Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-12410 Cena: Posamezna št. L 15 Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno L 100 Leto I. - Štev. 24 Gorica - 13. julija 1949 - Trst Izhaja vsako sredo Rešitev sveta — v evangeliju Zdi se, da se človeška družba in njena kultura naglo bližata zatonu. Vse iznajdbe, ves gmotni napredek, vsa znanost in umetnost, vsa športi na tekmovanja in vse, kar so nam novi časi prinesli, ni osrečilo člo* veštva. Nižje in nižje se pogreza. Na eni strani zemeljske poloble je človek zapadel že naravnost suženj* sfvji/, na drugi strani pč\ ga štabi preveliko razkošje, ki prehaja že v razbrzdanost in moralno propast. Na Boga je pozabila vzhodna pol* obla, na svetost njegovih zapovedi pozablja z apadna polobla. Kjer pa ni vere v Boga in kjer ni pokoršči; ne do božjih zapovedi, tam se to nad človeštvom vselej maščuje. To je spoznal celo pogan — a glos boki mislec Ghandi, voditelj In* dijcev. Svojemu narodu je vedno in vedno dopovedoval, da je vera v edinega, živega in vsemogočnega Boga predpogoj narodovega obstam ka, napredka in sreče, ker mora duh nadvladovati materijo; kot navodilo za praktično življenje je pa Ghandi — pogan — smairal Jezusov govor na gori izmed vseh navodil za naj* popolnejše, ki posameznega človeka in človeško skupnost lahko osreči. Mož je imel Kristusov evangelij vedno pri rokah in se poglabljal vanj, zlasti ko je stal pred kakim važnim vprašanjem ali važno od* ločitvijo. Posebno privlačno silo je čutil do Gospodovega govora na gori, kakor ga popisuje sv. evangelist Matej v 5. 6. in 7. poglavju. Ob ponovnem čitanju in premišljevanju tega govo* ra. ki ga je imenoval sam: »veličina verskega ideala«, je poganski mož strmel. V tako kratkih, preprostih in vsem ljudem razumljivih navodil Uh Jezusovih je našel to, kar je zaman iskal po vseh drugih naukih, v najrazličnejših azijskih in evropskih verskih in filozofskih knjigah. Kaj ko bi tudi današnji voditelji narodov začeli posnemati tega veli* bega misleca. Ko vidijo, in če niso Popolnoma slepi, bi morali uvideti, da so podobni šoferjem, ki ne znajo hoditi avtomobilov, pilotom, ki ne *r>ajo obvladati letal, krmarjem, ki jim ladja nikakor noče po pravi Poti do mirnega pristanišča. Po vsem, kar se dogaja, bi morali priti do zaključka, da njih vodstvo ni Pravo. Kaj ko bi tudi današnji voditelji narodov vzeli evangelij v roke, ga kitali, premišljevali, primerjali božje nauke z revnimi nauki, ki jih učijo »Uh šote, primerjali božje zapovedi ž ukazi, ki jih dajejo njih državna °blastva. Kako bi se ob tem Premišljevanju kmalu prepričali, niso dobri šoferji, piloti 'n kr mar ji — in sicer zato, *er dajejo materji, strojem in vsej ^svetni navlaki prednost pred du: in duševnostjo, ker drugi sicer duševnost priznavajo, a v javnem *'vljenju mirno gledajo, kako se v nl'h državah teptajo in kršijo z a po* Ved/ dane človeškemu rodu od naj* x’!šjega bitja — Boga. ^6 premišljevanju evangelija bi '»orali ugotoviti, da je zaradi njiho* v® neveščnosti voz človeške družbe terr>eljit0 zavozil, ker niso hoteli slušati Kristusa — Učenika in drešenika in one matere, ki nam Razgled po svetu Višinski je imel prav? Ko se je sovjetski zunanji minister Višinski vrnil s konference zunanjih ministrov v Parizu, je podal izjavo, da je na pariški konferenci zmagalo njegovo stališče. Zahodno časopisje je odgovorilo, da to ni res. Če pa si stvar malo globlje ogledamo, pridemo do zaključka, da je imel Višinski niorda prav. Uspeh zahodnih velesi! na pariški konferenci ie zares kaj dvomljive vrednosti. Zakaj? Nemčija je še vedno razkosana na dvoje. Nekaj uspeha je bilo v gospodarskem pogledu ter pri mirovni pogodbi z Avstrijo, toda do sporazuma je prišlo le v tistih vprašanjih, v katerih si ga je Sovjetska zveza iz določenih razlogov želela. Kar njej ni prijalo, je ostalo vse pri starem, to je nerešeno. In zakaj je Sovjetom predvsem šlo? Zakaj so dali pobudo za pariško konferenco zunaniih ministrov? Moskva je hotela s tem korakom doseči zlasti dvoje: prvič ji je šlo za to, da čim bolj pridobi na času, da se lahko vojaško ter industrijsko pripravi za končni obračun z nekomunističnim svetom, ki ga čisto načrtno pripravlja. V ta namen pa je morala zahodne sile zazibati v lepe sanje, da ni nikake nevarnosti za vojno in da se zato Zahodu ni treba več oborože-vatL Hotela je vplivati zlasti na Ameriko, da bi zmanjšala tempo svojega oboroževanja ter da ne bi uspešno podpirala evropskih držav, z denarjem in orožjem. To je Sovjetska zveza delno tudi res dosegla, ker mnogi odločilni ameriški, politiki, zlasti razni senatorji verjamejo slepo to, kar Sovjeti govorijo in ne tega. kar v resnici nameravajo. Drugič-pa je Moskvi šlo zato, da bi dosegla zase in za svoj blok čim večjo gospodarsko korist pod geslom obnovitve gospodarskih in trgovinskih stikov med Vzhodom in Zahodom. Ameriški krogi so to pobudo navdušeno sprejeli, misleč, da bodo s tem najbolj pridobili vzhodne narode za demokracijo, kar je seveda smešno. To bo le omogočilo rdečim oblastnikom, da bodo še lažje pritiskali na svoje podanike. Če je torej hotel Višinski na pariški konferenci doseči, da bi zahodne države zavlačevale z oborožitvijo in če je hotel preprečiti izdatno ameriško pomoč svobodnim evropskim narodom, je imel morda prav, ko je rekel, da je v Parizu zmagal. Zmagal pa ni samo v tem primem, če jo je Kristus dal — svete Cerkve. Narodi, človeštvo bi se oddahnilo, ako bi voditelji vzeli kot poganski mislec Ghandi v roke evangelij, ako bi premišljevaje prebirali Jezusov: Govor na gori, in tam v 6. poglavju enkrat morda po dolgem času spet pokleknili in molili iz srca Gospodo* vo molitev: OČe nai ... je Zahod sposoben spregledati njegovo igro in. če ne bo niti eno minuto miroval, temveč se bo vedno pripravljal, da odbije nevarnost, ki io kujejo rdeči zarotniki v Moskvi. Na vrsti je spet Tržaško ozemlje Ko so Sovjeti izdali koroške Slovence in pustili svojega nekdanjega ljubčka Tita na cedilu, so se razširili glasovi, da so sovjetski, diplomati v zasebnih razgovorih z zahodnimi diplomati pristali tudi na vrnitev celega Svobodnega tržaškega o-zemlja Italiji. Te glasove ie potrdil v nekem javnem govoru tudi Titov pomočnik Moša Piia-de. Da je na stvari nekaj res, oziroma da se nekaj plete, nam potrjuje dejstvo, da so v coni B jugoslovanske vojaške oblasti nenadoma zamenjale jugoli-re v dinarje, iz česar bi lahko sklepali, da nikakor ne marajo odstopiti te cone, Italija pa zahteva priključitev obeh con, torej tudi cone B. Sovjetska zveza bi s takim korakci.. spravile: zahodni tabor v zadrego. Na en: strani bi morali držati obljubo, ki so jo dali 20. marca lanskega leta Italiji, to ie, da ji vrnejo Svobodno tržaško ozemlje, na drugi strani pa se ne bi hoteli preveč zameriti Titu, ki ga zaenkrat hočejo podpreti, ker dela težave Stalinu, če pa on noče zapustiti cone B, bi ga morali izgnati s silo, česar verjetno ne želijo. Po drugi strani se slišijo glasovi, da bodo skušali to doseči na ta način, da dajo Titu prepotrebno posojilo, za katerega že dolgo prosi, in sicer pod pogojem, da preneha podpirati grške upornike in da zapusti cono B. Morda nam bo bodočnost v kratkem pokazala, kaj je na vsej tej stvari; v glavnem gre vsekakor za ugibanja. Sovjeti iztrebljajo baltiške narode Sovjetska vlada, ki je v drugi svetovni vojni zasedla baltiške države Litvo, Latvijo in Estonsko, skuša narode, teh držav iztrebiti. V baltiških državah se danes odigrava zločin, ki ga človeška zgodovina morda ne pomni. Tako poročajo iz Litve, da je moral katoliški škof v Kovnu na zahtevo sovjetskih oblasti »odstopiti«. Škofa iz mest Vilna in Kaisedonis so pregnali v Sibirjo, škofa iz mesta Telsiai pa so komunisti ubili v Vilni. Poleg tega so sovjetske oblasti pregnale iz rodne grude v daljno strašno Sibirijo nad 700.000 litvanskih katoličanov, na njihova mesta pa so privedle enako število Rusov, ki so dobili imena prejšnjih litvanskih prebivalcev. Med pregnanci je okoli 1000 katoliških duhovnikov. V mestu Kovno je bilo 21 katoliških cerkva. Razen ene so oblasti vse zaprle Ali se ob teh zločinih nad celimi narodi vest človeštva kaj zbuja? Prav malo! Gospodarska kriza Gospodarska kriza, ki je reden pojav po vsaki vojni in smo jo v našem listu že večkrat omenjali ter tolmačili, je doslej najbolj, prizadela Anglijo. V Angliji ne gre toliko za običajno krizo, za katero je značilna obilica proizvodov ter pomanjkanje denarja, ampak za posebne vrste krizo: za to krizo je značilno pomanjkanje nekaterih vrst blaga, katerega država ne more uvažati, ker bi ga morala plačevati z dolarji ali zlatom, zaloge dolarjev in zlata pa so ji naglo pošle. Poleg tega gre tudi za tiho borbo med dolarjem in šterlingom. Ameri-kanci namreč trdijo, da bodo Angleži najlažje rešili krizo, če razvrednotijo šterling. Angleži se temu upirajo in bi si raje pomagali z dolarji, toda Amerika je precej gluha in jih noče posoditi ali dati več kot je predvideno po Marshallovem načrtu. Znaki krize se pojavljajo deloma tudi v Združenih državah, ki pa upajo, da io bodo premagale. Iz življenja Cerkve Potrditev obsodbe kardinala Mindszentyja Ker je državni pravdnik zaradi obsodbe kard. Mindszen-tyja in tovarišev apeliral na najvišje sodišče, češ, da je bila sodba premila, je apelacijsko sodišče izreklo sedaj končni pravdorek ter z njim potrdilo prejšnjo obsodbo. S tem so komunisti znova dokazali, da ne zapustijo začrtane poti, kadar gre za obsodbo ljudi, ki se ne morejo, braniti. Vendar bo prišel čas, ko bosta izrekla svojo sodbo brez priziva nad vsemi krivicami, ki jih sedaj komunisti uganjajo, Bog in zgodovina. Smrtne obsodbe na Slovaškem Na Slovaškem so obsodili na smrt dve osebi zaradi nemirov, ki so nastali, ko so v cerkvah prebrali znano pastirsko pismo čehoslovaških škofov. V vasi Levoki na Slovaškem je nastalo veliko razburjenje med ljudstvom, ker je prišel v vas komisar z namenom, da bi odpeljal domačega župnika. Ljudje so se zbrali in komisarja ne prav lepo nagnali. Policiia, ki je pozneje nastopila, je več oseb aretirala. Izmed teb so sedaj dve obsodili na smrt, devet drugih pa na različne kazni do deset let. Škof odlikovan V mestu Pontremoli (Massa Carrara) je dobil škof msgr. Sismondo srebrno svetinijo za hrabrost. V imenu vlade mu jo je pripel na prsi podminister Marazza. Odlikovanje so škofu podelili za hrabrost, ki jo je izkazal med vojno ob priliki, ko so Nemci zagrozili, da uničijo vse mesto, ker so partizani odpeljali dva nemška vojaka. Tedaj se je škof sam ponudil /a poroka za odpeljana vojaka in njuno vrnitev. In res se mu je posrečilo, da je oba Nemca odkril ter ju pripeljal nazaj in tako rešil mesto pred uničenjem in maščevaniem. Tudi indija prihaja Nova Indijska republika je čutila potrebo, da naveže di- plomatske stike s sv. očetom in je v ta namen poslala svojega poslanika v Vatikan. Sv. oče je novega poslanika dr. Desaja sprejel v slovesni avdienci 6. julija in imel ob tej priliki daljši nagovor. Indijski poslanik, ki je budist, je prišel v avdienco v posebni narodni noši. Pogani torej čutijo veličino sv. Cerkve in okušajo na.czati prijateljske stike z njenim poglavarjem; »progresivne demokracije« jo pa grdijo in preganjajo. Res narobe svet. Verska komedija Tako bi lahko imenovali, kar se je godilo na Češkem v preteklem tednu ob priliki godu sv. Cirila in Metoda. Češki komunisti z vso laži-katoliško akcijo vred so priredili romanje na grob sv. Metoda na Velehrad, da izkažejo svojo veliko »vernost«. Tu je govoril izobčeni duhovnik Plojhar ter skušal prepričati ljudi o največji verski svobodi, ki vlada na Češkem, pri tem pa je seveda znova zapretil s preganjanjem vsem, ki »zlorabljajo vero«. Ker niso mogli vsi na Velehrad, se je del »vernih komunistov« podal na grad Devin pri Bratislavi, da na tem zgodovinskem mestu izpriča »svojo vero«. Uradni govornik je bil sam ministrski predsednik Zapotocki, ki ie pa govoril o petletnem planu in o onih, ki ga sabotirajo, in kako jih bodo znali poiskati, pa čeprav se skrivajo po škofijskih dvorcih. To so res zgledni verniki, da jih je vrag gotovo vesel. V Romuniji je zastopnik pravoslavne cerkve skupno z velikim rabinom in poglavarjem romunskih mo-hamedancev izrazil svoje zadovoljstvo zaradi verske svobode, kr vlada v državi. Seveda je mož lahko zadovoljen, saj mu je državna policija pritirala v njegovo cerkev vse katoličane z vsemi cerkvami in imetjem, vse njegove nasprotnike, katol. škofe, pa zaprla. Tatič hvali tatiča. ŠESTA NED. PO BINKOŠTIH Iz svetega evangelija po Marku. Ko je bilo mnogo ljudstvu pri Jezusu in niso imeli kaj jesti, je poklical učence in jim rekel: Ljudstvo se mi smili; kajti, glejte, že tri dni vztrajajo pri meni in nimajo kat jesti. In če jih odpustim lačne na njih dom, bodo na potu omagali, zakaj nekateri izmed njih so prišli od[ .daleč. — Njegovi učenci so mu odgovorili: Kako jih bo mogel kdo nasititi s kruhom tukaj v puščavi? — Vprašal jih je: Koliko hlebov imate? Ti so rekli: Sedem. — In velel je množici sesti po tleh: in vzel je sedmero hlebov, se zahvalil, jih razlomil in dajal svojim učencem, da bi jih polagali prednje; in položili so jih pred množico. Imeli so tudi nekaj ribic. Tudi te je blagoslovil in velel položiti prednje. In jedli so in se nasitili. Nato so pobrali ostanke kosQev — sedem košar. Njih pa, ki so jedli, je bilo kakih štiri tisoč; in jih je odpustil. »Ljudstvo se mi smili«, govori Jezus. Ta beseda prihaja iz ljubečega srca, ki je vsemu človeštvu vzor požrtvovalne ljubezni. Za besedo je prišlo koj tudi plemenito dejanje, resnična pomoč. V novejši zgodovini imamo nemalo zgledov, kako so nečimrni modrijani in slavohlepni politiki razglašali svojo ljubezen do »ljudstva>«. Šli, so tako daleč, da so Boga pahnili s prestola in postavili nanj »ljudstvo«. Že ob času velike francoske revolucije so začeli s tem malikovanjem in pozneje se je še mnogokrat ponovilo. Zgodilo se je pa — in to je usoda vsakega malikovanja — da se je za malika skril satan, ki je zaklet sovražnik človeškega rodu, in ko so krat-kovidneži mislili, da je »ljudstvo« zabogovalo in zavladalo, tedaj so se začeli strašni časi za ljudi. Vsaka revolucija je neusmiljeno mučila in morila človeška bitja, razbesnelo se je sovraštvo, zdivjale najnižje strasti, uničevalo se je imetje in blagostanje, začela se je beda, lakota in vojska, razvoj se je nagnil k propadu. Potrebna so potem dolga desetletja, da se dežela pomiri, da zavlada spet red in zakonitost in da se popravi nastala škoda. Če pa je narod že preveč izčrpan, ne najde več poti k obnovi in procvitu. Ravno Francija je tak svarilen zgled. Pravi ljubitelj človeškega rodu je Bog stvarnik in odrešenik. On je rekel prvima človekoma: Rastita in množita se in napolnita zemljo in gospodujta stvarem ... On, ki je za greh napovedal kazen, je iz usmiljenja napovedal tudi odrešenje. Dal je zapovedi, ki urejajo človekovo razmerje do božanstva in razmerje človeka do sebe in sebi enakih. Dal je človeku visok cilj in po Jezusu Kristusu tudi sredstva, da ga more doseči. Pustil mu je tudi svobodo, da se mora sam odločiti za ta visoki cilj in s prosto voljo seči po sredstvih zveličanja. Samo enega Bog ni storil, ker ni mogel storiti: ni se odrekel svoji najvišji oblasti in časti; ni stopil s svojega prestola — v podobi je to govorjeno — da bi človeka nanj posadil. Ustvarjena stvar ne more postati stvarnik, človek ne more postati posta-vodajalec vesoljstva, tudi človeška skupnost — kolektiv — ne more postati Vsemogočnost. Satan, sovražnik človeštva, je v raju zmotil Adama in Evo s to blazno mislijo, da »bosta postala kakor bogova«. Ker sta verjela, sta postala nesrečna zase in za potomce. Božje usmiljenje je spet prineslo pomoč in rešitev, ko se je Sin božji učlovečil. Zato Jezus govori z vso pravico in resnicoljubnostjo: Množica se mi smili. On ima res usmiljeno srce, ki želi in tudi zna pomagati. Zato pustimo prazne marnje brezbožnih »človekoljubov« in zatekajmo se zaupljivo k temu Srcu, ki je »dobrote in ljubezni polno«. vse vrste delavcev in nameščencev. Pri tem je treba tudi upoštevati, ali je delavčeva žena doma, ali če tudi ona dela. Kjer država socialna zavarovanja tudi delno finansira, je tudi ona zastopana pri upravljanju socialnega zavarovanja. Pri vsem tem je treba v javnem interesu upoštevati tudi položaj podjetij. Bilo bi krivično, če bi zahtevali od podjetja večjo plačo, kot jo podjetje dejansko zmore, ker bi podjetje na ta način propadlo in bi veliko število ljudi zgubilo zaposlitev in vir zaslužka. Seveda je tudi tu potrebna neka meja, kajti vsaka plača, oziroma mezda mora biti tako velika, da lahko delavec in nameščenec s svojo družino dostojno živita. Zato je treba v takih primerih skrbeti za obsežnejšo, popolnejšo in gospodarnejšo proizvodnjo. Splošna blaginja nadalje zahteva, da delavec zasluži dovolj ne le za preživljanje sebe in družine, marveč še nekaj več, da si naredi nekaj prihrankov in vsaj skromno premoženje. Meja za dajanje takih previškov je tam, kjer nastane nevarnost brezposelnosti. Skrbeti, je treba, da je čim več ljudi zaposlenih in zato bi ne bilo pravično, če bi imeli nekateri, razmeroma široko možnost prihrankov, na drugi strani pa bi bili drugi ljudje brez dela in bi ne mogli skrbeti za svoje vzdrževanje. V takih primerih imajo brezposelni prednost in previški ne smejo iti za povečanje plač, ampak za nastavljanje novih delavcev in nameščencev. Pri tem je treba upoštevati tudi to, da tudi podjetje ne sme v takih primerih računati na dobičke in mastne dividende. Najprej je treba izkoristiti dobičke podjetja in nato šele se lahko načne fond, ki bi šel za tako povišanje plač, ki bi služilo tvorjenju name-ščenskega premoženja. (Dalje) • • ^Slovenc« v Argenlint Novo življenje na zdravih temeljih O C 1 CB I IB S © 1 Plače, družinske doklade in socialno zavarovanje Sistem plač sam po sebi ni krivičen in bilo bi zmotno, če bi ga popolnoma nadomestili s sistemom, po katerem bi delodajalci. in delojemalci v enaki meri delili izgubo in dobiček podjetij. Pravilno in primerno pa je, da se plačilne in mezdne pogodbe določijo s kolektivnimi pogodbami med delojemalci iti delodajalci. Vprašanje je, kako naj se določi pravična plača. Tu pridejo v poštev podobni razlogi, kot smo jih že omenili, ko smo govorili o vrednosti in pravični ceni dobrin. Če hočemo pravično oceniti, vrednost dela in pravično plačilo za delo, moramo upoštevati individualni in socialni značaj dela. Pravično plačo torej določajo različne okoliščine. Najprej pride v poštev delo samo, ki mora biti primerno plačano. To pa še nikakor ni vse. Treba je upoštevati, ali je delavec sam, oziroma ali mora vzdrževati družino. Najmanjša in neobhodno potrebna plača, ki jo podjetje delavcu mora dati, je prvič zadostna plača za dostojno preživljanje delavca in njegove družine, poleg tega pa pridejo še prispevki za nezgodno, bolezensko in starostno zavarovanje, kakor tudi zavarovanje za primer brezposelnosti. Iz tega izhajata dve važni posledici : Prvič: sistem družinskih plač. Ta sistem se je zadnje čase že dokaj ugodno razvil. Izkušnje kažejo, da mora vsaka kolektivna ali individualna pogodba vsebovati določila za družinske doklade zlasti v tistih državah, kjer državna zakonodaja še ne predpisuje obveznih družinskih doklad. Drugič: socialno zavarovanje. Splošna težnja je, da države uvajajo obsežno zakonodajo, ki obvezno predpisuje raznovrstna socialna zavarovanja. Pri tem je važno, da so ta zavarovanja res splošna, to je, da veljajo za Slovenski begunci v Argentini se po svojih najboljših močeh prizadevajo, da bi si ustvarili v novi domovini čim bolj domače življenje. Zato se zelo radi zbirajo ob raznih prilikah in slovesnostih. V ta namen jim služijo zlasti romanja k M. B. v Lujan ali v Lurd v sami okolici Buenos Airesa. Tako so v mesecu maju imeli krasno uspelo romanje v Luian, ki je 60 km daleč od Buenos Airesa. Patri, ki božjo pot oskrbujejo, so rekli, da je bilo to res romanje, kakršnega imajo malokdaj priliko videti. Ljudje so prišli molit in k sv. zakramentom. Imeli so lepo procesijo po trgu. Na čelu je vihrala zastava s podobo svetogorske M. B. V sprevodu je bilo tisoč dvesto Slovencev, ki so peli, da je bilo nekaj vzornega. Teden pozneje se je skoro prav taka množica zbrala v Lurdu na robu Buenos Airesa. Tudi tam je bilo nekaj silno spodbudnega. Sedaj imajo Slovenci v glavnem mestu na štirih krajih redno, dobro obiskano nedeljsko službo božjo. Posebno dobri so oni ljudje, ki so prišli iz taborišč na Koroškem. Ti so bili v ognju trpljenja res prečiščeni in so sedaj hrbtenica vsega narod.-nega dela. Razne razdiralne sile so se umaknile in se zdi, da je ozračje res mirno, tako da smo lahko kar zadovoljni s slov. skupnostjo, ki daleč prekaša vsako drugo narodnost v argentinski deželi. V nedeljo 12. junija so pa tam doli praznovali prav posebno spominsko svečanost, namreč »Žalno uro za pobite Slovence«. Bilo je nekaj izredno ganljivega. Najprej je predsednik »Društva Slovencev« Miloš Stare imel govor, v katerem je poudaril, da so bile pač razne sile, ki so se borile v letih okupacije za svobodno domovino, a da so bile vse res narodne sile edine v programu: Mati, Domovina, Bog. Čeprav je slovenski narod imel tu pa tam kakega sina, ki je za nekaj časa odpadel od vere v Boga, vendar mirno lahko trdimo, da brezvercev Slovenci nismo imeli. In prav ta misel je vodila naš narod v borbi v težkih letih 1940 do 1945 zoper okupatorje z raznih strani sve- ta, zlasti proti najhujšemu sovražniku, ki je prišel kot Judež, s poljubom miru, z vzhoda. Govoru so sledile recitacije nekaterih pesmi in branje pisem iz domovine. Strahotno pretresljivo je bilo pismo očeta, ki je šel na Teharje na grob, kjer spita dva njegova sinova. Še par narodnih: »Oj ta vojaški bcben, Gozdič je že zelen ...« in sledil je glavni del prireditve »Velika črna maša za pobite Slovence«, ki io je napisal Jeremija Kalin. Silna je ta pesnitev in silna je bila nje uprizoritev. Ni bila postavljena na oder v celoti, ker je predolga, a bistveni deli so se odigrali pred nami in ni bilo očesa, ki se ne bi zasolzilo ob vzkliku zbora: Vetrinje, oj Vetrinje! ali bi ne postalo vlažno ob strahotnem prizoru, kako partizani streljajo mlade fante med jokom žena in deklet Brez dvoma je ta pesnitev najmočnejša tvorba sedanjega časa in najbolj izklesan spomin trpljenja slovenskega naroda v letih strahote ob okupaciji in ob partizanski zasedbi. Koledar za prihodnji teden 17. julija. NEDELJA. Šesta pobin* kostna. Aleš (Aleksij), sp., vzor du* hovne preprostosti in skromnosti. — Marina. 18. PONEDELJEK. Kamil, sp. Najprej se je lotil vojaščine, a Bog mu je pokazal boljšo pot. Postal je duhovnik in je s posebno vnemo stregel bolnikom ter jih prevideval za smrt. Zato ga štejemo med za* vetnike umirajočih. Saan je mnogo bolezni prestal in umrl 1. 1614. 19. TOREK. Vincencij Pavelski. Živel je na Francoskem v dobi naj* višje slave francoskih kraljev, delal je pa za> božje kraljestvo. Ustanovil je kongregacijo misijonarjev »laza* ristov« in kongregacijo usmiljenih sester. Častimo ga kot zavetnika kr* ščanskih dobrodelnih naprav. 20. SREDA. Jeronim Miani (Emilijan), sp. — Marjeta, dev. in muc. 21. ČETRTEK. Daniel, prerok. Po njem imamo ime Danilo pa tudi priimek Danev. Utrjeno kraško me* steče Štanjel je po njem dobilo, ime (Št. Daniel). 22. PETEK. Marija Magdalena, spokorniea. — Teofil (Bogoljub), muc. 23. SOBOTA. Apulinarij, škof muč. — Liborij. Kam gremo? V nedeljo 3. julija je tržaški škof imel v stolnici sv\ Justa daljši go* vor, v katerem je med drugim povedal sledeče: »Govorim o coni B, kjer nadalju* jejo s hinavskim opevanjem verske svobode, medtem ko hočejo si st (ti matično uničiti versko življenje.« V Kopru so zaprli oba frančiškan* ska samostana, v VertinigU in v Ižoli pa dve hiši sester in uničili, proti ljudski volji, vsako njihovo delovanje. Iz novih župnišč sq iz* gnali župnike in jim tako onemogo-čili dušno pastirsko delo. Neki župnik, ki so ga izgnali iz župnišča in kateremu niso dali nobenega pri> mernega stanovanja, čeprav bi to lahko storili, je dolgo časa bival v' mali in mrzli zakristiji in s> s tem pokvaril zdravje. V Kopru so prepovedali veliko procesijo na čast sv. patronu Nazariju zaradi fizkultur-nega nastopa, ki bi ga lahko imeli, ne da bi bilo treba prepovedati te starodavne in slovesne pobožnosti. Med procesijo sv. Rešnjega Telesa v Piranu so zvočniki glasno odda* jah na glavnem trgu razne pesmi, tako da je moral župnik, oblečen v sveta oblačila, protestirati, ker so se tudi ljudje zgražali nad takim početjem. Neki župnik je bil po končanem dvomesečnem prisilnem delu, na k& tero je bil po krivici obsojen, ponovi no obsojen na eno leto zapora, ker je med sv. mašo vprašal vernike, ali je res, da ga ne marajo, kakor je trdila obtožnica, in so verniki to zanikali. V Vertenigli je umrl župnik, a cerkvena oblast ne dobi dovoljenja, da bi tja poslala naslednika. Ni mogoče poslati niti duhovnika, ki je rojen na STO in ima na ozemlju stalno bivališče, ter bi zato imel popolno pravico, da tam izvršuje svojo dušnopastirsko dolžnost. Namen je jasen. Ker ni mogoče poslatt duhovnikov iz Trsta, bo ta cona v kratkem času brez duhovnikov. To je najhuje, ker je že sedaj malo duhovnikov v coni B. Po zvočnikih se na javnih trgih širijo nemogoča obrekovanja in grožnje. Proti temu se sploh ni mo< g oče braniti. Policija sprašuje župnike, komU dajejo in pošiljajo krstne, poročne liste itd., če so jih poslali v Trst ali kam drugam, kakor da bi bilo to kak zločin; odnaša protokole il župnih uradov; hoče celo vedeti ko< liko raznih obrazcev za listine je v uradu, kje in kdaj so bili kupljeni, stavi različna vprašanja o podrobnih cerkvenih zadevah. Vse p#c greni vedno bolj že tako grenko življenje ubogih duhovnikov. Pripravili so tudi zavode, v kat& rih zbirajo dečke in deklice iz deie> le v starosti od 12 do skoraj 17 let> in v katerih se mladina kvari rad1 skupnega življenja. To mladin° vzgajajo v sovraštvu do Boga in d° vere. Častijo mrtve, preganjajo žive Na Poljskem je sedanja vla-da podelila visoko odlikovanje1 red Obnovljene Poljske spomi' nu lublinskega škofa Vladislava Gorala. Ta škof je znan po vs^ Poljski in po vsem svetu zaradj svoje neustrašenosti nasproti nacistom, ki so ga vsled tega internirali v Dachau, kjer ie umrl leta 1943. Sedaj ga koinU' nisti proslavljajo kot zgled »na' rodnega škofa«, češ, sai >111 nismo proti škofom kot takii.^ temveč samo proti škofom poj1' tikantom. Toda1 ne pozabimo, d® so tudi msgr. Berana proslav" ljali in odlikovali kot »narodi^' ga duhovnika«, dokler jim r kazalo. Sedaj jim kaže proslavljati mrtve škofe, ki ne mor.cj” protestirati, žive pa preganjat’ ker so jim na potu. Župnik Jožef Kragelj obsojen na smrt Titovi komunistični krvniki, so si nakopali na vest nov zločin, Cerkev pa bo dobila novega mučenca: v Tolminu so komunistični sodniki pred dnevi obsodili na smrt nekda« njega župnika na Livku nad K oba« ridom g. Jožefa Kraglja, Ker niso mogli naravnost povedati, da so ga obsodili zato, ker hočejo uničiti vero in. duhovščino, so navedli za ob sod* bo druge stvari: da je podpiral do* mobrance, da je širil med ljudstvom katoliški list »Slovenski Primorec« (kako velik zločin!«), da je trdil, da v Jugoslaviji ni svobode, da za« pirajo in pobijajo duhovnike (kar je najlepše dokazano z njegovo smrtno obsodbo!), da jemljejo kmetom zem< ljo (ali morda to ni res?) in tako dalje. Seveda so ga obdolžili tudi špionaže. Mi pa vemo, za kaj gre. Za popolno uničenje služabnikov Kristusovih. Zadnje čase so se vrgli zlasti na mlajše duhovnike. Starejše pustijo, ker vedo, da bodo itak kmalu pomrli, mlajše pa na vse načine preganjajo in zapirajo. To je Titova demokracija in verska svoboda. In to »svobodo« bo pod« pirala Amerika, če bo Tita res de« nairno podprla. Prvi pogoj, ki bi ga moral Zahod staviti, če ima še kaj poštenja v sebi, bi moral biti ta, da mora Tito spoštovati v svoji dr« žavi osnovne človečanske pravice in svoboščine, zlasti pa svobodo vere. OBISK ZA ŽELEZNIM ZASTOROM Ob priliki pogreba pokojnega pe* snika Otona Župančiča se mi je brez posebnih težav nudila prilika obiskati Ljubljano. Štirikrat sem prosil dovoljenje za obisk sorodnikov v Ljubljani, a vsakokrat za* man. Ob tej priliki pa je šlo vse le z osebno izkaznico in na besedo »to* Variša«, ki nas je spremljal. Iz pre« stižnega namena je bilo potrebno, da se spravi skupaj za pogreb »trža* iko zastopstvo«. Pri izbiri niso bili prav nič natančni, zato sem poizkus sil in je tudi šlo. Na meji nobenih sitnosti s strani civilne policije. Le v Sežani so nas miličniki zadržali za cele tri ure in Pas kaj temeljito preiskali. Nič ni pomagala beseda jamstva s strani našega spremljevalca in vodnika. Pregled moških in žensk je nekaj nujnega in vsakdanjega v Sežani, baje je to vse v programu petletke, se je pošalil eden izmed potnikov. A to le prav tiho meni na uho. Prispeli smo v belo Ljubljano. Zadnjikrat sem jo videl v jeseni 1941. Kolika sprememba! Srečavaš ljudi; vse gleda v tla, se ne pozdrav* Ijalo; ne vidiš, ne prijateljev, ne pri* iateljic, ki bi veselo in razposajeno Pa ulici izmenjali par besedi. Na obrazih mladih in starih bereš bo« lest. Bolest je v duši, bolest na telesu, bolest v telesu. Ura pogreba se je bližala. Ker smo pač bdi uradni predstavniki s Trsta, je bilo edino varno, da se Pogreba udeležimo skupno. Pogreb se je pričel iz vladne palače na Blei« ^eisovi cesti. Ljubljančani so stali 'p delali le »špalir«. V sam sprevod so bili puščeni le predstavniki in Zastopstva. Ljubljančanov je bilo v sprevodu le malo; tako mi je po po* ^rebu povedal star Ljubljančan. Zu* Pan ji izraz vseh pogrebcev je bil res silno žalosten. Neredki so bili slu Člani drame so menda za ta dan kar izpraznili gledališko garderobo. Ti so namreč bili edini Ljubljančani, ki so bili malo boljše oblečeni. Sre« čal sem univerzitetnega profesorja, ga pozdravil in malo pokramljal z njim. Na vprašanje, kako je kaj, mi je samo vzdihnil: »Kam smo prišli!« Šolska mladina, ki je stala na pločnikih, je bila dobesedno bosa. Izstradani in bolni obrazi pa so glasno obtoževali trinoštvo oblast« nikov. Po pogrebu sem obiskal svoje znance. Sreča, da sem prinesel s se* boj nekaj dobrot, da smo imeli kaj jesti. Dobesedno in z eno besedo po* vedano: v Ljubljani ne moreš niče* sar kupiti. Hotel sem kupiti par raz* glednic, da jih pišem prijateljem v Trst in Gorico. Pa so mi rekli, da jih ni. Morda bi jih dobil še na glavni pošti. Ker pa je bilo že proti večeru, so mi kar odsvetovali, da bi jih šel iskat, ker jih gotovo ne bi več dobil, ker so razprodane na* vadno že dopoldne. Obiskal sem ka* varne. Prazno. Kave ne dobiš. V ka* varni Slon sem dobil žganje. In to je vse, kar imajo. Ob deveti uri zve* čer je Ljubljana kot izumrla. Redki so ljudje, ki jih srečaš na ulici. Tu* di Tivoli, dasi lepo urejen, je brez parčkov. Sedaj si nihče ne upa na samotne stezice, ko pa ne veš, izza katerega drevesa bo stopil oznovec, te ločil od tvojega spremljevalca in nato vsakega posebej spraševal, kaj sta govorila. Na gradu kar mrgoli v visoki travi teh murenčkov, ki pri* sluškujejo. Na |Vodnikovem trgu sem videl dolgo kačo ljudi. Zanimalo me je, kaj vendar delijo ali prodajajo, da ljudje tako potrpežljivo čakajo. Pa sem nesel svoj radovedni nos malo bliže. Pa me je takoj oznovec usta* vil in mi pokazal, da je moje mesto na koncu in da bom pač dobil, če bo kaj ostalo. In kaj so prodajali? Rdečo redkvico! Na binkoštno nedeljo je bila v Ljubljani birma. Da zatro vsako sled in otrokom lep spomin na ta dan, niso smeli biti na razpolago ne izvoščki z običajnimi koleselji, niti avtomobili. Prav tako so morali imeti ta dan zaprto frizerji. Na trgu pa nisi dobil niti pesti češenj. Be* lih obleke in podobnega veselja otrok si kajpada zastonj izkal. Cer* kve pa so polne tudi ob delavnikih bolj kot v Trstu ob nedeljah. ljo, obljubljajo lepa posestva, ne povedo pa, da je v Italiji prav malo razdeljive zemlje, četudi bi razde« lili vsa posestva, k> obsegajo nad 10 ha. Dovolj zgovorna je zgornja prva točka. Kar se tiče veilkih posestev, je jasno, da se nekatera morajo razko« sati. Taka posestva so predvsem v Južni Italiji in na otokih. Kdor pa pozna dotične kraje, ve, da samo razkosanje r.e vodi do nikakšnega cilja. Prej je treba zgraditi ceste, sezidati stanovanjske hiše in gospo« aerska poslopja; rešiti vprašanje vo« dovodov, izsušiti močvirja, itd. Ali naj si oni, kateremu bo dodeljena zemlja, napravi šotor sredi svoje zem« lje? Od česa bo prve čase živel, s čim obdeloval zemljo, od kod bo dobil živino? Cel kup vprašanj! Mnogo pa je prav velikih po« sestev, ki so dobro organizirana, kjer so pridelki zelo visoki, kjer imajo visoko razvito živinorejo, moderne in velike hleve, mnogo strojev, itd. itd. Kaj naj se zgodi s temi posestvi? Če jih razbiješ, bo nastal nered. Taka posestva morajo ostati skupaj. Ali naj jih prevzame posebna obdelovalna zadruga? Kdo naj pa to vodi? Tudi tu je kup vprašanj? Ali naj se da razlaščenim od.škod« nina za njih posestva1 in kakšna? Nekdo ima naložen svoj kapital v mestnih hišah, drugi v industriji m trgovini, nekateri v zemlji. Če razla« stiš slednje, moraš tudi prve in druge. Če pa teh ne razlastiš, moraš zemljiškim posestnikom plačati od« škodnino za odvzeto zemljo. Kdo pa naj1 plača, ali država ali tisti, ki zemljo dobi? Zopet vprašanje! Gospodarski listek Agrarna reforma in razdelitev zemlje v Italiji Slovence v Italiji agrarna re« forma tudi briga, in sicer predvsem zaradi naših kolonov, ki bi morali po« stati samostojni kmetje. Število teh kolonov pa ni posebno visoko. V Slovenski Benečiji je prav malo ko« lenstva (mezzadri), samo nekaj bolj v ravnini. Kar pa zanima ves naš kmečki ži« velj, je davčna reforma, ki bi mora« la oprostiti davkov gospodarsko šib« kega, za katerega naj plačajo boga« tejši sloji. Upajmo, da se bo to uresničilo z davčno reformo, o ka« teri se tudi mnogo govori. Dopisi Mnogo se govori o agrarni refor« mi v Italiji in marsikoga boi zanima« lo, v čem tiči ta problem. Bolj kot dolga razmotrivanja bodo odgovori« le na to vprašanja gole številke ne« slednje razpredelnice: čaji slabosti moških in žensk. Vse izstradano. Obleka pogrebcev je ^'la tako žalostna, da je nas navda* ialn bolest, ko so oči stotin in sto* obvisele na naših oblekah, ki pa t*di niso bde kaj posebnega, a ven* čar dostojne za pogreb. velikost število v °/o obseg v ha v •/, P o s e s t e v površine od do 0.50 ha 5.135.851 53.9 874.989 4,1 » 0,50 » 2 » 2.795.122 29,4 2.882.992 13,3 » 2 » 5 » 950.070 10,1 2.943.375 13,6 » 5 » 10 » 330.733 3,5 2.289.669 10,6 » 10 » 25 » 192.815 2,0 2.945.482 13,6 » 25 » 50 » 60.874 0,6 2.104.427 9,7 » 50 » 100 » ,28.381 0,3 1.956.450 9,1 » 100 » 200 » 12.918 0,1 1.782.112 8.3 » M) » 500 » 6.536 — 1.946.595 9,0 » 500 » 1000 » 1.440 — 971.159 4.5 nad 1000 ha 502 — 875.701 4,2 skupno 9.512.242 100,0 21.572.951 100,0 Iz navednih številk se lahko mar« polovico vseh posestev. sikaj razvidi in sicer: 1) Če bi bila vsa zemlja razde« Ijena na enako velika posestva, bi ta obsegala malo več kot 2 ha ali okoli 6 naših njiv. 2) Velikansko majhnih posestev, Teh je kar nad 5 je število prav to je do 1/2 ha. milijonov ali nad 3) 502 latifundista, ki imajo nad 1000 ha zemljišča, imajo v celoti več zemlje kot nad 5 milijonov majhnih posestnikov. Ta tretja točka se da agitatorsko zelo izrabiti. In se tudi izrablja, posebno od strani socialkomunistov. Ti obljubljajo malim kmetom zem« Sv. Anton v Trstu Na praznik sv. apostolov Petra in Pavla smo imeli v naši cerkvi birmo za slovenske otroke. Popol« dne se je ogromna cerkev kar dva« krat napolnila. Druga leta je bila birma skupno za dečke in deklice, letos pa ločeno. Prevzvišeni je imel obakrat lep govor v našem jeziku. Na koru so dobri dve uri krasno prepevali naši cerkveni pevci. To je že njihova štiriletna navada. Sicer menda ni prijetim v vročem popol« dnevu kar naprej disciplinirano pre« pevati, a na to naši požrtvovalni pevci niti ne mislijo. — Pri vsej lepo organizirani slovesnosti je bilo manj veselo to, da iz nekaterih okoliških vasi ni bilo skoro nič bir« mancev; šli so namreč k birmi ali že prej ali pa naslednjo nedeljo. Tc je pač usodno znamenje pomanj« kanja vsake pametne zavesti. Prav v teh vaseh so tudi volitve pokaza« le, da Slovencev skoro ni več ali pa zelo malo. Zato vsa čast tistim va« sem, ki so skoro vse svoje birmance poslale k sv. birmi za slovenske otroke in to je bilo samo na praznik sv. Petra in Pavla pri Sv. Antonu. Dolina Danes vam nasujemo celo pest dolinskega drobiža: VOLITVE: Hvala Bogu, da je minilo! Oni četrtek in petek pred volitvami je bil pri nas pravi »pe« kel«. Nad strehami je bilo vpitja in kričanja kot bi se hudiči prete« pali. Vsaka stranka je namreč imela zvočnike. Dobro je bilo edino to, da smo imeli samo tri stranke, sicer bi ušesa in srca še boljj trpela. Sedaj smo tudi zadovoljni, da ima komu« nistična stranka priliko, pokazati ljudstvu, kako drži obljube. Obljub je bilo zelo veliko, zlasti še na Pre« benegu in v Mačkovljah, sedaj čaka« mo na dejanja. PRAZNIK MLADINE: Zadnjo junijsko nedeljo smo imeli prvo sveto obhajilo. To je bil naš najlep« ši praznik v vsem šolskem letu. Cerkev je bila en sam beii cvet. Beli nageljčki in veliki beli oleandri so jo spremenili v prava mala ne« besa. Prvoobhajilne sveče (33) so gorele na dveh oltarčkih v prezbi« toriju. Otroci so jih med mašo da« rovali svoji župni cerkvi. Popoldne pa akademija, lepa in prisrčna, ka« kor se znajo otroci potruditi samo včasih v življenju. Ali naj vam po« vemo, kaj so pripravile skrbne ma« tere skupno s sestrami za pogostitev prvoobhajencev? Veste kaj, letos vam tega ne povemo, pridite drugo pomlad za prvoobhajilni dan v Do« lino in boste videli! SV. BIRMA: Na praznik sv. Pe« tra in Pavla smo se v dveh lepih avtobusih odpeljali v Trst k sv. birmi. Po izredno lepi slovesnosti v cerkvi smo se vrnili domov čez Kontovelj, Prosek. Na Proseku smo malo pogledali v kozarce, na Opči« nah pa na krogotek. V največjem veselju smo pe srečno pripeljali do« mov. Kakšna skrbna mamica je malo pogodrnjala, ker smo prišli seveda pozno in so »riži postali dolgi«. ROMANJE: Prvo julijsko nedeljo smo bili v Padovi in v Benetkah. elERRE L’ ERMITE Kako sem ubila Wojega otroka Gospa Yholdy in ujec sta dvignila ožica, ali si morete misliti svo« sina, kako premišlja to prelepo nce?« k seveda, pa še kako dobro! ^ dni bi ga imel dosti!« 'akrat sem pa res izvrstno po« I, ko mi je prišlo na misel, da restregla ta omledna jn sladkob« lisemca! Ali ga naj raztrgam?« '&j pa, če bi jih shranila?« n če jih najde?« rav pravite, prav!« oikor zmerom, Rožica!« iec ga je pogumno pretrgal... je ravno končal, vstopi Dominik ves zaskrbljen: »Slišal sem, da je bil raznašalec pisem že tukaj.« »Da, pravkar je odšel.« »Ali je kaj zame?« »Poglej, tu je še vsa pošta!« Dominik je Jpogledal vse ovoje. Dobil je več pisem, časnikov in re« vij, vendar je bilo videti, da išče nekaj drugega, česar ne more najti. Mati in ujec sta se držala, kakor bi Stala časopis, jn od strani opa« zovala Dominika, ki se je obrnil jn nejevoljen odšel. Ko je zaprl vrata, se je ujec zakrohotal: »A kaj si nisem dobro izmislil? Saj veste, lepa moja Rožica, da sem vprav jaz prišel na to misel!« Čez nekaj dni sta prišli/ iz Meusc zopet dve pismi. Eno, prav ginljivo, mu je pisal Ludvik Bretagne; naj« prej se opravičuje, da se mu je drznil pisati, vendar misli — pravi dalje da ga bo razveselil, če mu pove, kako žive njegovi mali. Na koncu ga prosi, naj moli za njego« vega očeta, ki je nevarno zbolel. A tudi mali niso molčali. Vsak dan je prišla kakšna dopisnica, kjer so bili s svinčnikom napisani oni otroški stavki, ki ti sežejo naravnost do srca. Neki prav majhen dečko, ki so mu rekli »velikan«, je pozdrav« ljal in objemal Dominika z obema rokama kakor svojo mamico, drugi mu je jzrezaval palico, da se bo z njo lahko sprehajal po Parizu, tretji pa mu je zagotavljal, da je zanj daroval sv. obhajilo, zlasti za to, da ne bi utonil v neznanem Noirmou« tierju. Pristavil je, da ni še nikdar videl morja, kjer mora bi« menda strašno dosti vode!... Dominik ni dobil v roke niti enega pisma. Kljub temu se mu je zdelo, da čuje nezaveden šepet nevidnih gla« sov, ki mu govore iz dalje. Nekaj časa se je premagoval. Po« tem pa mu je bilo že dosti čakanja in nekega večera je spregovoril pri mizi: »Čudno se mi zdi, da mi župnik nič ne piše!« Mati zbadljivo skomizgne z ra« mami. »Župnik? Misliš, da nima drugega dela kakor pisariti taki veliki punč« ki, kot si ti!« Ujec pa je poudaril: »Koga, župnik?! E, dragi moj, župnik te je kar lepo pozabil! A nič se ne boj, kadar sc vrnemo v Pariz, te bo že našel, ko bo potre« boval denarja. Zdaj mu je zate in za tvojo gospo mater kot za...« Dominika so te pripombe zadele v dno duše, ker je predobro čutil, da izvirajo iz samega sovraštva. Župnik res ni hitel z odgovorom, to je lahko uvidel in se ni dalo nič pritajiti. Srce se mu je paralo v žalosti... Pa se je tako zanesel na svojega župnika! Mati pa je uživala ob njegovi potrtosti, ki se ji je zdela kakor prvi/ glas zvona, ki je oznanjal prvo nesporazumljenje, jn kakor poč na prelepi posodi, ki jo je hotela na vsak način za vedno razbiti. Kar se je namenila uničiti, jc mo« rala nadomestiti z nečim drugim. Zato je priganjala Dominika, da bi igral tenis z Lolito in njenimi tova« rišicami, samo da bi se zamotil in razvedril. Toda čeprav je bil Dominik po očetu Bask, ki se rad igra, mu je bilo dolgočasno pri tenisu. Ujec pa ga je skušal privabiti ce« lo v kuhinjo, kjer je z lastnimi ro« kami in v veliko veselje služinčadi kuharil nekakovo ribjo juho, s ka« r j Stran 4 KATOLIŠKI GLAS Leto I. - Štev. 24 V veličastni baziliki sv. Antona nas je presenetilo izredno veliko število mož in fantov, ki so kar oblegali obhajilno mizo. Popoldne smo obi; skali sv. Marka v Benetkah. Koliko novega za tržaškega kmeta in pe; rico! Bilo bi prav, da bi Slovenci s Primorskega večkrat naredili ro; manj e v Padovo; Benetke! OTROŠKI VRTEC: Te dni so se zaprla tudi vrata otroškega vrtca v Dolini. Vrtec vodijo čč. šolske se; stre. Letos smo imeli 25 malih šo; larjev. Prav vse matere so izredno zadovoljne, otroci pa še bolj. Sedaj ob zaključku se je naš mladi rod dobesedno postavil s svojo lepo za; ključno akademijo. Kar celo uro so nam predavali, deklamirali, kuhali, prali, brusili in seveda za konec tudi malo »zaplesali«. Preteklo nedeljo je imel naš vrtec razstavo svojih drobnih ročnih del. Prav res smo bili vsi presenečeni. Kaj vse se na; pravi z dobro voljo in božjo po» močjo! KINO: Če kdaj v soboto in ne* deljo zvečer ne morete zaspati, obi; ščite naš farni kino na prostem! Kino ni dandanes sicer nič posebne; ga, posebnost je le ta, da vam nu; dimo same prvovrstne filme. Pridite in se prepričajte! Občina Zgonik — po vojni poškodovano področje V smislu nedavno podpisanega ukaza št. 126 se proglaša občina Zgonik za »po vojni poškodovano področje«. To je bilo potrebno zato, da se lahko zviša državna pomoč občini za take zadeve kot so n. pr. stanovanjski načrti. Vsakdo mora vložiti prošnjo pri | je 3J avgust 1949. Izjeme SO županu, oziroma tržaški mestni ob; j je Otroci brez spremstva, ki bo- do sprejeti tudi po tem roku, nadalje begunci, ki bodo zapustili svojo domovino po 31. avgustu 1949, in bodo lahko za prosili za sprejem do 15. okto čini, ako živi v Trstu, najkasneje dc 31. julija 1949. Kdor po tem roku ne bo imel izkaznice, bo kaznovan. Krojna šola V vrsti raznih šol, ki so se ta mesec zaključile, je tudi trimesečni krojni tečej, ki ga je Dobrodelno društvo priredilo v svojih prostorih Riva Piazzutta 18. Tečaj je vodila gč. Zora Piščanc in; ga je obisk o va; lo 12 kandidatinj. Bil je to po dol; gem času prvi; poskus krojne šole Tourmalet 2114, Aspin 1489, Pevre; sourde 1563). Francoz Marinelli je moral pre; dati »rumeno srajco« Italijanu Ma; gni;ju. TENIS — V polfinalu tekmovanja bra tega leta. Po 15. avgustu ! za Davisov pokal (evropska cona) je italijanska postava (Cucelli; Ca5 nepele) znatno premagala jugoslo; vansko (Mitič;Palada.) Končni re* se bodo lahko vpisale tudi osebe. ki bodo prosile le za pravno in politično zaščito. , , .. 1TS/-1 • ji- , 1 -o 11 zultat : Italija; Jugoslavija : bi IRO je nadalje določila 31. december 1949 kot skrajni rok za sprejem beguncev v taborišča razseljenih oseb. Končno bo „ 30. iunija 1950 prenehala dajati za slovenska dekleta v Gorici m se podpore jn vzdrževalnino vsem Football — V polnem teku je rusko nogometno prvenstvo. Vodi Dynamo iz Moskve pred Rdečo N o vice Smrtna kosa Dne 8. julija je odšla lepo pre; videna od svojega sina iz solzne do; line v večnost gospa Emilija Brus mat, posestnica in upokojena poštna uradnica. Dočakala je blizu 79 let. Bila je žena močna v trpljenju, skromna, tiha, vsem dobrotna in bo; gaboječa v življenju. Pogreb se je vršil 11. julija iz cerkve Srca Jezu; sovega na goriško mestno poko; pališče. Preč. monsiniorju — opatu dr. Mirku in vsem preostalim iz Brumatove družine izrekamo gl©; boko sožalje ob bridki zgubi, ki pa je za rajnko mamo le dobiček. Naj ji sveti večna luč! Važno za begunce Notranje ministrstvo v Rimu je izdalo nove odredbe glede bivanja tujcev v državi in določilo, da mo; Sklepna prireditev goriškega dijaštva O sklepni prireditvi goriškega slov. dijaštva v dvorani Vittoria na Travniku so izrekli najstrožjo sod; bo prireditelji sami, ko niso zadnjo nedeljo 10. t. m, akademije ponovili v Štandrežu, kot so prej napovedali. Samospoznanje je prvi korak k po; boljšanju, zato vsaka naša beseda lahko odpade. Tito v Pulju Zadnjo nedeljo 10. t. m. je obiskal Tito v spremstvu zunanjega mini; stra Kardelja in drugih komunistič; nih veličin Istro in je imel v Pulju velik govor. V govoru je priznal, da je zaradi bojkota, katerega izvaja proti Jugoslaviji Sovjetska zveza z vsemi njenimi sateliti, slednja pri; siljena iskati pri zapadnih velesilah rajo zapustiti državno ozemlje: posojilo -n prodajati njlm UiSnje> 1) vsi oni, ki so svoječasno rumene izkaznice za bivanje (sog; giorno), 2) vsi, katerim je dovolje; nje za bivanje poteklo in 3) vsi, ki nimajo kakega veljavnega do k um en; ta. Ti predpisi pa ne veljajo za osebe, ki so optirale za Italijo in ljudi, ki jih oskrbuje mednarodna organizacija za begunce (IRO), ka; tera ima svoji urad v Gorici, ulica Morelli 37. Ti slednji morajo do 15. julija t. 1. dobiti pri imenovani ustanovi posebno osebno izkaznico, ki jo bo potrdila pristojna policijska oblast. Kdor se ne javi in ne dvigne iz; kaznice, izgubi vse pravice in ugod; nosti, ki jih nudi organizacija IRO. Zlata maša Dne 23. julija bo obhajal 50 letnico svojega mašništva vlč. g. Mihael Kragelj, upokojeni župnik v Šempa; su na Vipavskem. G. Kragelj je prišel v Šempas takoj po prvi sve; tovni vojni, je ostal v prijazni vasi tudi po upokojitvi in bo med svoji; mi bivšimi župljani praznoval tudi svojo zlato sv. maišo. Želimo mu še mnogo zdravih let, vsaj do biserne! svinec in druge rudnine. Pri tem se je Tito še bahavo postavil: »Z zapadom bomo sklenili normalne gospodarske odnose, ne da bi pri tem dajali politične koncesije«. Do; bro poučeni krogi pa zatrjujejo, da je Tito že pristal na ukinitev svoje pomoči grškim upornikom. Besede obsodbe, ki jih je Tito v svojem govoru izrekel na račun svojih biv; ših grških prijateljev, pričajo, da se Tito umika in bo grško mejo resnic; no zaprl. Ko je govoril o Slov. Ko; roški je Tito obsodil Višinskega in izjavil, da se Jugoslavija nikoli ne bo odrekla svojim pravicam do Slov. Koroške. Pozabil pa je pove; dati, da je sebična strankarska poli; tika jugoslovanske komunistične partije zakrivila katastrofo naše na; rodne politike na Koroškem in še kje drugod. Osebne izkaznice v Trstu Vsi ljudje, ki začasno bivajo na anglo;ameriškem področju Svobod; nega tržaškega ozemlja in še niso dobili novih osebnih izkaznic, ker so je popolnoma posrečil. Imeli smo priliko govoriti z nekaterimi obisko; valkami tega tečaja. Vse so bile izredno navdušene jn zadovoljne, da so se ga udeležile. Saji so se sedaj seznanile z umetnostjo rezanja oblek in jim bo to zelo prav prišlo pr.i njihovem' vsakdanjem življenju. Žal jim je bilo le, da se v tako kratkem času niso mogle še bolj izpopolniti. Ker je ta poskus tako dobro uspel, bo Dobrodelno društvo pri; redilo jeseni novi krojni tečaj, na katerega že sedaj opozarjamo naše žensko občinstvo. Društvo slov. katoliških učiteljev na Tržaškem DKSU je imelo meseca junija svoj zadnji sestanek v letošnjem šolskem letu. Ob zaključku prvega leta društvo lahko z zadoščenjem ugotavlja, da njegovo delo ni bilo brez haska. Kaj pomenijo skripta presodi vsaka, učiteljska moč, ki si jih je nabavila. In kakšnega po; mena so bila predavanja, vedo tisti, ki so sestanke redno obiskovali. Naša topla želja je, da se DSKU razširi in ojači. Učiteljstvo opoizar; jamo, da se skripta dobijo pri nad; zorništvu v ulici Cavana 18. Zahvala in priporočilo Absolventi slov. strok, šole v Gorici se prisrčno zahvaljujemo vsem dobrotnikom, ki so prispevali k stroškom našega poslovilnega ve; čera. Dana nam je bila tako mož; nost in čast, da smo prebili nekaj ur skupno s svojimi profesorji in da bomo imeli najlepši spomin na završitev učenja na tej šoli. Sošolcem, ki sedaj zaradi opravi; čenih vzrokov niso uspeli, želimo, da pridejo po jesenskem roku z nami na novo pot. Nekaterim izmed nas ne bo mož; no nadaljevati študije, zato se prav toplo priporočamo, da bi nas kdo sprejel v službo in nam tako orno; gočil majhen vir dohodkov. Za mo; rebitna zanimanja bodisi trgovskega ali obrtniškega značaja prosimo, da se obrnete na ravnateljstvo te šole v ulici Randaccio. beguncem razen onih, za katere je že v teku repatriacija ali preselitev v nove kraje in tistih, ki so potrebni trajne pomoči ter zanje ni bilo moči drugače poskrbeti. V IRO so po novem lahko sprejeti tudi tisti, ki so živeli v krajih, ki so bili po mirovni pogodbi odstopljeni Jugoslaviji in so optirali za Italijo, pa njihova zadeva še ni rešena, kakor tudi oni, ki so rok za opcijo zamudili. Armijo in leningrajskim Zenibom, Športni teden TOUR DE FRANCE 6. S. Malo;Les Sables (305 km): Deledda (Francija). 7. Les Sables; La Rochelle (92 km) : Coppi (Itali; ja A). 8. La Rochelle; Bordeaux (262 km) : Lapebie (Francija). 9. Bordeaux ; S. Sebastiano (228 km): Caput (Ile de France). 10. S Seba; stiano;Pau (191 km): Magmi (Ita; lija B). Dirkači sc že dospeli do vznožja pirenejskega gorovja (Aubisque 1708, DAROVI ZA »KATOLIŠKI GLAS« Dekliška Marijina družba namesto cvetja na grob materi veleč, gospo; da voditelja gospe Emilije Brumat 3000; dve ženski iz Podgore 210.— lir. ZA »DOBRODELNO DRUŠTVO« Gdč. Fani Bizjak daruje v spomin blagopokojne mame, g. Marije Bi; zjak, 1000— lir. ZA »SLOVENSKO SIROTIšČE SV. DRUŽINE« P. n. Marija Mantegna 500; Af matija Celinščeik 50; dobrotnica iž Amerike 600; čislana družina Pav; lin v Gorici1 500; nekatere družine v števerjanu 1500; N. N. 2000; Ivana Bizjak v spomin blagopokojne ma; tere Marije Bizjak 1000; Neimenof vani iz Sovodenj 110; ing. Lovrenc Stojan, Trst 240; Primožič Slavka, Gorica 200.— lir. Srčna hvala vsem dobrotnikom naših sirot /n zagotovilo hvaležnost1 in molitve! ZAHVALA Konec Mednarodne begunske organizacije Mednarodna begunska organizacija je sklenila, da bo prenehala delovati po 30. juniju prišli sem po 15. septembru 1947, j J950. Skrajni rok, do katerega bodo dobili zdaj osebne izkaznice ho sprejemala nove begunce Podpisani se prav prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so ob pri; liki bolezni, smrti in pogreba1 naše drage matere, stare matere in tašče Emilije vd. Brumat roj. Goffo kakor koli izkazali blagi preminuli spoštovanje in usmiljeno ljube; zen, nam pa plemenito sočutje. Posebno hvaležnost dolgujemo g. zdravniku dr.;ju Grusovinu za požrtvovalno skrb in prevzvišene; mu knezonadškofu msgr. Margottiju za tolažilno pismo in nadpastirski blagoslov. Potem se zahvaljujemo celokupnemu stolne; mu kapitlju in vsej čč. goriški duhovščini, čč. redovnicam, članicam dekliške Marijine družbe in številnim pobožnim dušam obeh narod; nosti za molitve, darovane in naročene sv. maše, udeležbo pri pogrebu in cvetje. V posebno tolažbo nam je bila velika udeležba dragih rojakov iz Šempetra, ki so ob tej priliki pokazali, kako priljubljena je bila med domačini naša rajnica. Prav toplo zahvalo moramo izreči tudi slovenskima članoma goriškega mestnega sveta, vodstvu politične organizacije, elanom mestnega plemstva in drugim odličnim izobražencem, ki so blago; volili spremljati na zadnji poti naišo nepozabno mater, čeprav je bilo njeno življenje tako tiho in skromno, da širša javinost zanjo sploh ni vedela. V zahvalo se bo njen sin kanonik skozi trideset dni vsak dan pri sv. daritvi poleg rajne matere prav posebno spominjal vseh tistih, ki so bili v teh dneh družinske žalosti z nami združeni, in vseh njihovih dragih rajmh. V Gorici dne 11. VII. 1949 » Clanl družin Brumat in Lenklc tero se je vedno postavljal... Kaj hočemo, vsak se proslavi, kakor se more! Žal, Dominiku ni bilo mnogo do dobrih jedi. Se manj mu je bilo do lova Vsakokrat se je razsrdil, če je izvedel, da je kdo streljal na ne; srečnega galeba, ki se je hotel spo; čiti na Cobu. »Nič pe rečem, ako gre človek na lov, če od lova žfvd. Toda kar zgro; zim se, ko slišim, da kdo ubija, samo da ubija, ker se mr smili vsa; ko trpeče bitje.« Odslej je še rajši hodil sam na sprehod, kjer je lahko v miru pre; mišljal kakor mu je narekovalo srce. A ni bil dolgo sam. Ribiči in kmetje so se kmalu seznanili z viso; kim mladeničem,- Dominiku pa tudi njegova apostolska narava ni dala, da bi se ogibal pomenkom s pre; prostim človekom. Kajkrat so prišli celo v razpravljanje o verskih vpra; šanjih, da je moral pobijati' najbolj robate ugovore in tako nepričakova; no natolcevanje, kakršnega ni/ti v Parizu zlepa ne najdeš. Ker pa se je prišel v Noinmoutier odpočiti, si je kupil čoln na jadra in ga sam krmaril. Zdaj je bil zopet sam. Gospa Yholdy ni bila posebno za» dovoljna, ko si je Dominik nabavil čolnič. Kadar je morje mirno, se s tako malo jadrnico prav lahko in prijetno vozariš, kadar pa zaplešejo vetrovi, je mnogo bolj nevarno... No, Dominik je bil pameten mlade; nič im tudi plavati je znal izvrstno, pa se je kmalu pomirila. Posebno rad se je vozil po zalivu, kadar je pihljal veter, da se je čoln vzpenjal kakor konjiček, če ga stisneš z ostrogami. V čolnu je bil vsaj sam in je lahko razmišljal po mili volji. Misli so se mu venomer vračale na župnika Finnima, od katerega še vedno ni bilo nobenega glasu. Do; iminiku se je zdel ta molk zmerom bolj čuden in svoje začudenje je izrazil tudi duhovniku, ki je prišel z deco v Claire in ki je žepnika Firmina dobro poznal »Kolikor ga jaz poznam, ne mo; rem reči, da bi bil zadnji pri pipa; nju. Zato se mj res prav čudno zdi, da Vam še- ni odpisal.« Dominik je pisal vsak drugi dan in vsako pismo sam odnesel v na; biralmik v pristanišču. Odgovora pa ni bilo jn ga ni bilo... Nekega večera je bil še bolj po; trt ko drugekrati, pa se ni vrnil ob obali, marveč je krenil kar skozi drevored in prišel do kapelice, ki so jc imenovali »Kapelica v gozdu« in je veljala koit župna cerkev za one, ki so stanovali v letnih vilah. Tu; kaj je prebival Jezus v sv. Rešnjem Telesu in Dominika je gnalo, da mu razkrije svoje bolečine. Iz razbičane; ga srca mu je privrela goreča prošnja: »De profundis clamavi ad Te, Domine, Domine exaudi vocem meatn... Gospod, Jz globočine svoje bridkosti Te kličem, usliši me!« Kapelica jc bila prazna. Dominik je ogledoval križev pot na steni in sli' ko Boga Očeta, k-i je nad oltarjem nekako kljubovalno in simbolično kazal svojega križanega Sina... Skozi priprta vrata je bilo čuti veter, ki je tuljl v vrhovih borov in hrastov, in Dominiku se je zdelo, da ga hoče Bog spomniti, da se moramo na tem svetu boriti ponoči in podnevi, bv riti v samoti in v navidezni zapuš^ nosti. Žalosten je vstal, vendar čutil v sebi novega poguma in n0* vih moči. Oni, ki je rekel: »E k meni vsi, ki trpite!« svojo obljubo. je izpo Id Prekrižal se je in stopil iz kaP1 I,