja. — Policija je zaprla te dni še 2 druga potepuha in 2 ničvredni ženski.
Izpred Kodnlje. Obsojeni so bili te dni ; Anton Furlan. 53 letni kmet iz Crnotčev v koperskem okraju na 6 mescev ječe, ker je pred sednijo po krivem pričal — Miha Jursič iz Starade v Pod-gradskem okraju in njegova žena Katarina vsak na 1 teden zapora, ker sta pustila 2 i pol letnega lastnega otroka brez varstva pri ognjišču, vsled Česar je otrok v ogenj padel in precej umrl. — Zarad enacega prestopka je bila obsojena Marija Markuza, rojena Abram iz Komna na b dnevov zapora. — Anton Rechberger 34letni Tržačan na 3 mesce težke ječe, ker je na sveti večer razsajal in na glas klel ter motil božjo službo v Avberju na Krasu, in Jožefa in Franca Kastel-a prvega na 3, druzega na 5 mescev težke ječe, ker sta na javnej u ici pretepala konjederca, ko je nekega psa ulovil.
Iz Doline se nam piše v 27. dan t. m.: Veselični odsek Dolinske čitalnice je te dni sklenol prirediti drugo veselico v dan 15. f'bruvarjd t. I. z nagovorom, deklamacijama petjem, igro in srečkanjem. Natarijčneji vspored se objavi prihodnje. Upati je, da nas blagovole čest. sosedje in č. gostje iz Trsta tudi to pot se svojim pohodom počastiti. Na sviđanje !
Vabilo k veselici, katero piredi čitalnica v Kubedu v dan 8, februarja t. I, spored : 1. Pozdrav. 2. Ne udajmo sej F. S. Vllhar, poje zbor. 3. Gorazd: Mi vstajamo, deklamacija. 4. Bož-živi! I. pl. Zaje; poje zbor 5. (lovor, 6, Fr. S. Vilhar: Mornar. Samospev za bariton solo z sprem-lj-'Vanjem na glasoviru, poje g. P. 7. S. Greporč i: Po bitvi, deklamacija. 8. Pesem koroSkih Slovencev, poje zbor. 9. Tombola. Vstopnina k veselici le 10 kr. — Rado-darnosti se ne stavijo mete. — K obilej uieležhi vljudno vabi	O ibor.
Vabilo k slovesnej besedi v spomin Valentinu Vodniku, katero priredi »Narodna čitalnica« v Vipavi dne 2. svečana 1885. v svojih prostorih. Spored: 1, Slavnostni govor Vodniku v spomin, govori g. V. Boh'man, 2. »Idrija oživljena«, S. Vilhar: »Slavjanska« moški zbor, 4. Haj-drih: »Mladini« moški zbor, 5. Stare* »"'.„aira v prvem nadstropju« vesela igra v enem dejanji, G. Komični prizor s petjem, 7. Ples. — S- ira godba Bianchi iz Trsta. Vstopnina 30 kr. sedež 20 kr. vstopnina k plesu 50 kr. K obilnej udeležb vab«.	Odbur.
Savinjski Sokol, priredi v 1. dan sv»čans t. I. v dvoranah pri »Avstrjskein cuji« v Mozirji veliko maskerado. Svirala bode izvrstna godba iz Šmarij, Začetek ločno ob 8. uri zvečer. Vstopnice za maske 50 nnvč. za nemaske 1 f. Vstopnice se bodo dobivale zvečer pri blagajnici ali le proti izkazu vabila.
Tisočletnica sv. Cirila in Metoda- V
predzatii.jeui li-tu smo omenili pastirskega 1'sta, kat-ri je izdal idmnuški pokneženi Sadika prigodom lisočletnice sv. Metoda; 'laiiHs priobčiijnuio poziv slavnostnega odbora za sv-čanost slovanskih blagove^tni-•o*; »lasi »e tako le: Slovani I katoliki! L-stitelji sv. Cirila in Metoda! Ko narod slavi velike mole, ki so z velikimi dela razsietili narodnega duha, njegov razvoj na novo pot blagosti in omike obrnoli i na valovitem morji svetovne zgodovine njegovo ladi.o z varnim krmilom oteli, 011 v resnici česti in slavj sam sebe ter spol-nuje s t^m dolžnost, katere mu ne nalaga le bvdfžtinat lastnega srca, temnč tudi sam zi'o.iovinski duh. Ko slavimo posebne dobe v živenju tacih mož, obnavljamo tudi n poni in na nje m dokazujemo, da se za-
vedamo stališča, na katero so nas njihova dela povzdignola v sretovnej zg dovini, da ko zavedamo velikosti in pomenIjivosti dejanj od njih izvršenih.
Velespominski dan pride nam G. aprila leta 1885, ko se izpolni tisoč let od smrti sv. M- toda, apostola krščanske vere, v/.bu-ditelja vede iu prosvete mej slovanskimi narodi. Seme, od njega i njegovega brata sv. C rila, zasejano, blagodejno se je prijelo, in ko je svetnik pred tisoč leti utrujeno svoje telo položil k večnemu počitku, videl je bujno setev, ki je obečila obilo žetev. Tisoč lc-t so uže želi naši predniki, žanjemo mi in želi bodo naši potomci bogat sad iz Metodove setve, katera Žetev bode toliko obilnejša, kolikor vernejše ostanemo ib.hu, s katerim je naš svetnik blažil naše prednike, vodeč jih v naročje katoliške cerkve, in s tem jih privedel k studencu večno živemu plodonosne omike. Ta duh nas klice na Velehrad, kder seje naš apostol ločil s tega sveta, kliče nas tja vzlasti 1. 1885, da tam obnovimo spomin svetega moža, slovanskim narodom največjega dobrotnika, da dokažemo, da smo uneti zanj s tisto gorpčo ljubeznijo, kakor naši predniki, o katerih životopise« sv, Metoda piavj, da se je v dan njegovega pogreba, nefitevilna množica ljudi zbrala in spremila svojega vrhovnega vladiko, plakajoč za dobrim učiteljem in pastirjem, moški in ženske, mali in velici, bogati in ubof-i. svobodni in sluge, vdove in s rote, tujci in domači, betežni in zdrav i. 9
Sestanimo se tedaj vsi, ki pripadamo k Metodovemu dediŠtvu, sestavite se tudi Vi, bodri Slovenci slavnostnega leta 1885 na Velehradu, da se s Častjo spominjamo svetega moža, da se okrepimo z duhom, s katerim je naš apostol naše prednike uvedel v svetovno zgodovino kakor nove borilceza vero, vedo in omiko; da se spoznamo in spoznavši se okrepimo z vzajemno ljubeznijo in ?.avestjo, da je tako dragoceni dar, s katerim sta nas obložila naša blagovestnika, skozi vseh tisoč let ohranil svojo moč in da bo ta dar, ki je izšel iz duha, tudi na veke duha slovanskih narodov plemenitil, navduševal, ogreval in blažil; da si pridobimo krepko nado, da se ideja Cirilo Metodska ojači in okrepi, da se ona, katero sv. oče Leon XIII. tako goreče in jasno goji, izpolni, da se namreč uresniči uže večkrat storjeni poskus, ze-dinjenje obeh cerkva, zapadne in vshodne, zopet v eno telo in vzide slovanskim narodom blagost in blagoslov.
V	Brnu izdano o Božiči 1884. Za osrednji slavnosti odbor: Načelnik: Egbert grof Belcredl, c. k. tajni svetnik, državni in deželni poslanec v Brnu. Za slavnostni Odbor: Načelnik: Adam grof Potulicki, prost v Kromerižu. Za literarni odbor: Načelnik: Etn. grof Poetting, generalni vikar v Brnu. Za fuiančnj odbor: Načelnik I U Dr. Fr. vitez Srom državni in deželni poslanec, namestnik deželnega glavarja v Brnu.
Cesarici Sarloti se zdravje povrača, kakor poročajo francoski Časniki, in zdravniki uze dalj Časa zapazujejo, da se jej povrača spomin. Nedavno je cesarica stala ob oknu, srpa opirala oči v daljavo ter vprašala neko dvorjanko: »>Kaki vojaki so to tam na ladiji P« Dvorjanka se ie delala, ko bi res kaj videla ter odgovorila : »Menim, da nosijo angleško obleko«. Cesarica pa ie okna naglo zaprla ter vskliknola: »Do tega je toraj prišlo samo to sem hotela vedeti«. To sicer še ne priča, da se je cesarici vrnol spomin, vendar je dobro znamenje. Koliko pa je resnice na vsem tem, zato nismo odgovorni mi, ampak tisti, po katerih poročilih smo to objavili.
Strossmajerjev sedemdesetletni rojstvom dan. namerjavajo Hrvatje prav slovesno obuajati. »»Pozor« je izdal poziv, naj se slavnost preloži od 2 februvarja na 8. septembra, kateri dan bode" 25 let, kar je bd Strossmajer imenovan škofom, ia ob enem 200 let, kar ja Slavonija otresla turSki jaren,
Nesreče posnežnih plazih v Italiji. V
občini Frassinelle pri Susi so snežni plazi i5 hiš zasuli, 11 osob so usmrtili. V provinciji Cuneo je bilo tudi večeseb usmr-tenih in poškodovanih. Mej Majolo in Demonte je plaz tri delavce zasul. V Frasini so trideset mrtvih izped snega izkopali, deset zasutih soeteli, ali zasutih je še okoli 41) osob in malo upanja, da bi jih mogli oteti.
V	Italiji so plazi povzročili zopet mnogo nesreč v razniu |Lninskih krajih, 87 mrtvih so izpod snega skopali.
Žetev v severno amerikanskih državah v letu I884. ie tako begata, da se toliko žita še nikoli ni pridelale, ceni se, da^ se je pridelalo turšice 17U5 milijonov bušljev pšenice 5^3 milijonov in ovsa 583 milijonov bušljev.
Štetja v Sur namu Štetje po decimal-nej sistemi ulegne izvirati iz deset prstov na rok*h. Surinatni pri tetji Še zdaj rabijo prste na rokah; ko dospejo do petega prsta, ne pravijo več pet, kakor
K D l N O S T
pri nas, amp.ik: ena roka; pri Sastem pravijo ena rok« in en prst, p:i desetem dve roki, pri petnajstem tri roke; pri dvajsetem pa ne več Štiri roke, ampak en človek, številko Štirideset zaznamujejo za dva človeka; ako se ima n. pr. reči 57, prari se to tako le: dva človeka, tri roke, dva prsta. Tako M jej3 do sto, do tisoč itd. Veliki računatji ti ljudje pač ne morejo hltf.
Železnica po vsej 29mlji so imele konci leta 187'^ prožne dolgosti 35o 031 kilometrov, ter je ta dolgost do konca leta 18<3. narastla na 442. 19O kilometrov. Da se ta dolgost lažje umeje, naj bo omenjeno, da ima zeml a ob ravniku 4O.070 kilometrov obsežkain daje srednja daljava cd zemlje do lune 388.503 kilo metrov. Dolgost vseh železnic presega tedaj enajstkrat obseg zemt;c ter presega celo srednjo daljavo lune za 53.oco kilometrov.
Žrebanje dobitkov za Narodni dom v LJubljani. Zadel« so naialje dobitke naslednje šfvilke: 63593, 99774, 7779J, 51791, 212S7, 96138, 25541, 343G, 91884 16785, 30:241, G7997. 41922, 9"jGJ4. 29291, 9.628, 30998, 13035, 8552, 63832, 48"5. 60526 5426, 31530, 93691. 10844. 29517, 39022, 90.5*2, 489(3, 93565, 90114, 97559. 23637, 27674. 72121, 96329. 25681, 47481 4, 43120, 12446. 30805, 87518, 19561, 79579, 6il67, 64171, 76301, 61438, 67049, 59542. 82961, 12209, 8514, 23995, 36025, 11819, 81165, 90641, 5Qm 3007, 96D71. 23953, 2042, 67495, 1963. 61746, 38609. 5600, 76753,51441,95^94, 71701, 58009, 51504, 79894. 17739, 13960, S3820, 3U091, 13812, 43128. 41352, 89-28, 87038. 63755, 36201. 93526, 67613, 45552, 67804 54048, 26716, 516-<6. 56218, 51889 10*86 47994. 876-9, 6">967, 972,56262,47618. 39871, 81186 373^9, 315J9. 96703 , 65839.
Tržno poročilo.
Kava — kupčija mlahova; pri vsem te m so cene jako trdne.
Sladkor — živahnejša kupčija po višib cenah: tendenca za še više cene, ker se je nekoliko vnela Špekulacij 1.
Olje — gre od rok po vedno viših cenah.
Petrolje — stine denes f. 10.—, tendenca nekoliko boljša.
DomaČi pridelki. — Maslo iskano in plačujejo I. vrste blago uže nad f. 100 —
Les — iskan, cene trdne.
Seno — iskano, a ker je došlo te dn nekoliko več blaua, je cena sopet padi« in se denes prodaja po gi. 1.6 > do f. 1.80,
Borsno poročilo.
Neugodi a poročila iz Bcrolina in Dunaja so uzrok, da so šli tudi tukaj kurzi državnih papiriev nekoliko nazaj. Pri vsem tem pa je stanje berseše vedno ugodno.
DunajMka llorsa
dne 27. jantarja
Enotni drž. dola v bankovcih 83 gld 45 kr
Enotni drž. dolg v srebru	84 • — n
Zlata renta......1CG » 40 •
avst. renta ....	98 » 65 ■
Delnice narodne banke. .	864 • — »
Kreditne delnice ....	303 ■ — •
London 10 lir sterlin . .	123 » 70 »
Napoleon..............9 » 77 »
G. kr. cekini............5 » 80 »
100 državnih mark ...	60 » 35 »
Službo
knjigovodje, kor—
v •r.iunosii«.
mmsm&Bmm
Javna zahvala.
Kaj nam bode dovoljeno še na tej peti izraziti presrčno zahvalo vsem, ki so po britki zg bi pokojnega sina, oziroma brata in svaka g. Ivana Vertovca župana iz Goč nam v tolažilo a njega Vsemogočnemu priporočale, zadnjo čast ska-zali.
Posebno slavnemu sežanskemu županstvu z g. županom na čelu kateri gaje plemenitcdušno sprejel vtamošnio cerkev in na mirodvor; pre,srčna hvala tudi blagodušnosti gostilničarju g. Franju Bizjaku in njegovej gospej, katera sta tako pozrtovalno nesrečnemu pokojnemu kakor svojemu stregla in z vsem previdela, in tako tudi g. dr. Senkoviču in čestitej duhovščini in vsem drugim gospodom. Hvala tudi g. Maks Vidrihu in g. And. Stembergerju iz Goč, katera sta. zvedev-i nesrečo, takoi se iz Toma a pedala nazai v Sežano in stem se pokazala istinita
prijatelja pokojnega. Hvala tudi celej g. Habetovej hiši. katera se je te dni tako dobrodušne skazala in g. župniku, ki je poko nemu dostojen pogreb napravil.
Kcnečno prosimo slavni občinski odbor goški, kateri je blagovoljno nesel in corpore sprejel prepeljanega poko -nega na mirodvor in g. pevce, kateri so mu doma, v cerkvi in na grebu tako gan Ijivo zapeli, naj našo zahvale sprejmejo.
Na Gcčah, 23. januvarja t885. Janez Vertovec, oče Josip Vertovec. Peter Vertovec. brata. Regina Vertovec, Johana Vidrih, Mari a Vidrih. sestre. Anton Be-zek svak. Ivanka Vertovec rojena Trost, J svakinje.
OZNANILO.
CvsMta si potpisani naznanjali slav-nemu občinstvu, da se je ol novega leta 188j. poč^nM v občini Ajdovščini naselil kot občinski zdravnik; in da zdravi (ordiniraj vsak dan od 11, ure do poludne, v svojem stanovanju na javnem prostorišči
Oh enem naznanjam, da sein bil do sedaj kot sekundarni ziravnik I. reda v c. k. Rudolfovi bolnišnici v Beču.
V Ajdovščini dne 14. Jenara 18S5.
Spofitovanjem Dr. Vladim r Philipovič,
zdravnik vsega zdrvilitva.a
IUSISISB««
„Slavija"
vzajemno zavarovalna banka v Pragi,
Jr*. XI. člani oddelka III.,
katerih zavarovanje v društvih ža vzajemno podedovanje konča dno 31 decembra 1884, poživljajo na v smislu §. 12. pravil tega oddelka, da pošljejo n iravnoit glavnemu ravnateljstvu v Prago s priporočenim pismom naslednje listine ;
1.	Krstni list zavarovanca (obmišljenca), t j. tistega, na čegar življenje je bilo zavarovanje (sktaneno. Ta list — ali pričevalo o starosti — mora biti izdan po doticnem župnijskem uradu in redno kolekovati- navaden izpisek iz matice ne zadostuj«.
2.	Pričevalo, da je zavarovanec (obmiŠIje-nec) preživel 31. dan mesera decembra 1Š84. To pričevalo izda tudi župnijski urad in potrdi občinsko predatojništvo, oziroma e. kr beleŽnik občine, v katerej je v tem času naseljen zavarovanec.
Po iarečnem glasi §. 12. pravil ocbl. III, izgubi vsakdo, ki teh listin ne predloži najkasneje do 31. marcija 18S5., vse svoje pravice do konečnega deleža in zapade tak delež v korist ostalih članov dotičnega podeduvanj-skega društva.
Glavno ravnateljstvo
vzajemno zavarovalne banke »Slavije« v Pragi.
Zdravnik poskuša sam na sebi. Gosp. Beyer dr. zdravilstva v Limbergu (Spol • ija Avstrija) piSe, ko i« švicarske krogljice l«karnič .eja R. BRANDT A poskusil sledeč-: Švicarske krogljice (iohe se v škatljicah po 70 nvč. v lekarnah), katere ste mi v poskušnjo poslali, poskusil sem na sebi in jih kot prav dobre našei.
e^ms^m^^ • im
r

^cerot).
Ozdravi temeljito vsuko rano, bodisi S« tako zastarana in kronična in tudi take, ki so se uže spremenile v raka, ustavlja še tako močan glavobol, vse bolečino živcev in revma-tizna v zglobah, čudelno pomaga v bolečinah materinskih I. t. d. 50 letom, skušnja z izvrst-11 m uspehom, kakor r zvidno po neštevilnih spričalih, katere se mor.jo pokazati vsakemu — d obira se le v lekarni 10—8	llovis Corso št. 47.
Tehtnice
Vsled naznanila mugistratovega zade-vajočega pregledovanje in potrjenje tehtnic in utežev vsake baze se podpisani
PETER TOMA DESSO
telitničar
priporoča p n gospodi im-novanih tehtnic in utežev po najnižih cenah in je pripravljen do poprave posoditi eno ali več drugih tehtnic v delalnlci F\ Tomadesso. Via delle lieccherie nasproti starej proda-jalnlci v Tr^tu	10—3
Dr. EMIL FABIAM
zdravnik-ranocfilnik-porortoslovpc
snrfjemlja i rt ordinuja vsitki c!au od du pol 4 uro po oludne Nah <ja s.; tudi
v lokami ROVIS '"nrso 17. Via dejli artisti Nro 8 II nadstropje.
Tržaška hranilnica
Spre emlje denarne vloge v bankovcih o i 50 stddov do vsacepa zneska vsak dan v tedru, ra-7.1111 praznikov, in sicer od 9. ure do 12 ure opolndne. Ob 1 edeljah pa od 10. do 11. ure xjutiiij. Obresti na knjižice . 3°ie Plačuje v trnek, petek, soboto od 9. do 12. ure opoludne. Zneske do 50 gld. prav prrcei, zneske od 50 naprej do 100 gld. je treba odpovedati en dan poprej, zneske od 100 do 1000 gld. 7. odpovedjo 3 dni, čez 1000 cM. z olpovedjo 5 dni. Cskomptuje menjice, domicilirane na
tržaškem^ trgu po.......3*1/1,
Pogojuje na državne papirje avstrij-
ško-ogrske do 1000 ul. po . . . 4,/4°l0 više zneske v tekočem računu no .............4Vte
Daje denar tuli proti vknjiženju na posestva v Trstu, obresti po dogovoru.
Trst, 24. marcija 1&S3
Najboljši
papir za eigaretke
27— 'M	ja pristni
franc. fabrihtCavlejeno Benrj^v t Parizu
Srari se pred ponarejanjem.
Pristen jo ta puplr za eigaretke le, uko nosi vsaki listek znamko : „LE HOUBLON" in dolnjo zavarovalno marko ter si-enaturo.
IZeđjunarođna linija
N
k <
H cfi CS H

Priznano nepokvarjene
izvrstne vošeene
SVEČE
izdelujejo
P. cfc R. Secmann

ta.ni.
g
^SaSMaSESHSBSHSiSHnaSZSHSrHSMlSMBn«! 3 Agencija za posredo anje
u službah i kod stanovanja
E. GER0MINNA
priskrbuje službe svake vtste u A -triji i inozemstvu. Kupuje i prodava U l<uć<\ po najupodn'jimi pogodbami.
I Piazža Ponterosso br. 2. I. kat.
0£5?525Z525252525Z5l25e525Z5i52525a515j
•ar^ha
lOKOLADA
CACAO
Iz Trsla ? NoTi-Jorfc naravnost.
Veliki prvorazredni parniki te linije ! ^oz'jo redno v Novi-Jork in vspremajo blago in ponotnike po najnižjih cenah in ' najboljšo p strežbo.	11—13
V NOVI-JORK. Odhod iz TRSTA.
» «Anglla»,	v 3. dan februvarja.
Popotniki naj se obrnejo na
J. Terkuile,
generalnega pasažnega agenta,
Via dell'Arsonale 13, Teatro Comunale v TRSTU.
Kajuta za potnike 200 gld Vmesni krov 60 gld.
Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Emlllano đ9 A nt. Pojilaye>n,
generalnega agenta.
>m^


Piazža della Stazione
V TRST U,
Prlltaroča (e le po^eliitoMi s
Katramova voda ^r-iS^e^VtaSjJie" Hlebčki Ravasini ^S^SZ^ ffi!
IJu in boluBiii v grlu.
II1U10 iilui naravno I monnve hurve, ki vnnja ItlUJt "IJv j,rilv ,nllio po ribi, jirlitno, broz vsu-ka h slabega oku-in. Nu.jboljBi lek proli j.;t i, trguuju, izpuhom, sinilo ti lld.
Ililiip nlio ranBano /, Jodom in železni o, lok po I»»U,|«5 "'J1, coni ingotov, priporočljiv dr iiiiiun, lat re imajo otroke z dvojnimi udi in no morejo ^hu liti,
Adontina Ravasini It^moSS:
t r. pr«i'cj ustavi bolečino prujlUh zob.
Eliksir in zobočistni prali
v/drlavanje zoliovja in dobre vonjave v Istih,
Dišeča fflieerina proti-,^okaniu kot"' i>ri"
i/iattu h1 1111,1(1 poroSljiva tu. i. mo.
I'ru^iiti vi'dno po teh posebnosti na ime MAUKA HAVAS1NI, lekarna „Alht Of«#(«iuu, Piazia della Stuaione. An loga mineralnih vol, posebnosti J. iiiai*«! in iiiosiranslto, kem <nl I delki in mirodijo. IzdeM iz ela-stifi « gume, ranocelni^ko orodje, difiece miln in drugI Izdelki lekarne itd.
Vsaka naroCba se precej izvrš'.
ifiV III
O & htn
Počat „TRST" najprikladnejŠe darilo, jako koristen, zadržujoč vse, kar jr potrebno v p sarni, kukor : pečat, iz kavčuka, z avtomatičnim liarvilom, pero in MvinčnJIc, vsh v nnj^l, gi,ntnej*ej oMiki iz nikla in pregibljivn, da rh mnn> hraniti v Žepu. Nadalje okusno izdelisni pečati v obliki medaijouov.ur, škntlj c /a žvepljenk.- in ruzni drugintlnl pečati.
Pri odlikovanem grafičnem zavodu
BIEN. FREISINGER-JA
Lloydova palača ulica „Mercato vecchi«" št. 4
V TRSTU.
IjMtaik, 4rwsiv#. »KOINOSla — Udatelj ir Ofiif«fori,inr»rtnifc: VIKTOK DO LEN
Nota tMsKaniH V. DOLENC v Trstu