•--XärSMV.t.'..

. . ;	V**rr. »M*«eew, ive* am-v . •.-«tj vr.”.r •. VSST^Ttt;:
! 1 Wi< i JOtAckis |
f. =,» -«».»«««.e,.	TOvuTOTtujj

XVS'SÄrirr.tvö»


T O ¥ A R I Š U T I T V Z A 8 o LET
Ljubljeni .nas maršal?
dan .mladosti je naš skupni praznikoKa dansko bo mladost še posebej dobila polet$se vam bo nabralo 80 let»Kaj naj damo za pramik?Radi bi dali vso tisto ljubezen,,ki jo premore mlado srce s da bi se zahvalili za vso dobroto* ki jo vsak elan razda jate «čutimo ob vas 8 da smo srečni -- hkrati pa imamo občutek,, da se ne bomo mogli nikoli dovolj zahvaliti«Ponosni smo,da smo Jugoslovani in ste naš voditelj.Slišali smo,da so vas številni -občani predlagali„da bi bili ponovno progla šeni za heroja ~-s še to je malo,saj ste bili vi heroj v vsakem odločilnem' trenutku naše zgodovine»
Raj v venec ljubezni spletemo tudi želje šentruperških pionirjev in mladincev,da bi bili srečni in še dolgo meč nami?
pionirji in mladinci osnovne sole Šentrupert
V IkbRU TITO 50 ZDRUŽENE VSE NAJLLPŠE BESEDE; LJ UBEZEiX, SREČA,
DOKOVINA!
takšne osebnosti kot je tito.se ne bode vsakih sto let
V	F	i
ZATO SKO LAHKO PONOSNI„DA SLO JUGOSLOVANI!
Letcs praznuje tovariš Tito So-letnieo življenjaoSvojo življenjsko pot je posvetil le boju za mir na svetu in enakopravnost med narodi,Zato je Titova osemdesetletnica lahko za vsakogar?posebne pa za nas mlade $velik praznik»
V tretjem razredu smo brali berilo 'Tito pripeve-fujs' o Luksu, svojem zvestem spremljevalcu med ROB,ki mu ja. sed nekim nemškim napadom rešil življenje»To berilo sem večne najraje pre birala,njegova vsebina pa mi je ostala v Živem opominu»Spoznala sem,kako je Titovo življenje med ROB mnogokrat viselo na drobni'pajdevini,ki bi se lahko vsak trenutek pretrgala» Tite nam pomeni zelo veliko»Morda se danes,kc živimo, v svobodi in imamo vsega na pretek,uiti ne zavedamo največjih uspehov njegovega de Is .»Če samo pomislim n& ROB, na mnogokrat številnejšega in močnejšega sovražnika,ki je besnel, na jugoslovanskem ozemlju in ki ga je bilo treba mnogokrat premagati ne samo z orožjem ampak tudi z zvijačami,spoznavam., da je to Titu povsem uspelo,uspelo mu je premagati tudi najtežje ovire v življenju»
Le malo ljudi pozna zgodovina,da bi nam bili posebno mladim' tako svetal vzgled,kot je Tito,zate bomo a vsem srcem poskušali nadaljevati njegove delo»
Anka Grčar,8»razred
D R A G 1 TITO,
imam te zelo rad';skoraj raje kot svojo mater ue ne bi bilo tebe,bi v naših krajih še vladali tuji oblastniki»Ker pa si ti naš voditelj,je vsak svoj gospodar»
Letos boš star 8o let «To je visoka starost,pa še vodni: skrbiš za našo državo Jugoslavijo«Med vojno si bil zelo pogumen in neustrašen borec e1'artizani ao ti dali naziv maršal»Letos pa boš že drugič proglašen za narodnega heroja.
Takega heroja,kakor si ti,ni na svetu«Zato smo nate lahko po -nosnii
selim,da bi še dolgo živel med nami in da bi še naprej tako pravično vladal»Iz srca ti želim vse najboljše ob praznovanju

8o‘letnicel
Franci Golob,5»razred
Ko sem zvedel,da bom udeleženec pohoda pionirje? po Titovem rojstnem kraju nisem mißlil,da lahko en sam teden prinese toliko nepozabnih doživetij«
V petek j 19 omaja,sem se z našim učiteljem slovenščine5ki je vodil slovensko delegacijo pionirjev»odpeljal v Ljubljano, kjer sem. na Zvezi prijateljev mladine Slovenije spoznal nove prijatelje A:i.rana iz Tržišča Boruta iz Ilirske Bistrice3 Ksenijo is Novega mesta in Olgo iz Desternika.Z avtobusom amo se odpeljali v Zagreb »tam pa smo se na šoli oiIvija Strahimira Kranjčeviča spoznali še z ostalimi udeleženci pohod a. Kmalu smo govorili en jezik,čeprav smo bili iz različnih krajev Jugoslavije <> Odpeljali smo se v Pionirski grad »kjer amo dobili dnevnik pohoda,hkrati ps smo se razvrstili v desetine in 1 zbrali desetarje»Jaz sem bil v četrti desetini»Le . smo se naučili nekaj gesel,potem pa smo se z avtobusom odpe Ijali na Sijemo»kjer smo preživeli tudi vee naslednji dan«Tu je bil kraj medsebojnih spoznavanj,odšli smo na televizijski 5tolp,si ogledeli žičnico»nato pa smo vadili nove igrice»Tu je bi: tudi svečano formiran Odred bratstva in enotnosti /vsaka desetina je dobila zastavo,naša desetina pa je nosila pohodno zastavo»Izvolili smo tudi komandanta odreda»To je bil
pionir Ivo iz Splita»poznan kot odličen recitator,.Zvečer smo imeli prireditev»na kateri je vsak nastopal v materinem jezik ku»Čeprav se na prireditev nismo dosti pripravljali,je bila ne p o z abno d o živ elj e.
Tretji dan naše skupne poti je bil namenjen oblakom»Spoznali smo Gornjo in Dolnjo Stubico,domovino i,atija Gubca,videli smo lipo,pod katero je Gubec pozival puntarje»Na vsakem koraku so nas prisrčno sprejemali,posebno živo mi je v spominu sprejem v Poznanovcu,kjer smo vsi dobili spominska darila»Pot nas je vodila še v Krapino,kjer so nes sprejeli krapinski pionir-ji - naši gostite1j1 *
Naslednjega dne smo si ogledali novo šolo ter muze j krapinskega pračloveka in Že nas je vodile, pot dal.:e »popoldne smo prišli v Kumrovec in si ogledali rojstno hišo nam najdražjega človeka - tovariša Tita»Spet smo se vrnili v Zagreb»kjer so nas ne šoli Kranjčeviča pričakali kot stare znance»
V	torek smo se odpeljali v Pionirski grad,kjer je bila zaključne slovesnost pionirske štafete,popoldne pa smo bili spet n.s šoli Kranjčevida,kjer smo prisostvovali lepi prireditvi ob
dnevu mlad osti,
V	sredo zjutraj smo se prisrčno poslovili od zagrebških pionir jev ter se z vlakom odpeljali v Beograd„Tu smo si ogledali Ka~ lemegdangzvečer pa smo se ob tabornem ognju sestali z beograjskimi pionirji«. Vsi pa a mo se še pripravljali, na najdražji dan na srečanje a Titom 25„maja dopoldne.
Mb dan mladosti zjutraj sem nestrpno čakal na srečanje s tovarišem Titom«2 avtobusom sno se odpeljali v Beli dvor»Tam smo ae zvrstili v dvoranicKmalu je prišel tovariš Tito = val smo mu navdušeno ploskali.Najprej smo mu zapeli pesem Lepe ti je Zagorje zelene.Pozdravili smo še z nekaterimi znanimi pozdravi.Titu smo podarili knjigo Trideset let pionirske organizacije in trideset vrtnic,simbol letošnje obletnice pionirske organizacije j. pionirka Ksenije pa je poročala, kako je potekala letošnja kurirčkova pošta.Tovariš Tite se je podpisal v kurirske dnevnike.neto pa nam je sproščeno spregovoril.Tudi nam so se odvezale grla„vsem se nam je zdelo,da se s Titom že dolgo poznamo* Tudi Tito se je dobro počutil,saj je rekel,da «se tudi ssm počuti mladega,kadar je med pionirji.Imeli smo po gostitev,nato pa smo se Še slikali a tovarišem Titom«Čeprav bi tovariš Tito še rad ostal med nami,so ga čakale še druge obveznosti,zato se je kmalu oglasile, poslovilna pesem«Tudi pionirji smo dobili dar ila„posebno pa smo bili veseli Titove slike s podpisom.
Srečanja s Titom nikoli ne bom pozabil»
Zadnji dan bivanja v Beogradu smo si ogledali še muzeo 25»maj in Avalo»zvečer pa smo bili na prireditvi ob dnevu mladosti, ko je tovariš Tito prejel štafetno palico s pozdravi vseh Jugoslovanov.
Nepozabno pa je bilo tudi slovo -navezali smo se s pionirji iz različnih krajev Jugoslavije,solzni smo se razšli po vsej državi»Zdaj p® sem vesel,kadar dobim pošto od kakšnega udeleženca pohoda pionirjev po Titovem rojstnem kraju«
Bo jan Buč in el., 6 = razred

P O V E DALI SO L I
Lata 1.944 pozimi - sredi decembra - ob umiku nemških enot so ujeli neznanega partižara„Zaprli so g& v sedaj že poru šeno šolo na trgu v Šentrupertu,zraven pa je bila dozidana Tominčeva klet.V Tominčevi hiši se je naselil štab neme ških enot «V prostorih,kjer je zdaj trgovski lokal,so partiza na mučili in zasliševali»čez dva dni so ga odgna li po cesti proti Rakovniku in ga v ovinku pri kapelici ubi11.Popoldne istega dne sta ga moj oče in sosed Kutnarjev Franci odpel jela na otroških saneh na pokopaliŠče v mrtvašnico„liširi o ve mati ga je lepo uredila in umila,d a ja bil podoben Človeku.Lokarjev stric Franc mu je skopal mnogo prerani grob» Pogreb je bil zelo siromašen.
Brez veneš in brez sveč je bil pokopan neznani partizan»
Ro ž i Z- a v r 1,6 0 ra z re d
Očka mi je pripovedoval o svojem očetu med narodnoosvobodilnim bojem»
Koj ded je odšel v boj že leta.1941»Bil je dober borec.Sodeloval je skoraj pri vsaki akciji.Zato je tudi postal komisar bataljona»Od tedaj pa so ga fašisti zasledovali pri vsakem koraku»Tako ga je nekoč ujelo šest belogardistov» Vendar jim je vseeno ušel.Ker pa je vidci,da ga lahko še vseeno ustrele? je zavpil'; ^ Fant je 3 streljajte ! "In vsi belogardisti so se razbežali8ker so mislili-da so tam partizani, čeprav ni bilo nikogar,,Ded. je tudi sodeloval ob napadu ne grad Dob,kjer so imeli fašisti svojo poštojonko.Boril se je vse do lete 19453ko se je šel borit za Trst.Bor11 se je vse do zadnjega.Ko mu je zmanjkalo streliva,so ga fašisti obkolili že z vseh strani.Okoli njega je bilo še nekaj njegovih tov&riševoKer so vedeli»da bi jih radi dobili žive in jih mučili s so se raje sami postrelili.
Moj ded je pokopan na Opčinah,2a njegov grob nihče ne ve9 ker so v grobove zakopali po več borcev.Stara mama pa je dobila zanj odlikovanje ,na katerega se je podpise! tovariš TitooTo odlikovanje je vnem lep spomin n® hrabrega borca=
Janko Lenič,6.razred
P O V £ D A L I SO K I
Eams m.i Je pripovedovalak«j Je doživela cued narodnoosvobodilnim bojem.
Nekega dne so prinesli partizani na donskjer so stanovali moja mati in ostali -'srajce,ki sta jih naslednjega dne z ma-oio oprali.Ko sta jih oprali,sta jih obesili na vrv »Kmalu se je po travnikih začelo streljanje»Lama je videla„da se bližajo belogardisti.Stara mama je hitro izkopala jamo,v katero je mama vrgla partizanske srajce ter jih zakopala.Še preden so prišli belogardisti g sta čelo opravili»
Obe sta se bali,da ju ne bi kdo izdal.
Bre d a Pi rh, 6razre d
kama je pomagala partizanom,saj je bila tedaj stara že 21 let Za partizane je is Trebnjega skoraj vsak dan nosila cigarete. Nosil» jih je v hlačah,ki jih je sešila prav v ta namen»Bile so zelo široke}spodaj pa so imele elastiko.
Ko je nekega dne nesla cigarete b nahrbtniku,ker je hlače oprala je med potjo nenadoma že od daleč zagledala Italija" ne,ki so se čedalje bolj bližali.Ki vedela,k»j bi naredila. Skril« sejes med mlade smrekice.Ni dolgo čakala2a zdelo se ji zi celo večnost, v s m" se .j ni zagledali,a so šli mimo.
lama ne želi-da bi bila še kdaj vojna in tudi jaz želim,da mladi ne bi poznali vojne.
Tonči Cimerm&n 5.rasred
Kaaa mi je povedala:"Ko sem imela komaj devet let,se je začul» vojn s, »Ko j brat je šel v partizane.Bil je kurir v Cankar-
jevi- brigadi.
Najbolj mi je ostal v spominu večer,ko je brat prišel domov» s njim sta prisl» še dva domaČina»Nekdo iz vesi jih je medtem izdal domobrancem.Prišli so jih Čakat preč hišo.Ko so zaslišali domobrance,so partizani poskakali skozi okno in tekli proti Dragi.Okoli hiše so začeli streljati,« ranili niso nikogar. Drago jutro ao mamo pretepli in j ib spraševali, kam je šel sin.iv.aiuö ni hotela povedati in je rekle,da ne ve»
A brat ni dočakal svobode.Fadel je lete 1945,ko je imel ko-
maj dvaindvajset let.”
Beti Duh,6.razred
Ko se je z-a Seist vojn s, je fcil& a.o j» mati stara, devet let, zato si ni zapomnila vseh dogodkov,ki jih je doživela«4ui -v o pa se spominja, ko so pripovedoval.!, kako ata se Ai lan Kkjcen in Janč! kevželj junaško borila proti sovražniku v bližnji vasi Murehceo
Pod hišo,kjer so živeli,je bil« meja med Italijo in. Nemčijo Tisti kraj je bil pod Nemci0K0 sta ki.'.an m jene: prišla v lurenoe ? ju je sprejel prijazen ks.et ..Neme:. namreč
-
dobili Lilana v roke.Ko sta parlizena jedla$.je kmet poslal dekle s plamen v postojanko ' Šentjanžu.Ko so Nemci prišli je kmet izginil iz hi še»Janci je pogleda 1 skozi cuno in zagledal Nem‘e»Daleč naokrog so slišali k®ko je v ».nrencah pokalo ki lan in Janci sta oila neč...e e.- boj Isti V,< j .•••:« ,j: prvi padel Janči,nazadnje p& Se Lilan.ki so g® r&z-s tre lili na kosce■:
Pogumnima jtenakoma «je Še sovražnik izkazu J. poslednje eseu-.
J o z e U r b i Č, 6»ra a re d
Ode mi je pripovedoval .kako hudo mn je bilo tvkre mu. fašisti ubili dva brata,
.Dcuii&ei Sr.; sedeli v izbi in čakali ..kaj so bo igoo.ilc.,ipxo;fv.o::-li so, kje sto Ferdo in Feliks .Oče ji n je s strahom, odgovo ril o-o sinov ni doma c Rekel je Ferde živo ' tono- :.i ' ..v s svojo družino»Ferdo pa je dnini fot oktx-;io;> in ec go m«čl lodfcjalf’i. Izg:,?.11 »Fašisti, -o ga .-o«;jfV:. or; po- ov;ouf;;v.v v Koikrcnog kot tvlraföd tsm sr- go- z lrvglo.:.o fol-n. oo: - '.l-.f na ioeko oojivo;k;jer sv jih vse postrvov;.;ii . brv*. . b* o o ivi i.lo pa je bil v partizanih,-Ko so ve partizani no-kegv ovvoov-- g. večera zadrša?.• no it.oG-bergv ..so bili ozda;;.;.Zoiov «».*	. v*
so prišli v okoliš fašisti 'z brloge rdi s ti d» jih uničijo.,
Kr,, so jil part iz sni vtglcdc.ii , sv> so hotela, ivosanito. - b'asic-oo. pa so začeli streljati ir krogla je p vari« .e-e - :l.v.o.:« ,
Tega oče ne more pozabiti o

Tonci Berk, 6razred
Ü	Č	1	T	S	L	J	I C A K A O A V O BOJA i\ E L
O	3	E	ti	L	d	U
Tovarišice učiteljica Larija Brezovar nac. je na sestanku novinarskega krožka pripovedovalafkako je kot partizanska uci-tjl/p.ea učita.Tribučah pri Črnomlju.
PovBdfcia ju,da se je v Beli krajini začel upor še leta 1941. Bala krajina je zibelka partizanstva.Otroci so postali kurir ji ;ne vse n,: čine so pomagali partizanom.Kmalu se je na osvobojenem ozemlju začela tudi slovenska šoladz vseh pokrajin sc prihajali otroci na osvobojeno ozemlje v slovenske šol»< Leta 1944»so bile šole že na vsem osvobojenem ozemlju.Šolam ao pomagale partizanske tiskarne„ki so začele izdajati pionirski časopis Pionir»Takrat so tudi praznovali praznike s proslavamioPz‘i proslavah so sodelovale tudi parilzenske kulturne skupine»Proslava so se imenovali mitingi»Ljudje so bili zelo zavedni •>Pomagali so$da ao lahko vel otroci hodili v šolo.Pozimi so otroke s hribov pripeljali ali celo prinesli v Šolo in domov„ker mnogi niso imeli obutve pa tudi obleče ni so bili slabo«üued NOB je vladala revščina,:Takrat ni bilo nobenih trgovinsked vojno so se otroci zelo radi učili»Učitelji in otroci so bili vedno v strahu pred sovražniki «>Imeli so zaklonišča s kamor so se v nevarnosti zatekli»med. AOB so veliko peli.ßajpre j so peli pesem Tonček je pri šel.-. K a j več a o recitirali Kajuhove pesmi »Veli ko učencev je .imelo lesene puške .. simbol pionirjev kurirjev.
Tako smo ob tridesetletnici pionirske organizacije zvedeli, da so bili pionirji med vojno pridni učenci in pogumni kari r j i u
Veseli smo,da nas uči tovarišica ki je učila že naše vrstnike na osvobojenem ozemlju.
Ž I V O P H I Č £ V A N J E O P R £ T E K' L O S I I
Četudi Jugoslavija še ni bila osvobojena$ so že rasli in se utrjevali organi ljudske oblasti.V Sloveniji je sasedal SMOD februarja 1944 na osvobojenem ozemlju v Črnomlju.Ljudska ob-Isst se je najbolj uspešno razvijala v zadnjem letu vojnefko je okupatozjeva moč že slabela»
Wa osvobojenem ozemlju se je življenje razvijalo vedno močneje •O tem življenju nam je pripovedovala tovarišica učite-Ijiea Lari ja Brezovarjeva.Črke v knjigi ne morejo tako doživeto opisati teh pomembni h, lepih, a težkih dni kot 'človek,.ki je to doživel.Laša učiteljica je odigrala pomembno vlogo uči teljiee$saj je prav slovenska šola ena izmed najvažnejših temeljev dela na osvobojenem ozemlju»Za to delo ni dobivala visokega plačila8imela je le hrano,za katero je skrbel ljudski odbor»Takrat Še ni bilo socialnega razlikovanja,delali so drug za drugega,hrane pa so si razdelili»Poleg šole je na osvobojenem ozemlju delovala tudi igralska skupina,v kateri so bili vodilni slovenski igralci»*rirejali so predstave - ne s samo v Črnomlju,ampak tudi v drugih osvobojenih krajih.,Skupno z njimi je nastopil tudi Invalidski pevski zbor„V Črnomlju so bide tedaj vodilne osebnosti slovenske oblasti,med njimi tudi tovariša Kardelj in Kidrič»
To poglavje iz zgodovine slovenske oblasti si bom še posebej zapomnil.Pa'ne samo zato,ker je eno najvažnejših,temveč tudi zato4ker nam je svoje doživetje in delo opisala tovarišica učiteljičina katero smo lahke ponosni.
Rt O J V H S T K' 1 K & E D K O B
Moje na ti je imela ob začetku druge svetovne vojne 13 leto $jen domači kraj ge bil pod Italija že pred vojno.Organiziran odpor se je tu začel Šele leta 1942.
Mati mi je pripovedovala,kakšne naloge so ji bile zaupane:"Aktivisti a o imeli v naši. hiši velikokrat sestanke,Ker je oče de lovsl z njimi£so ge Italijani odpeljali v internacijo,Zaradi moje mladosti mi mama ni takoj zaupal®,.ko pa so odpeljali očeta s sem dobile nove naloge,lama je zbirala hrano?obleko in različen material5midva z bratom pa sva vse to odnesla v gozd na določena mesta»kjer so to prevzeli jBartizani.Oni pa so nam dajali razne časopise,pesmarice in letake ski smo jih potem dajali drugim zaupnim ljudem,Vedno smo bili v etrahurda bi nas Italijani zasačili pri raznašanju.med vojno se je pri nas zdra vilo veliko ranjencev,med njimi je bil celo neki Francoz.ki je pobegnil iz taborišča in se pridružil italijanskim partizanom. Po razpadu Italije se je odpor močno povečal,V tem času sem se vključila v mladinsko organizacijo SKuJ.V naši hiši je bilo okrožno sodišče in okrajni finančni odsek z* Brda.Kadar ni bilo kurirja,so pošto in sporočila zaupali meni.Kot članica SiDJ sem imela nalogo organizirati mitinge in razne igre,Na mitingih smo recitirali in peli,no smo ravno igrali neko igro7smo dobili sporočilo,ča se bližajo Nemci,Partizani ao odšli na položaje, ostali pa smo se umaknili na varno.Leta 1944 sem bila s sekretarka mladinske organizacije„kasneje pa sekretarka SKOJ" &ed vojno so imeli mladi včasih zelo težke in zahtevne naloge, tesel sem,da je bila med tistimirki so hoteli premagati sovražni ko ,tudi meja msti,
k C J V. :i: c T ti I K E E D M O B
‘••n c .•! po.2 u v.n j. pionirji .ki se Se niti zavedali niso 3 kaj je vojna $0 se v (Sr. un .'-B -od sv ali klicu domovine in pomagali partizanosiv Nekateri bo poc osli kurirji«Kurirji so bili navadno pogumni,suhljati dečki,za katere se sovražnik ni zmenil«Siti pomislil ni, ^aj zmorejo otroci,kako pomembno delo opravljajo s temsko pre-^Ble.jc po it c ■ , kraja v kraj in tako opozarjajo pertizane na sO':r;'i 1 ika:V:':.:>pi pionirji pa so pomagali partizanom s tem,da so jim - prinašali v gozdove hrano in sanitetni material.
"Tako sem delal tudi jaz5 ,rmi je pripovedoval oče »"'Ko se je zabela vojna,sem bil star štirinajst let.Tedaj sem odšel v Mokre-nc6?kjer sem služil., pri neki stari ženici,ki je bila sama.Ime~
Ib je tri sinovestoda vsi ao odšli v partizane.'Večkrat so naju °biskalioOb takih, srečanjih pa mi je vzplamtela nepogasljiva ‘‘-olja - da bi postal kurir.Vedel sem,da je ta želja neuresničljiva, saj som bil takrat Še majhen,suhljat in 'skoraj boječ fant. tato je bila vsaka moja prošnja,da bi me vzeli s seboj,šaman« Cordo sem jim prav zato toliko raje nosil hrano v gozd.Imel sem skrivno pot,za katero ni nihče vedel.Ko sva z ženico le zvedela so v bližini partizani,sem se s polento ali žganci odpravil k njim.Vedno-sein ostal pri njih nekoliko dlje,saj sem jih zelo ^Bd poslušal,ko so pripovedovali,kje vse so hodili in kako so v5uuih morali z zvijačami premagati sovražnika.Na svoji poti 86Er. večkrat srečal tudi Italijane,ki so bili pogostokrat v ko™ ^toncgüoTocia Italijani še pomislili ni so, da sem namenjen k PkrtizanciB,po četudi bi me vprašali,bi jim ne povedal resnice.’3 ^•bdi pionirji;čeprav še majhni,so veliko pripomogli k temu,de ^Bfces živimo v svobodni domovini.2ato moramo kdaj tudi ob naj™ v8Čjih radostnih trenutkih pomisliti na tiste,ki so darovali je mlada življenja,da lahko nam poteka tako brezskrbna mla™
'O at s
o ,J v H S i N 'I ; ; v C :	V- O B N O' V E
d o o v i e v.;
Leta 195q je šel p,o j ;f.v s oe tali mi mladinci in lastniki konj 1« okoli= o Trbovelj ir. t ai ./s,. Do len «jake v Kočevski Rog na ndnmi ško delo »Ker je b. i sosed ..ki naj bi vozil s konjem.-, bo lan?ga je nadomesti 1 oče»Bil je najmlajSi voznik.saj je bil st sr šele trinajst let,Na vozovih so vozili les za razne zidarske in druge potrebe,V gozdove so hodili po skupinah»ker je bila nevarnost zaredi .medvedov in volkov,ki s'o bili tam zelo pogosti»Vsakega voznika pa so spremljali trije ali Štirje lovci,ki so bili oboroženi,da bi v nevarnosti lahko branili konje.
Oče se je zelo balada bi se mu konj ne splašil ali kako poškodoval. Vstajati so morali zelo zgodo,j,ds sc pravočasno nakrmili konje in pripravili vozove.Njihovo življenje je bilo včasih tudi v nevarnosti»saj ae je zgodilo,ča so medvečje stali nedaleč štren,a lovci niso streljali nanje»ker je ranjena žival še- veliko bolj neverna.
.Poleg napetih trenutkov pa je bilo tudi polno lepih doživetij. To je bilo predvsem ob večerih,ko eo jim lovci pripovedovali svoje dogodivščine»da so mladinci vč; eir. kar požirali besede. Vesel sem,da je tudi moj oče pomagal pri obnovi naše domovine.
Eu. i 1 1 oman »7. ra z r e d
K ü R 1 R Č K 0 V A P 0 j T A
Tudi v našem kraju smo 5«aprila sprejeli kurirčkovo torbo.,Kaši. pionirji - kurirji so jo sprejeli od mirenskih pionirjev in če prav je precej pionirjev šlo v zasedo,so kurirji Stojan,Senci in Stanko pravočasno prišli v šoli? tu pa smo jih pričakali ob zvokih partizanskih gorečni® Najprej smo zvedeli o pomenu kurirčkove pošte,nato pa smo pripravili pester program«Učenci drugega in tretjega razreda so zapeli pesem mrtvemu kurirčka, slišali smo nekaj pesmi o kurirčkih Všeč so nam bili korenjeki iz tretjega razreda s pesmijo Li smo vojaki korenjaki,najbolj pa nem je ugajalo igrica Pomota,ki so jc prisrčno zaigrali Dor ri ,Mro» Jože in Rozi »Ko smo slišali čestitko slovenskih pionir jevv tovarišu Titu za osemdeseti rojstni dan,smo s pesmijo po epremili ^urjrje Janeza»2iilana in Poidete.
Janko Lenič,6„razred
O	E D	I v>	O	V H A Ž, i« [
D	O	k G	V	I K	O
K A P ADEL
5C
Dane.a živimo v svoto di»a še vedno veliko ljudi trpi zaradi nasilja ».vojne »Sovražniki vojn so moji prijatelji; povzročitelji in napadalci pa moj:, sovražniki:,
Le delno so mi znane grozota is vojn-ker ai v celoti teh gro zot ne morem predstavljati,saj je to mogoče le $ če to doživiš» Tega pa si nikakor ne želim.Sovražnik bi v prvem trenutku napada uporabil vsa svoja uničevalna orožja,da bi brani 'Lee onesposobil ali popolnoma uničil«.In tega ei nihče ne želi«,V vojni grozijo velike nevarnosti na vsakem korakuszato si jih moramo znati uspešno obvarovati«Naša socialistična domovina ima močne obrambne sile,ki bi v morebitnem napadu uspešno varovale domovino«Vsak državljan je de3 teh sil,.Za uspešno obrambo sta glavni sili naša neomejnost in spretnost.V obrambi moramo znati ravnati s orožjem in se obvarovati pred nevarnostmi,ki grozijo na vsakem koraku„Od tega je v vojni odvisna naša avc-bodf. 5,življenje in varnost nas vseh»
Vsak državljan lahko v vojni veliko koristi ali pa škodi drža vi0In naše-, naloge bi bila odbiti sovražnika.Jaz .se zaenkrat Še ne bi mogel postaviti sovražniku po robu v bojnih vrstaft in vendar bi lahko veliko pripomogel k osvoboditvi«Opravljal bi delo, kot so ga v vojni kuri rji, skojevci in podobno«,
Veliko sredstev je potrebno zb moderno oborožitev in moje želja je$de bi šel vsaj del teh sredstev v miroljubne namene,da bi odpravili lakoto in pomanjkanje.A da nam bo zagotovljena lepa prihodnostma moremo učiti in delati tako,kakor da bo vedno mir,hkrati ps se pripravljati na obrambo,kakor da bo že jutri vojna$
!
»	'	* • - »W.r >
'

s- -'
• : / „
■ .
ssrsacs-r-.-.-.. :	..	•'	^	•


f . 'f , r..................--...

j •"	' • \

/I


' //
:</
/,Zxz
»Mr-- '
v:	/•..-' .
«A
w
v /
«—s, .	'	—: .z""
_,,Z'
,

■


<sy‘

Moja mati je delavna žena»Ne hodi v službo,vendar dela od jutra do ^ do večera in še ponočie pozna počitka.Delo in nenehna skrb za nas ji ne pustita,da bi alslila nase»
Kadar gledam njene zgarane rok®,njene osivele lase„veneča so roke razpokane zaradi nassnjeni lasje so osiveli zaradi skrbi, da bi nem bilo čini. lepše.Zaradi nas je njeno življenje eno samo delo.
Kamorkoli se ozrem,jo Čut im.Ko se vrnem iz šole,me že čaka doma kosilo - delo njenih rok»ha mizi stoji šopek rož.Uredile so ga njene roke.Kadar oblečem obleko,ki mi jo je naredila mam ms, se mi zdi „.kot da bi me ona božala.Vedno p® pomislim, koliko se je morale truditi,pomislim,da večkrat zato ni šle. počivat.
Teko rade bi,de se mami no bi bilo treba več sklanjati ned šovslni stroj,da bi počivala in se srečno smehljala...
Sonja Biček j, 8. razred
P R A Z N C V A K J L' D M E V A ŽEN A
Večkrat sem že Recitirala in tudi za proslavo ob dnevu žena sem se naučila pesmico.
Vsi smo se potrudili$da bi naše matere kar najlepše počastili »Na proslavi so sodelovali učenci od prvega do osmega razreda, mladinci in odrasli«Z mano ata recitirala Janez iz prvega razreda in Mihe les iz drugega razreda.Nekateri, učenci so prebrali naloge o materah, Rozi, Jože in mir o pa. so zaigrali dve prizora;Dve pismi in Zaprta lekarna»Ka proslavi ps so povedali ali zapeli pesmico še predšolski otroci Nataša,Vesna,
Demjsna in Tadeja.
Po končani, proslavi so bile vse matere pogoščene.
K H A J E V K 1 F K A S N I K V
t
Š £ K TRUP E R T Ü
2C»aprila smo v Šentrupertu počastili kar tri praznike:obletnico ustanovitve OF, delavski in tudi krt.jevni prazni k „hkrati
Zbrali silo ss pred spomenikom padlih borcev*Z mislimi o pretek--* lostij recitacijami in petjem smo počastili spomin na padle«N&to s-mo odšli na pokopališče$kjer smo se spomnili domačina profesorja Steklae»*ki je napisal zgodovino našega kraja„hkrati pa je Slovencem približal hrvaško zgodovino„Po krajšem programu smo od šli v dom kulture j kjer je bila osrednja proslava»Tokrat so z odraslimi nastopali tudi pionirji«hajbolj všeč mi je bila recitacija učencev drugega razreda Vozimo„vozimo vlak in prizor Po-, mota«!iv® proslava so tudi podelili priznanja najzaslužnejšim občanom«.
Po končani proslavi se je -za starejše začela zabava „mlajši pa e mo o d 51 i d čilo v .
Zlatka Zgonc,7»razred
O	D K R J T j E u A G It 0 B i\ 1 K A Z G O D O V I h A R J U
V našem kra^u je bil rojen zgodovinar profesor Iv&n Steklasa. Čeprav je od njegove smrti minilo že petdeset let»so se občani zmeni11,da bodo počastili njegov spomin z ureditvijo nagrobni™ ka«Učenci višjih razredov „posebno učenci osmega in sedmega razreda, smo nsrs'ili nabiralno akcijo«ker je moj oče zidar»je postavil nagrobnik,jsz pa sem mu še z nekaterimi učenci pomagal» Vesel sem,da sem po svojih močeh počastil zgodovinarja»saj ima* rad zgodovino«,
Spomladi smo imeli šolsko tekmovanje v prometu.Ker sem se dobro ikkazal - dosegel sem drugo mesto na šoli?me je tovariš učitelj določil v nižjo skupino za občinsko tekmovanje.Pred tekmovanjem smo pridno vadili.
Ko je prišlo občinsko prvenstvo v kolesarjenju,smo se v Trebnje odpeljali kar s kolesi«V Trebnje smo prišli zelo zgodaj.Najprej smo si ogledali progo»Jaz sem jo že poznal,saj sem že lani tekmoval na njej.Ko je prišla določena ura $ smo se zbrali v sobi občinske skupščine.Tam smo izpolnili polo z vprašanji iz prometa.
Na voljo smo imeli 45 minut Časa,jaz pa sem odgovoril na vprašanja v dveh minutah,ssj znam prometne predpise na pamet »Ko sem oddal polo,sem dobil startno številko.Bila je štiri«Ko smo vsi dobili številke,se je začelo tekmovanje.Najprej je bila na vrsti vožnja po Trebnjem.Staž-! je bil pri stavbi občinske skupščine, cilj pa pri motelu.Tam je bil tudi poligon»Startsli smo z razliko ene minute«Ko sem privozil na cilj,sem vozil še poligon.Ko si prevozil tudi poligon g si lahko odšel,kamor si hotel.Po končanem tekmovanju sem imel občutek,da se bom dobro uvrstil.In nisem se zmotil.Ko je bila razglasitev rezultatov,je bila prva v nižji skupini naša ekipe,v višji skupini pa je bila najboljša ekipa iz Velikega GabreKted posamezniki v nižji skupini sem zasedel prvo mesto in. tako dobil svojo prvo medaljo,Drugo mesto je zasedal moj prijatelj liro,ki je tokrat prvič tekmoval.Iz višje skupine pa se je najbolje uvrstil Polde Jurglič,.ki je zasedal četrto mesto,
Tistega dne smo se s tovarišem učiteljem Kaminom,ki se je trudil z nami,zadovoljni vračali»
Na. medobčinskem, tekmovanju pa nismo .imeli takšne sreče,kot je bila lansko leto,a vseeno imam na tekmovanje v kolesarjenju lepe spomine
3ojan Bučine136,ra sred
Tekmovanje v gimnastiki
V šoli sim se dolgo čass, pripravi jsle n& tekmovsn je .Včasih bi raje videle,da bi hitro prišel čas,ko bi n&stopileoVeje nas je Učile tovarišica učiteljice Vidmarjeva«
Tekmovale smo v perternih vajah.Ko smo šle na. tekmovanje v Novo öiesto,se nismo nič bele g ker smo že prej tekmovale v Trebnjem. Ob devetih se je začelo tekmovanje»ureb je določil,da smo nastopile Prve »Imele smo mali program«Tekmovale smo z, ekipo iz Cerkelj.PO" gumno smo začele s p&rternimi vajami.Vse srn® se potrudile,saj smo v Soli pridno vadile.Ko je bilo konec tekmovanja,je bila razglasi tev rezultatovoZvedele smo,da smo kot ekipa dosegle prvo mesto9po s&mezniee p@ drugo in tretje do četrto mesto«Dobila sem tudi diplomo, vse pa smo dobile za spomin tudi značke.
Vesele smo se vračale$saj je prvo mesto v malem programu v parter Pih vajah za našo šolo,ki je majhna,lep uspeh.
Marjanca Umek,7.razred
ŠALJIVO TEKMOVANJE
Tudi naša šole se je prijavila k pionirskim igram za znak TISOČ ^ADOSTI.Spomladansko tekmovanje smo imeli kar na hodniku,saj nam «le vreme neprestano nagajalo.
rh	e
tekmovali so učenci petih razredov.Najprej sta po dva učenca iz °beh razredov*'vozila samokolnico”.Tisti,ki je bil samokolnica,je ^oral spodlesti tri ovire,drugi pa jih je preskočil«Zmagali so bČenci petega b razreda.
^ruga. skupina pa je tekmovala z dvema žogama.Vsak tekmovalec je ^orjii eno žogo brcniti čez oviro,drugo pa je vrgel z roko.Ker pa 8° bile tri ovire,je moral nekaj poti tudi poskakovati.Tekmovalci so imeli zvezane noge.Pri tem tekmovanju se je slišalo močno na-Sijanje in žvižganje.Prvič so zmagali učenci petega a razreda,tiru pa peti b razred.
'Jsako tekmovanje je prijetno opazovati,še lepše pa je tekmovati.
S1&vk& Huč,7»razred
OB G O L 1 E V I B R A L A 1
3 RAČ K I
Kaj iLi s lici, katere je .noje najboljša lastnost
loja najboljša lastnost je8da rad bereiu knjigo»
Knjiga je :lc ja pri jate Ijiea» Kad ae le utegnem,berem.»tie j ra j e berem romane in povesti slovenskih pisaleIjev.Zelo ljubim Bevko vb in Jurčičeva dela.Skoraj vseg večer zaspim s knjigo v roki, Zeljo po branju sem podedoval po mami»Tudi ona zelo rada bere» Pri branju knjige uživam.Ob knjigi najdem razvedrilo in tolažbo.Is knjig se tudi veliko naučim,Kdor knjig ne bere,je reven» če je zgodba napeta,berem dolgo v roč.Takrat ne mislim na spanje , le na vsebino knjige »Knjige rad tudi kupujem,, Če pa nimam denarja,da bi sih kupil,si jih izposodim v knjižnici ali pri. prijateijih.Vedno tekmujem za bralno značko in tudi knjige za domače branje rad preberem.Ae janimajo me toliko pravljice j bolj so mi všeč zgodbe iz vsakdanjega - resničnega življenja. Knjige so moje zveste prijateljice in vse življenje jih bom rad brale.
Jo ž e Ramov š,5 - razre d
ue takrat,ko še nisem znal brsti,sem rad prelistaval knjige in gledal slike«Ko sem začel hoditi v šolo in sem se naučil brati,sem kupil vsako knjigo,Ki so jo v šoli prodajali»Tako imam zdaj že kar precej velijo zbirko knjig.Je posebno pa so mu drage tiste knjige,ki sera jih dobil za nagrado za ob--jk viucne spise oGe sta mama m ata kam šla in sta me vabila b w6üov< , sem raje ostal o orno „da sem l&hko v miru bral in sku— paj z junaki doživljal pustolovščine»
no oom odrasel,mi bodo knjige zbujale lepe spomine na otroške dni.
P R I Z ti A K J E
Tufli letos 30 bila tekmovanja iz znanja o matematiki»Bila so šolska v občinska in nazadnje še republiško tekmovanje3ki so se g& udeležili najboljši tekmovalci z občinskih tekmovanj.
Na šolskem tekmovanju so lahko tekmovali vsi tisti učenci«, ki so imeli smisel za matematiko»Naloge so bile malo bolj zahtevne kot pri rednem pouku.Veliko učencev je naloge zadovoljivo rešilo,nekaj pa je bilo tudi neuspehov - posebno pri nižjih razredih.
Najboljši tekmovalci s šolskega tekmovanja smo se udeležili občinskega tekmovanja v Trebnjem.Tam so bile naloge že bolj zahtevne„žeto jim marsikdo ni bil kos.Za dosežene uspehe smo dobili knjižne nagrade in učenci osmih razredov še srebrna Vegove priznanjo.
Najboljši tekmovalci osmih razredov pa smo se udeležili še republiškega tekmovanja,ki je bilo v Ljubljani in .Še nekaterih večjih mestih Slovenije.Na tem tekmovanju so bile naloge zelo zahtevne»Ker nisem vseh nalog pravilno rešil,je bil moj uspeh bolj slab,Najboljši tekmovalci,ki so rešili vse naloge go zares vredni pohvale»
Ker pa sem dosegel več kot polovico točk.sem dobil zl&to Vegovo prisnEnje.bedaj imam 2e dve bronesti .dve srebrni ter eno zlato Vegovo priznanje.Na vsa ta priznanja sem ponosen in mi bodo lep spomin na mete matična tekmovanja v osnovni šoli.
Zdenko Bučine1.6,razred Bronast^ Vegova priznanja so osvojili:
Bojan Bučinel,Zefi Perše,Ježe Urbič Fnrizi Zapis*tar - 6,razred Emil Toman in Zlatke Zgonc - 7»razred Jože Podržaj in Zdenko Bučine.1 - G.razred Srebrna Vegova priznanja:
Bojan Bučinel,Zofija Perše.Emil Toman in Zdenko Bučine1 Zlato Vegovo pri znanje:Zdenko Budino 1.
3 I L A * S E &. N A F R V E L SVE1CVKLL;
S L U C A H S K E id	P K V	1 Is 5	T V U
V	sobo to? 25. udarca j sfl»o	se že	zgodaj a-jutra j z avtobusom odpelja-
li proti Gorenjski.Zame je bil velik dogodek,ko sem takrat prvič videla skakati ljudi ne tako veliki skakalnici„
V	rianico smo prispeli mnogo prezgodaj»Končno no ae le oglasile
fanfare<,iiajprsj ao se spustili fantje s zastavami tistih držav, ki so se avrstile no tekuo vabje »Reto pa so skakali predskakalci. Ko je skočil prvi,me je bilo kar strah,že eden od pre d skakaloe v je imel smoloerodno	je padel in	se po Škodoval,da	ni mogel ved
skakati ..Ob pogledu na	padec	mi je	kar dih zastal.Z	največ jim ga-
hi man j en sem opazovala naše skakalce, ki sc» skakali dokaj dobro.
3red drugo serijo smo morali spet, precej časa čakati,kajti ves Čas so bile težave z vetrom.Postal- je tudi precej vroče oV drugi in tretji seriji je najbolje skočil Švicar mteiner,ki je zasluženo postal svetovni prvak,Vse dolžine skokov sem si zapisala. Gledalci smo seveda največ pričakovali od Danila Pudgarja.ki P& je imel smolo in je padci,zato je izgubil možnost za dobro Uvrstitev.Dobro mesto ua je zasedel Peter Stefančič,, tekmovanje se bom še dolgo spominjala in sem venela,da je bilo Prvo svetovno smučarsko prvenstvo ne naši velikanki. ?
Zdenka Jurglič. !>. razred
1	O V E C N A A V T G G K A k E
Ko sem zvedel,da si bomo tudi mi ogledali prvo svetovno smučar-uku prvenstvo,sem bil zelo vesel,saj sem navdušen športnik-,
Ko je.bila končana prve seri je skokov,so nastopili Ilovei na av fograme 'in med njimi sem bil tudi jez.
"•an j znani tekmovalci so radi dejali avtograme, pri slavnih i mehi h pa si uspel,če si tekmovalca počakal na samem.Uspelo mi je, č« so se v beležnico podpisali naslednji tekmovalci:Steiner,Wo-sip iv, o, Routaulainen, oba Pudgarja, Fortuna, Štefančič , Aoci ir; Kali-hin .z, del sem,da bi dobil podpis Manfreda -Volfa ,a je bil nejevoljen in smo ostali brez podpisa.
kanila sem dobil ns samem in som ga vprašal,kako se počuti na mi-ti.Dejal mi je,da mora biti zbran in da so skoki na teko veliki skakalnici zelo neverni.Jiri Raška ps je dejal,da se ne boji no-kenege skoka.
žarne je bil to nepozaben dan.
mtojan Vojnovič,7.razred
2	3 O R SLOVENSKIH	P I O N I R J E V
V L J TJ B L J A N I
Letos je bil svečani zaključek kurirčkove pošte 19.in 2o = ma,j& v Ljubljani3ljubljanski šolarji pa so bili gostitelji pionirjev iz vseh slovenskih šol2nekaj pionirjev pa je bilo tudi is bratskih republik»Tudi z naše šole je odšlo deset pionirjev» Pionirji is trebanjske občine smo se z zaimdo odpeljali ne osnovno šolo Polje»Tam sc nas razdelili pionirjem - gostiteljem.
Ko smo se z gostitelji malo bolje spoznali,smo skupaj odšli na osrednjo proslavo v hali Tivoli.Program proslave je bil zelo lep in zanimiv.Najbolj všeč mi je bil nastop telovadcev.Po končani proslave smo se ponovno odpeljali v šolo,od tam pa smo ae razšli po domovih gostiteljev.Večer je vsak pionir drugače preživel.
Lej gostitelj Bojan mi je nekaj časa igral na harmoniko,nekaj časa pa sva šahirala.Naslednjega dne smo se dopoldne odpeljali n.a grad£,po ogledu pa smo odšli k Urhu.Tam je bila proslava,.,na kateri bi moral nastopati tudi Bojan,pa ga nisem nikjer videl. Kisli 1. semsda bo nastopal v taboruski je bil malo oddaljen od Urha,pa ga tudi tam nisem našeloNaši pionirji pa so ob tabornem ognju sodelovali s prizorom Pomota.V taboru smo imeli ko-silo,nato pa so imeli pionirji - gasilci vaje«Nazadnje smo se spet odpeljali v Šolo,kjer eo se pionirji poslovili od svojih gostiteljev in tu sem ponovno srečal Bojana.
2 lepimi vtisi smo se vračali.2 Bojanom sva se dogovoril»sda si bova dopisovala in mogoče tudi obiskala drug drugega.
Upam,da sem tudi na zboru pionirjev v Ljubljani dobil dobrega prijatelja.
Zdenko Bučine1,8.razred
Tabornik sem že tri leta in sem bil vese1?ko so naju z Emilom izbralijd* sva pomagala pri šoli v naravi.
Učenci četrtih razredov so bili ob jezeru na ;>,irni.2 Emilom
tore.pripravijati rogovilice za obešanje posode,delati stojala 38 Čevlje in še marsikaj,saj so vsi prvič taborili„Vsako popoldne sva skrbno pripravila za taborni ogenj in si izmišljevala program za zvečer ob t e b o rh . o g n j u„S od e1ov a1i so tudi drugi učenci.morsrn reči,da so bili dobri učenci in niso delali nobenih težav.Radi eo se učili plavanja in so se skoraj vsi naučili plavati.Pripovedovali so n&mu.kako srečni,ds so to za njih prave počitnice.Iz vsega srca sva jim privoščila srečne dni v prvi šoli v naravi.
kiro Brezovar,5»razred
Taborniki smo se zelo razveselili novice?da bomo takoj po kcn Čanem pouku imeli krajše taborjenje na 'Tirni<,Tovariš učitelj Tone Kamin,ki skrbi za tabornike,nam je obljubil,da bomo s pridnostjo lahko osvojili novo taborniško zvezdo.
Šotorov nam ni bilo trebe postavljati,ker je bila pred nami ze šola v naravi»Na taborjenje je prišlo veliko novih taborni kov,ki naj bi spoznali taborniško življenje.živeli smo blizu kopališča,zato nam ni bilo prevroče.Vsak dan sme imeli gozdno solo,v kateri smo spoznavali taborniške veščine»Sečaj pa smo te veščine razlagali novim tabornikom.Vreme pa nam ni bilo pre ve c naklonjeno ? zato smo se bolj malo kopali«. Zve čer, kad&r ni. bi to dežjaDsmo se zbirali ob t««bolnem ognju in se prijetno žaba vali.Najbolj razburljiv je bil tisti dan,ko naj bi pokazali svo je znanje in si zaslužili zvezdo»Uspelo nd je osvojiti srebrno zvezdo o Tudi novi taborniki so morali pokazati nekaj znanja,, da bo lahko dobili taborniške izkaznice.
Zadnji večer je bil taborni ogenj najbolj slovesen,tedaj smo 'čudi dobili zvezde in novi taborniki izkaznice.
Zadnji dan smo podrli šotore in se poslovili od svojih novih prijate1jev.Škoda,da je taborjenje na kimi tako hitro minilo.
Zdenka Jurglič,5«ratred
b&Mksu x	P O;
&wulw
i;k,4M &1d6 b'mc>;	v Wji'i;y..k’b?-i^o.-Lf
fot/ ;x,i ^xmi) ujb(vi&j i rjx>toainiy dnio ^^:L- i4ui>cx$nzj ny PO kjrv TfrSodi^&bnuPJii t C% ip^nXjrr&na.& ckvtlij ^VpjKMö<ty ^üWlxW-'V^ UxMxMx! nTiGM&akj>D	mDJööili tw>; ny
oltAjrJx^	iftiCuMr^ iuii? I^u m^JStraŠv ž;A>c£M:id.jnxPu
d^wrijcxAlly.
Stila -; Ltoörj^tny p & ^’Hxn>v v	tttulu fu>u E^^di-nij/ *
tfejrru l^u.v tacy	ixmin^fxtÄD^nSo dm>Ql|. fc^Mitoßi-iü,
'$>vildk^x^ön^u jbcyMü )^v4?	uhpxKu), bot^ |u iA&u «rngjcv
ÄiiyvjAm^YOOjKißj oXwo&^'u .^AWnbWui yrv LjoIu n>y|&) ^.UfUf oruou z><up ciply'i^'UJwAj&xivu cÄx&w^ü'W ^vyi>*uxv>b^u> lu^fiö-^v ki» l5tv rK^ytnriUxj Mah mi^o*	LL^x^iy^Mb-
ä	,<i
fj&mu >nDi p	nyqA#mAxea>iäiv "rr;iaiu m<x?Kv.(n)
kpv Eydm^ßj \m£y nr^jjifey, J-la» e^Cton$A)wu dMtAuxni Ixfcmxy4 A>OxjAi kcy fc^nrvjlDtew )p|D6CWVJfti?Uj 1^1SLyLvW‘^-A,' "iMfcjrüp iWjfe* ^,c^u itounyeb^W , ldb> iw Moj^yn^^cv k	«ymxsrvcy -
iy£o^j ^ lü I&UO	o rrki>-wt Web p toebbIf I «xy
5vu ^rjw(uM» ^ A-S6V bt^imsybcXjcu Obnacjklv Kxo'oty >jfu/	iX'ioilW «y	cX^>A^jn>]ru ^uuw^xcv
f()j$s&Wj t& bx&ti d$it>&v Mrr^UMry> mjExX^wk#.
IM&AjIv	xnX<yw>j
I^jv ytnty	ia^ <yw^jrN e:<f niuo. Äts^xhu,^	-h^i
ipistr$ß yuWWS^ütui>UvSu^44 p/.yixfetioli-\y fm^/kv^a^
5Äß ':
pLtyruijvt 5kxj pM> ^’jw Xj:A>ew4a>-ifotxij„
N A S RA Z R E D
Tudi naš rasred je preprosto
Veliki.,že škripajoči steli s težavo prenašajo "učenjake" ad-žice so počečkane m popisane s formulami,večina od naših prednikovoRreeej visoko pa je obešena selena tabla.V spred njem koto stoji peč,ob strani pa je obešen obešalnik in na njem dragocenost našega razreda ~ ključ»Zadaj pa sc omare s številnimi knjigami.Ker je pač vsa učenost zadaj »tudi midva s sosedom Jožetom sediva zadaj«Kot se spodobi za osmi razred; prevladuje moški spol»Vsako leto smo se preselili za en raz* red,a na koncu leta bo za nas razreda zmahjkalOoln po osmih letih nam bodo pokazali cesto in sicer makadamsko»Vsekakor bomo nekaj časa Še skupaj v razredu,,ki je letos doživel velike spremembe v vrhu vodstva ~ dobili smo novega razrednika,Imam pa tudi čast»da sedim s predsednikom razredne skupnosti oJez pa poslujem z denarjem na debelo in tanko.
Kot bi bilo zakonito»so naši predniki izpolnjevali čudno naročilo »da mora biti osmi razred najslabši v pridnosti«Potrudili ge bomo,da bomo to tradicijo vsaj zb leto prekinili»
Jože Uhan»S.razred K OJ PRVI ZA S L U a E K
Vsakdo se najbrž svojega prvega zaslužka najbolj spominjs.pa ''etudi je bil najden kovanec na cesti.»saj si moreš kovanec najti, P* Čeprav po naključju»-Jaz pa se svojega prvega zaslužka na ž,a-iost ne spominjam»Iz tega lahko 9klepam»da je to bilo že davno« 2ele verjetne- so bili moji prvi zaslužki klofute s palico ali 3 roko po zadnji plati«Vsekakor se to prišteva k zaslužkom,saj aem jih moral prislužiti,da sem jih dobil«Ne vem»katerega dne to bilo in zakaj sem jih zaslužilolčorSa sem padel v kakšno Jamo na cesti in ves moker pritekel domov * ali pa zato»ker se ^orda nisem hotel vpisati v Šole.
■S5lj bo »kakor je pač bilo »Moj prvi zaslužek je torej na spisku fcftjs ’ a b š i h z a s 1 u ž ko v p r v i»
Ježe Uhan. 3«razred
VSEBINA
Tito ~ nf#š svetli vzor
Preteklost in sed&njost
Praznovanja
Tekmovanja
Doživetja
Pionirska kronika
Tisoč radosti
PREPROSTE BESEDE
Glasilo novinarskega krožka osnovne šole Šentrupert
Izhaja dvakrat letno
Šolsko leto 1971/72
Leto II«
Številka 2
Uredniški odbor:
Zdenko Bučinel Branko Karkeljc,Zlatka Zgonc Bojan Bučinel,Janko Lenič liiro Brezovar,Zdenka Jurglič
Mentorja:D»in JoZnpan