IN I* l U € -d iscotheque Ilirska Bistrica • november 1997 • letnik I • št. 2 i Adriatic zavarovalna družba d.d. koper assicurazioni s.p.a. Poštnina plačana pri pošti 6250 Ilirska Bistrica cena: 180 SIT Novi stari predsednik Nedeljske (23. novembra) predsedniške volitve so se končale že v prvem krogu, saj je Milan Kučan dobil 55,57% odstotkov glasov. Kljub temu, da bodo uradni rezultati volitev znani šele 2. decembra, ko bodo preštete še glasovnice iz tujine, se kaj bistvenega ne more zgoditi. Letošnjih volitev se je v zelo slabem vremenu udeležilo 68,29% vseh, ki imajo volilno pravico. Na llirskobistriškem oziroma v 7. volilnem okraju 2. volilne enote s sedežem v Postojni (Primorska) je bila udeležba s 75% višja od slovenskega povprečja, Milan Kučan pa je od 8324 možnih prejel 4.039 glasov oziroma 48,52 %. Za predsednika države se je, podobno Za Milanom Kučanom so se pred-kot pred petimi leti, a takrat tudi dve žen- sedniški kandidati po številu prejetih 55,57% ski, potegovalo osem kandidatov: 52-letni Marjan Poljšak, diplomirani inženir kemijske tehnologije (kandidat NSD), 38-let-ni Janez Podobnik, dr. medicine (SLS). 45-letni Bogomir Kovač, doktor ekonomskih znanosti (LDS), 56-letni Milan Kučan, dipl. pravnik (kandidat volivcev). 50-letni Tone Peršak, diplomirani režiser in komparativist (DS), 76-letni Franc Miklavčič, upokojeni dipl. pravnik (KSU), 54-letni Marjan Cerar. mag. kemije in ekonomije (kandidat volivcev) in 73-letni Jožef Bernik. upokojeni dr. pravnih znanosti (SDS in SKD). glasov razvrstili takole: dr. Janez Podobnik je dobil 18,42% glasov, dr. Jožef Bernik 9,39%, Marjan Cerar 7,07%, Marjan Poljšak 3,22%, Tone Peršak 3,08%, Bogomir Kovač 2,70% in Franc Miklavčič 0,55%. glasov. Primerjava rezultatov volitev v Sloveniji in na llirskobistriškem pokaže, da velikih odstopanj ni bilo, čeprav je za Milana Kučana glasovalo nekaj manj volivcev kot v slovenskem povprečju. Okrajna volilna komisija ni zabeležila nobenih kršitev. Tabelo s podrobnimi izidi volitev na llirskobistriškem objavljamo na 2. strani. 18,42% 9,39% 7,07% 3,22% 3,08% 2,70% 0,55% Milan Janez Jožef Marjan Marjan Tone Bogomir Franc Kučan Podobnik Bernik Cerar Poljšak Peršak Kovač Miklavčič Ali prihajajo za invalide in množico brezposelnih boljši časi? Ilirskobistriški občinski svet je na julijski seji sprejel sklep, da bo občina v sodelovanju z Republiškim zavodom za zaposlovanje. Območno enoto Koper, izdelala projekt za organiziranje oziroma ustanovitev invalidskega podjetja preko javnih del, saj je občina Ilirska Bistrica ena izmed redkih občin v Sloveniji, ki takega podjetja nima. Jože Rolih, ki od začetka septembra vodi aktivnosti v zvezi z ustanovitvijo tovrstnega podjetja, je pripravil tudi zelo zanimivo analizo invalidske problematike. Po statističnih podatkih je bilo v občini Ilirska Bistrica konec junija letošnjega leta 14.232 prebivalcev, od tega 4.777 delovno aktivnih, med katerimi je 3.698 zaposlenih v industriji, kmetijstvu in drugih dejavnostih. V občini je brezposelnega kar 22,6% aktivnega prebivalstva, zaskrbljujoča je tudi problematika zaposlovanja invalidov, za že zaposlene pa iskanje ustreznih del v podjetjih ali v drugih organizacijah oziroma pri delodajalcih. Največ invalidov, ki predstavljajo nekaj manj kot 7% aktivnega prebivalstva, je prijavljenih na ilirskobistriškem Uradu za delo (108). V analizi je zajetih 43% aktivnega prebivalstva in 308 invalidov: največ je takih, ki imajo dokončano ali nedokončano osnovno šolo (136), 25 II.. 31 III., 89 jih ima IV., 25 V., VI. ali VII. stopnjo izobrazbe imata 2 osebi. Velika večina - kar 71% -ima priznano tretjo kategorijo invalidnosti (delajo s polnim delovnim časom, vendar imajo določene omejitve pri delu), približno 57% invalidov je starih od 40 do 50 let, dobrih 23% pa je takih, ki so dopolnili 50 ali več let. Sodelovanje pri iskanju možnosti za ustanovitev invalidskega podjetja so ponudila nekatera večja podjetja v občini, ki zaposlujejo več kot 5% invalidov, za katere bi želela poiskati ustrezna dela. Najtežja naloga je iskanje primernih programov, ki bi v prvi vrsti omogočili ustanovitev takega podjetja in mu zagotavljali obstanek in razvoj. S ciljem čimprejšnje realizacije te naloge so v začetni fazi nekaj svojih programov oziroma del in prostorov pripravljeni odstopiti: Termopla-sti-Plama, Komunalno stanovanjsko podjetje Ilirska Bistrica, občina Ilirska Bistrica in Gozdno gospodarstvo Postojna, ki bi svoj del programa preneslo v podjetje marca prihodnjega leta. Osnovni pogoji za ustanovitev invalidskega podjetja oziroma družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) so zagotovljeni, družbeniki - Plama-pur in Termoplasti-Pla-ma iz Podgrada, Petrol Transport Ilirska Bistrica, KSP Ilirska Bistrica, GG Postojna in občina Ilirska Bistrica - pa so pripravljeni (ilirskobistriški občinski svet je o deležu občine pri ustanovitvi podjetja razpravljal in se pozitivno izrekel na 34. seji v torek, 2. decembra) z enakimi denarnimi vložki pristopiti k ustanovitvi. Ustanovna skupščina naj bi bila 9. decembra 1997, podjetje pa bi z najmanj petimi zaposlenimi pričelo z delom 1. januarja 1998. Vzporedno s formalno ustanovitvijo bodo potekale tudi aktivnosti za pridobitev statusa invalidskega podjetja. Elaborat za pridobitev statusa invalidskega podjetja mora poleg analize invalidske problematike in interesov za ustanovitev takega podjetja na občinski ravni določiti tudi osnovna in obratna sredstva, proizvodne programe in storitve, primerne za zaposlovanje invalidnih delavcev, razvojne cilje, kadrovske rešitve in oceno finančne uspešnosti podjetja. V Zakonu o gospodarskih družbah je določeno, da lahko v primeru predhodno pridobljenega soglasja Vlade Republike Slovenije kot invalidsko podjetje posluje družba z omejeno odgovornostjo, delniška družba in komanditna delniška družba, ki med celim poslovnim letom usposablja in zaposluje od vseh zaposlenih najmanj 40% invalidnih oseb, kar pomeni dobre obete tudi za množico brezposelnih, ki čakajo na delo. Referendum je uspel v Hrušici in Podbežah Skupaj s predsedniškimi volitvami so v Podgradu, Podbežah, Račicah in Hrušici izpeljali tudi referendume za uvedbo krajevnih samoprispevkov, ki bi jih zavezanci morali plačevati v naslednjih petih letih oziroma v obdobju od 1. januarja 1998 do 31. decembra 2002. V Podgradu in Račicah je bila več kot polovica volivcev »proti«, samoprispevek pa je bil izglasovan v Hrušici in Podbežah. V vseh štirih naseljih seje glasovanja udeležila velika večina volilnih upravičencev. V Krajevni skupnosti Podgrad so se o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju odločali v treh vaseh. V Podgradu je od 475 krajanov glasovalo 399 volilnih upravičencev ali 84%, 8 glasovnic je bilo neveljavnih. »Za« uvedbo samoprispevka je glasovalo 177 volivcev ali 37%, »proti« pa 214 oziroma 45 % , kar pomeni, da predlog ni bil izglasovan. V Podbežah so bili v volilni imenik vpisani 103 volivci. Glasovalo jih je 96 ali 93%, od tega trije neveljavno. Predlog za uvedbo samoprispevka je bil izglasovan, Prišla in odnesla poln kovček denarja Sreda, 26. novembra, je bila za uslužbenki agencije Banke Koper, Poslovna enota Ilirska Bistrica, v Trnovem čisto navaden dan. Na okenske police so kapljale redke dežne kaplje, spuščala se je megla. In mrak. Mogoče je bilo zaradi podajšanega delovnega urnika javnih služb nekoliko več ljudi, vsekakor pa nič neobičajnega. A tako je bilo le do 16. ure in 48 minut, tik preden bi agencija v Gregorčičevi ulici 22 zaključila poslovanje. Takrat sta vanjo treščila dva s kapama zakrinkana neznanca. Eden od njiju je s pištolo v roki dejal: »To je rop!« Moškemu in materi z mladoletno hčerko je ukazal, naj se uležejo na tla, kar so, prestrašeni seveda, nemudoma storili. Drugi ropar je skočil na pult, preskočil varnostno steklo, nakar je najprej iz ene, nato pa še iz druge blagajne vzel okoli 94.000 DEM, polovico v tolarjih, polovico v tujih valutah, stlačil bankovce v starejši potovalni kovček, ponovno preskočil varnostno steklo in skupaj s kolegom, ki je s pištolo v roki nadziral obe uslužbenki, zapustil poslovni prostor v smeri proti Jurčičevi ulici. Vse skupaj je trajalo slabe tri minute, poškodovanih ni bilo. Prisebni uslužbenki sta vedeli, da je tre- Ivan Kovačič, vodja ilirskobistriške poba v takih primerih ohraniti mirno kri. slovne enote Banke Koper, pravi, da se je Alarm sta sprožili takoj potem, ko sta ropar- v Ilirski Bistrici, ne da bi si kdo posebej ja zapustila agencijo, ilirskobistriški poli- želel, pripetilo tudi tisto, za kar se je zde- saj jih je »za« glasovalo 63 (61%), »proti« pa 30 (29%). V Račicah se je referenduma udeležilo 115 krajanov, 7 manj kot jih je bilo vpisanih v volilni imenik. Ob treh neveljavnih glasovnicah jih je bilo »za« 41 (33%) in »proti« 71 (58%). Predlog ni bil izglasovan. V Krajevni skupnosti Hrušica je bil referendum za uvedbo samoprispevka v denarju in delu v naselju Hrušica. Od 188 krajanov jih je glasovalo 184, štirje neveljavno. Volilna komisija je naštela 101 glas »za« (52%) in 90 (47%) »proti«. Agencija Banke Koper, PE Ilirska Bistrica, v Gregorčičevi ulici 22. cisti pa so bili v Trnovem že čez nekaj minut. Kmalu zatem so se jim pridružili še kolegi iz kriminalistične službe UNZ Postojna. Iztok Perenič, pomočnik komandirja Policijske postaje Ilirska Bistrica, je povedal, da sta bila roparja po mnenju očividcev verjetno mlajša moška, ki se spoznata na svoj nečedni posel, saj vse kaže, da je bila tako bliskovito izvedena akcija lahko le plod načrta in ne nepremišljenega dejanja. lo, da se lahko zgodi in dogaja samo drugim daleč stran. Banka Koper ima svoje poslovalnice in agencije zavarovane po predpisih, celoten znesek pa je imela zavarovan tudi tokrat. V Trnovem je bilo drugi dan po ropu vse po starem. Agencija je poslovala z istima uslužbenkama, stranke so prihajale, prostor si ji je ogledal tudi predstavnik zavarovalnice Slovenica iz Kopra. Preiskava teče. Neuradni in delni izidi volitev predsednika republike na Ilirskobistriškem su-v. kraj VOLILNI IMENIK GLAS. j NEVEL.j % VEL. 1 POLJŠAK 2 PODOBNIK 3 KOVAČ 4 KUČAN 5 PERŠAK 6 MIKLAVČIČ 7 CERAR 8 BERNIK mL volišča Vpis. »otr i skupaj 1 KS II.BisIr. 775 1 i 776 472; 61 II 2 461 21 34 11 274 3 48 43 2 Gas.dom II.B. 325 325 228; 70 2i 1 226 10 34 1 132 5 18 19 3 CZSD II.Bist. 408 408 277: 68 5i 2 272 8 36 12 149 4 25 4 OŠ D.K.II.B. 332 332 224; 67 3; 1 221 5 21 15 128 0 27 17 5 OŠ D.K.II.B. 478 478 3IOj 65 l\ 2 303 12 30 7 195 3 32 «> 6 Glas. š.ll.B. 663 663 443; 67 ni 432 7 72 14 177 5 72 66 7 AMD II.B. 782 782 481 62 12 i 469 17 81 15 242 4 57 35 8 Jasen 212 212 166 78 II: 155 5 42 1 61 3 17 21 9 Vrbovo 258 258 206 j 80 21: 185 13 32 1 65 4 33 27 10 Vrbica 120 120 118 98 16; 102 6 11 0 61 0 15 11 Jablanica 133 133 127 95 13! 114 7 34 7 41 0 11 8 12 Kuteževo 225 225 146 65 12; 134 9 24 8 76 0 3 14 13 Trpčane 104 104 75 72 5; 70 4 19 1 33 1 3 <> 14 Žabice 272 272 169 62 9; 160 15 33 8 88 2 7 5 15 Podgraje 238 238 206 87 14; 192 9 34 1 96 1 26 15 Ki Sušak 80 80 65 81 2 63 9 13 1 36 0 0 3 17 Novokračine 222 222 192 86 12 180 1 18 3 150 1 3 18 Jelšam 236 236 162 69 3 159 6 34 7 94 1 (> 19 Dolenje 178 178 129 72 14 1 15 20 26 4 47 2 5 20 Veliko Brdo 112 112 100 89 4 ')(. 5 30 1 36 0 (> 21 M. Bukovica 137 137 109 80 3 106 5 37 2 36 0 1 1 22 Koseze 311 311 259 83 14 245 15 44 2 99 3 24 23 V. Bukovica 151 151 146 97 17 129 19 36 6 29 2 11 24 Soze 27 27 25 93 1 24 0 10 0 6 0 4 25 Dol./.emoii 366 366 238 65 15 223 16 46 3 107 0 13 2(> Gor.Zeiuon 90 90 54 60 3 51 2 12 0 32 0 2 27 Pavlica 39 39 35 90 0 35 0 15 0 13 0 3 28 Stai*od 43 43 42 98 0; 0 42 2 19 4 11 0 6 29 Podgrad 475 475 399 84 27| 7 372 29 45 11 200 0 12 30 Podbeže 103 103 96 93 6; 90 1 21 0 40 0 15 31 Kačice 122 122 118 97 12; 106 12 16 1 49 0 13 32 Sabonje 78 i 78 61 78 3; 58 4 12 2 22 0 10 33 Hrušica 222 222 212 95 13; 199 15 39 1 91 3 20 34 Pregarje 336 336 257 76 15: 242 16 33 6 149 1 10 35 Prelože 59 59 49 83 5: 44 1 11 3 22 0 2 36 Zajelšje 53 53 53 100 31 50 6 20 1 17 0 1 37 Tominje 97 97 65 67 5; 60 18 13 2 18 0 1 3,8 Marije 219 219 147 67 6! 141 II 42 7 45 2 9 40 Rečica 403 403 258 64 4j 254 15 89 6 64 0 28 41 Osi. Brdo 90 90 89 99 51 84 10 10 2 38 0 14 42 Jan. Brdo 20 20 18 90 0 18 3 8 0 3 0 (1 43 Kilovče 44 44 44 100 0 44 2 20 0 15 2 (1 44 D in G.Bitnja 97 97 95 98 9 86 3 21 3 37 0 5 45 Kat. Brdo 27 i 27 27 100 2 25 2 6 0 5 0 5 46 Prem 147 147 116 79 7 109 8 18 1 56 1 6 47 Čelje 51 51 49 ; 96 1 48 4 6 0 35 1 0 48 Snuje I0( 100 9< 1 90 7 83 9 26 1 24 0 5 49 Topole 264 264 174 ; 66 7 167 13 30 6 74 0 20 50 Mereče 58 58 55 1 95 3 52 3 12 0 23 ( 8 51 Podslenje 57 57 56 ! 98 0 56 21 24 1 2 52 Šembije 197 197 172 i 87 11 161 21 31 69 20 53 Knežak 413 413 303 i 73 12 291 65 163 24 54 Bač 377 377 318 84 14 304 24 7( 15 124 26 55 Koritmce 156 156 mi 71 105 10 28 55 ( 4 901 Predčasno v. 109 i 106 22 6( 9 997 Pošta-SLO ( 1 999 Pošta-tujina j ( 999 Posebni v.im. 28 ! 28 i ( SKUPAJ 11610 11612 875C ! 75 426 8324 491 161. 22C 4039 27S 63 92(1 692 5.99 19.38 2. 64 48.52 3.34 0.76 11 .05 8 . 311 ■m Božično-novoletni sejem V teh predprazničnih dneh, ko je zunaj mraz, v naših srcih pa prijetno toplo, ko si želimo, da bi svojim najbližjim podarili nekaj lepega, smo za vas v Drevesnici Štivan pripravili BOŽIČNO-NOVOLETNI SEJEM. Božiček in dedek Mraz vas bosta popeljala na ogled jaslic, raznovrstnih božičnih drevesc, okraskov iz vsega sveta ter božičnih zvezd. Vse to bo potekalo v ogrevanih in pokritih prostorih med 15. in 24. decembrom vsak dan, tudi v nedeljo, od 10. - 20. ure. Božiček in dedek Mraz vas pričakujeta z novoletnim popustom, poskrbela pa bosta tudi za lačne in žejne. DREVESNICA STIVAN Matenja vas pri POSTOJNI SLO - 6258 PRESTRANEK Tel./Fax: +386 (0)67 54-405 Odprto pismo trgovskemu podjetju Ilirija Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Ilirska Bistrica želi s tem pismom seznaniti javnost o svojih prizadevanjih za ustanovitev krajevne muzejske zbirke. Bistriška občina je namreč ena redkih nekdanjih velikih občin (pred spremembami lokalne samouprave jih je bilo v Sloveniji 66), ki nimajo svojega krajevnega muzeja. Dolgoletna prizadevanja, da bi pridobili v Ilirski Bistrici primerne prostore za takšno kulturno ustanovo, so dobila nov zagon z ustanovitvijo Muzejskega študijskega krožka pri Ljudski univerzi. Pred nekaj leti se je upravni odbor društva pospešeno lotil iskanja prostora in po upoštevanju različnih mišljenj ugotovil, da bi bila za te namene naj-primerjenjša zgradba nekdanje gostilne »Triglav«, ki leži v središču starega dela Bistrice. Ob propadajoči stavbi nekdanje gostilne je velik vrt, primeren za stalno zbirko nekaterih muzejskih eksponatov in za organizacijo prireditev na prostem. Potem ko smo ugotovili, da je »Triglav« nesporna last domačega trgovskega podjetja Ilirija, smo, verjetno nekoliko naivno, pričakovali, da bomo z vodstvom podjetja dosegli soglasje o najemu ali prodaji stavbe za primerno ceno. To pa posebej zato, ker hiša nezadržno propada, kazi podobo »plača« in ne služi nobenemu namenu. Pri dolgotrajnih pogajanjih, ki sta jih vodila član UO društva Vladimir Čeligoj in bistriški župan Stane Prosen pa se je znova pokazalo, da vodstvo Ilirije nima tudi najmanjšega posluha za kulturne in tudi širše družbene potrebe našega kraja. O kakšnem sponzorskem deležu Ilirije in podpori prizadevanjem za ure- ditev muzejske zbirke, ni bilo (tako kot nikoli doslej) pri vodstvu tega podjetja nobenega razumevanja. Zgradbo bi eventualno prodali po močno pre-napihnjeni tržni vrednosti, ali pa jo zamenjali za drugo posest (najraje za kompleks imanovan Mikoza), ki je v občinski lasti. Občina je Iliriji »Triglav« tako rekoč podarila, v zameno za tedaj prazne prostore njihove trgovine v Sketovi hiši, kjer je sedaj mestna knjižnica. Tudi te prostore je Ilirija pridobila po nacionalizaciji, v letih po vojni. Tak odnos vodstva Ilirije je sicer legitimen, saj je podjetje lastnik »Triglava« in s svojo lastnino lahko počne kar hoče. Vendar pa se kot ljubiteljsko društvo, ki se trudi pridobiti prostore za muzejsko zbirko, ne moremo sprijazniti s takšnim početjem. Ilirija vendarle ni kakršnokoli podjetje, saj pridobiva dohodek s prodajo in storitvami našim občanom, zato bi upravičeno pričakovali drugačen odnos do širših kulturnih in družbenih potreb. Namesto da bi, kot podobna trgovska podjetja na Primorskem in po Sloveniji, sponzorirala kulturna prizadevanja in dala svoj delež k razvoju kraja, vztrajno zavrača vse prošnje in se obnaša, kot da bi tržila svoje storitve bogve kje. S svojim odnosom do problema muzejske zbirke je vodstvo tega podjetja vnovič dokazalo, da nima nobenega posluha do kulturnih potreb in da mu je vseeno, kaj se dogaja v bistriški občini. To pa je nič drugega kot ignorantski in žaljiv odnos do prizadevanj društev, ki se ukvarjajo z ljubiteljsko dejavnostjo. Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Ilirska Bistrica Predsednik: Tomo Šajn Osebnost leta 1997 na Radiu 94 Tudi leto. ki se počasi izteka, so še posebej zaznamovali nekateri ljudje in dogodki... To je čas, ko začnemo delati takšne in drugačne obračune in tako bomo tudi tokrat s pomočjo naših poslušalcev na Radiu 94 izbirali osebnosti, zaradi katerih se bomo spominjali leta 1997. Letošnji način izbiranja smo nekoliko spremenili, tako da že od 17. novembra sprejemamo pisne predloge naših poslušalcev. Izmed najpogosteje predlaganih bomo dobili 10 finalistov, ki bodo nato v decembru zbirali glasove naših poslušalcev po telefonu, tako kot ste bili vajeni doslej. Potem pa bomo, tako kot lani, v začetku januarja vse skupaj povabili na slavnostno podelitev naslova OSEBNOST LETA 97. Vabljeni torej, naši spoštovani poslušalci in bralci časopisa Naš borjač, da pogledate okrog in poiščete človeka, katerega delo je pustilo sledi v času in prostoru tega leta. nekoga, ki se od drugih razlikuje po kakšni posebni človeški lastnosti. ki izstopa iz povpreč-Mk^to nosti zaradi svojih de- janj, načina življen-ja. skratka neko-^^^^^ ga, ki JE oseb- nost v pravem pomenu besede in ki si po vašem mnenju zasluži večjo pozornost. Pa še nekaj: poleg predloga za OSEBNOST LETA pripišite še predloga za najbolj in najmanj priljubljeno slovensko politično osebnost letošnjega leta. Torej - konec leta je skoraj tu - premislite, napišite predloge, potem pa predloge pošljite na naslov: RADIO 94. Kolodvorska 5a, 6230 Postojna. Veselimo se vašega sodelovanja! V HRUŠICI KONČALI Z OBNOVO POLOVICE POKOPALIŠKIH ZIDOV IN UREDILI PROSTOR PRED CERKVIJO Obnovili več kot 500 m2 zidov Delavci gradbenega podjetnika Radoslava Šestana iz Jasena so pred časom končali več kot dva meseca trajajoča dela okrog pokopališča in farne cerkve v Hrušici. Obnovili so zidove okrog polovice hrušiškega pokopališča in 50 dolžinskih metrov zidu pred cerkvijo, sami farani pa so z delovnimi akcijami uredili še poti po pokopališču, zrušili razpadajočo kaplanijo in na njenem mestu uredili parkirišče. Vrednost vseh del presega šest milijonov tolarjev. Občina Ilirska Bistrica je pred časom pripravila načrt in vrstni red sanacije najbolj kritičnih pokopaliških zidov v občini, po katerem je letos prišla na vrsto obnova zidov okrog pokopališča v Hrušici. To pokopališče je eno največjih vaških pokopališč v občini, saj ima kar 426 grobov, poleg prebivalcev iz Hrušice pa nanj pokopavajo svoje umrle tudi prebivalci Podbež, Malih Loč, Obrova in Javorja. Ker je bila Hrušica vse do leta 1969 tudi dekanat, je na hruši-škem pokopališču še danes nekaj grobov iz Podgrada in celo iz Račic. Zidovi okrog pokopališča v Hrušici so bili dolgo časa prepuščeni neusmiljenemu zobu časa in malo je manjkalo, da se ne bi preprosto porušili in s seboj potegnili tudi del pokopališča. Vsi zidovi so namreč nosilni, visoki od dveh do osmih metrov, zato je bila njihova obnova več kot nujna. Občina Ilirska Bistrica je letos iz proračuna za pokopališke zidove v Hrušici namenila 1.781.000 tolarjev, s katerimi pa dejansko ne bi obnovili veliko zidov. Zato seje letos ustanovljeni pokopališki odbor župnije Hrušica odločil, da bo po 12 letih letos znova uvedel in začel pobirati grobarino, iz tega naslova pa k občinskemu denarju dodal še milijon tolarjev. Ker sodijo v hrušiško župnijo še dve vasi iz občine Hrpelje-Kozi-na (Obrov in Javorje) sta se ilirskobistri-ška občinska uprava in pokopališki odbor dogovorila z županom sosednje občine, da bi tudi oni prispevali nekaj za obnovo zi- NA Letnik I, št. 2/1997 J2 Časopis Naš borjač izdaja podjetje D2 d.o.o., Levstikova 12, Ilirska Bistrica Direktor: Dejan Šajn Odgovorni urednik: Franc Gombač Uredniški odbor: Dimitrij Bonano, Zdravko Debevc, Dean Ujčič Urednik, novinar in lektor: Branko Zidarič Oblikovanje in računalniški prelom: Gorazd Rogelj Fotoliti in tisk: D2 d.o.o. Naslov za dopise, poslovne informacije, oglase in naročnine,-D2 d.o.o., Levstikova 12, p.p. 60, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 067/41-184 Faks: 067/41-827 Žiro račun: 52210-601-17041 Na podlagi Zakona o prometnem davku (Uradni list RS, št. 4/92) in mnenju ministrstva za kulturo (št. 415-1103/97) zdne 15. 10.1997 sodi časopis Naš borjač med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Prometni davek je vračunan v ceno časopisa. dov okrog pokopališča. Občina Hrpelje-Kozina je tako prispevala 450 tisoč tolarjev v materialu. Skupaj je bilo torej zbranih 3 milijone 231 tisoč tolarjev, s katerimi so delavci v celoti obnovili ali samo prezidali in zapolnili več kot 400 kvadratnih ali 160 dolžinskih metrov zidov okrog pokopališča. Skupno so tako obnovili osem zidov in končali z obnovo zidov okrog polovice hrušiškega pokopališča. K občutni pocenitvi obnove so prispevali prebivalci celotne župnije, saj so pod vodstvom pokopališkega odbora opravili veliko prostovoljnih del in porušili razpadajočo stavbo 'kaplanijo', ki je kvarila podobo cerkve in njene okolice ter iz nje dobili potrebno kamenje za zidove. Ko so bila dela na zidovih okrog pokopali- da bo skušal zbrati potreben denar po posameznih vaseh v fari. Najbolj so se izkazali Hruščani (75 hiš), ki so zbrali 245 tisoč tolarjev, v Javorju (50 hiš) so zbrali 102 tisoč, v Obrovu (50 hiš) 73, v Podbežah (32 hiš) 50, v Malih Ločah (16 hiš) pa 29 tisoč tolarjev. Poleg tega je uspelo posamezniku iz Hrušice od štirih podjetij zbrati tudi 120 tisoč tolarjev sponzorstva, za zid pa je pokopališki odbor primaknil tudi 150 tisoč tolarjev letnega vzdrževanja za grobove. Razliko do milijona tolarjev so pokrile krajevne skupnosti Podgrad (kamor sodijo Podbeže), Obrov (Obrov in Javorje) ter Hrušica (Hrušica in Male Loče). Pred vsemi svetimi je pokopališki odbor v Hrušico na manjšo zakusko povabil predstavnike izvajalcev, komunale in obeh občin, ki so si ogledali in ugodno ocenili opravljena dela. Pokopališki odbor si prizadeva, da bi občina Ilirska Bistrica tudi Delavci so dva meseca trdo garali. šča končana, seje pokopališki odbor odločil, da bi bilo treba urediti tudi prednji zid pred cerkvijo, ki je bil v zelo slabem stanju. Zidarji so sezidali 50 metrov dolg nosilni zid, sami farani pa uredili veliko parkirišče pred njim, vse skupaj pa je stalo še milijon tolarjev. Ker ta zid ne sodi neposredno na pokopališče, seje odbor odločil, naslednje leto namenila nekaj denarja za obnovo še preostalih zidov, obenem pa se bo potrebno dogovoriti z občino Hrpelje-Kozina za njihovo sofinanciranje obnove. Vrednost vseh letošnjih del presega šest milijonov tolarjev, za obnovo preostalih zidov pa bi v Hrušici potrebovali še najmanj pet milijonov tolarjev. Pooblaščeni servis vozil FIAT Avtomehanika LAZAR Bac lc, 6253 Knežak Tel./Fax: 067 84 018 Strah in pogum Odmev na članek Mesto duhov Tudi mene je malce presenetil omenjeni članek izpod peresa Suzane Lovec, v katerem nam je v precej zgoščeni obliki natresla nekaj grenkih resnic o demografskem stanju v naši občini. Že same številke povedo, da krepko nazadujemo v vseh smereh. Strinjam se z njenim mnenjem, da bomo počasi res postali provincialna ropotarnica, če česa ne ukrenemo. Kolikor vem, se naši politiki ne naprezajo preveč s to problematiko, ampak se predvsem ukvarjajo sami s sabo. Ne morem trditi, da niso poskušali ravno ničesar storiti, vendar pravih učinkov ni bilo. Staranja žal nihče ne more zaustaviti, migracije tudi ne, ker je to del zgodovinskega procesa, kije zredčil ali celo uničil že marsikateri narod, ki ga ni več. Slovenci nismo nikakršna izjema, čeprav se poskušamo postaviti ob bok narodom kot so Židje, ki so se vedno znali in zmogli »pobrati« iz nemogočih zgodovinskih razmer in okoliščin. Starost sama po sebi še ni nujno pogojena z nekim pesimizmom, razen če ni obremenjena z eksistenčnimi problemi svojih potomcev in zadušljivo družbeno klimo. Mesto ali center je v zavesti ljudi vedno nek pojem oziroma simbol trdnosti, ki drži pokonci vso svojo okolico. In kadar se ta predstava zruši, je kot po potresu, ko ostanejo same ruševine brez prave podobe. Nisem tako črnogled, kot mi nekateri predpisujejo, zato mislim, da smo zmožni obiti rob propada, če se ga seveda zavedamo. Ne moremo kar naenkrat vrniti in vdahniti mladosti našim krajem, čeprav šolski avtobusi vozijo vsak dan v vsako vas. Nič nimam proti temu, čeprav otrokom malo pešačenja ne bi ravno uničilo zdravja in prihodnosti. Problemov je veliko, ker je občina zelo raznolika po potrebah in možnostih. Moti me to, ker nam skuša kdo od strani nenehno vsiljevati svoje rešitve, ne oziraje se na naše želje. Kaj bo z nami čez nekaj desetletij, je težko predvideti, ker se podeželje izredno hitro zarašča. Kako se bodo na to odzvali ljudje, ki na njem živijo, še manj. Zgodovina je zmeraj nepredvidljiva. Z zemljevida je izbrisala že močne kulture in pustila tiste, ki so se komaj začele zavedati same sebe. Nekaj pa mi vseeno ni povsem jasno. To namreč, zakaj ne skušamo izkoristiti še tistih možnosti, ki so nam ostale. Asfaltirali smo recimo prepotrebno cesto na Janeževo Brdo, ki tamkajšnjim prebivalcem daje, če ne drugega, vsaj vtis enakosti z drugimi. Po njej brzi mali šolski avtobus, mleko pa mora (v tem trenutku verjetno en sam krajan), kdor ga hoče sploh oddati v mlekarno, vsak drugi dan voziti po isti cesti do prem-ske pošte, ker stroškov prevoza cisterne tja in nazaj (približno štiri kilometre) baje nima kdo plačati. Otroci se bodo kmalu razpršili po srednjih šolah, avtobus bo nekega dne postal nepotreben, problemi kam in kako z mlekom pa isti, če bo tedaj sploh še kdo, ki bo imel voljo do dela. Ne vem, kako gledajo otroci na to, ko se vsak dan vozijo tam mimo; vzpodbudno vsekakor ni. Tudi podeželje se vse bolj spreminja v (zgolj) spalna naselja, čeprav ima naravo na dosegu roke. Vsakodnevno preseljevanje pušča v ljudeh globoke spremembe (dvodomnost), zato ne moremo pričakovati oživitve teh krajev, razen ob koncu tedna, ko vsi rinejo v naravo, ki pa ni več nikogaršnja. Ko bo postala spet naša, se tudi duhov ne bomo več bali, čeprav bomo morebiti hodili po skoraj prazni deželi, vendar po svoji! In to ne samo v sentimentalnih besedilih na-rodnozabavne glasbe, v kateri kar razmetavajo z domovinskimi in domačijskimi čustvi, ampak po čisto resnični deželi. Jože Stegu Kaj želijo v KS Zabiče in Ostrožno Brdo V nedeljo, 7. decembra 1997, bodo krajani Krajevne skupnosti Zabiče glasovali »za« ali »proti« uvedbi samoprispevka v denarju, istega dne pa bo referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v delu in denarju tudi na Ostrožnem Brdu. Prebivalci Zabič in Podgraj, ki imajo glasovalno pravico, se bodo bodo na referendumu odločali o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za štiriletno obdobje, od 1. januarja 1998 do 31. decembra 2001. Če bo referendum uspel, bo Krajevna skupnost Zabiče s sredstvi samoprispevka sofinancirala širitev pokopališča in gradnjo mrliške vežice v Podgrajah. prenovila vaške vodovode in dom krajevne skupnosti, uredila kanalizacijo, posodobila vaške poti ter pomagala dokončati gradnjo OŠ Podgora Kuteževo (1% zbranih sredstev). Samoprispevek v višini dveh odstotkov od neto plač in drugih prejemkov, ki imajo značaj plače, bodo plačevali: vsi zaposleni, ki prebivajo na območju naselij Podgra-je in Zabiče; podjetniki posamezniki in drugi zavezanci, ki imajo stalno prebivališče ali sedež dejavnosti v Zabičah ali Podgrajah; upokojenci, razen tistih, katerih pokojnina je nižja ali enaka znesku najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo. Zaposleni v tujini, ki imajo stalno prebivališče na območju Krajevne skupnosti Zabiče, bodo plačevali samoprispevek v višini dveh odstotkov od povprečne neto mesečne plače v Republiki Sloveniji. 4-odstotni samoprispevek bodo plačevali zavezanci plačila davkov in prispevkov iz katastrskega dohodka. Polovico prispevka, določenega za zavezance, ki imajo stalno bivališče na območju Krajevne skupnosti Zabiče, bodo plačevali lastniki gospodarskih poslopij, stanovanjskih in počitniških stavb ter poslovnih prostorov, ki imajo stalno bivališče izven KS Zabiče. Za razpis referenduma za samoprispevek v delu in denarju se je odločil tudi svet Krajevne skupnosti Ostrožno Brdo, ki ima eno samo naselje. Če bo izglasovan, nameravajo Ostrožani s sredstvi samoprispevka v naslednjih petih letih, od 1. januarja 1998 do 31. decembra 2002, popraviti poljske poti na območju naselja Ostrožno Brdo in za potrebe delovanja krajevne skupnosti urediti prostore v bivši osnovni šoli. Vrednost omenjenih del po predračunih znaša nekaj več kot 5,6 milijona tolarjev, zagotovili pa naj bi jih iz sredstev samoprispevka, občinskega in državnega proračuna ter z delovno obveznostjo krajanov po programu, ki ga bo sprejel svet Krajevne skupnosti Ostrožno Brdo. Samoprispevek v delu (5 ur na leto) in denarju bodo plačevala vsa gospodinjstva v naselju Ostrožno Brdo, poleg njih pa še lastniki gospodarskih poslopij, stanovanjskih in počitniških hiš, poslovnih prostorov ter kmetijskih zemljišč v katastrski občini Ostrožno Brdo, ki imajo stalno prebivališče izven naselja. "itipč O pogojih za ustanovitev nove občine Podgrad V prvi številki Našega borjača je bil objavljen daljši članek o prizadevanjih Krajevne skupnosti Podgrad za ustanovitev nove občine Podgrad in razlogih, zakaj je Občinski svet občine Ilirska Bistrica pobudo zavrnil. Zakon o postopku za ustanovitev občin ter za določitev njihovih območij zahteva, da se mora o vsaki pobudi za odcepitev oziroma ustanovitev nove občine izreči občinski svet, kajti šele takrat lahko pobuda roma v državnozborsko obravnavo. Svet KS Podgrad je predlog za izločitev dela občine v novo občino poslal Državnemu zboru Republike Slovenije skupaj z negativnim mnenjem ilirskobistriškega občinskega sveta. Postopki torej tečejo, koliko časa pa bo vse skupaj trajalo je odvisno od ažurnosti državnega zbora, saj so v našem primeru pogoji, ki jih zahteva zakon za ustanovitev nove občine, razen enega, izpolnjeni. V Krajevni skupnosti Podgrad. sem lahko štejemo še sosednji KS Hrušico in Starod. je skorajda v celoti zagotovljena preskrba z življenjskimi potrebščinami, saj imamo kar sedem trgovin s hrano, pijačo, trgovini s tehničnim in drugim potrošnim materialom. gostišča in še kaj, kar zagotavlja dobro preskrbo prebivalcev celotnega okoliša. Ko že govorim o okolišu, moram na vsak način izpostaviti primernost zdravstvene in socialne oskrbe krajanov. Na novo zgrajena zdravstvena postaja ZD Ilirska Bistrica je dostopna vsem, zdravstveni delavci pa so sposobni nuditi pomoč potrebnim ali pa jim zagotoviti nadaljnjo oskrbo. Izmed pogojev, ki so navedeni v Zakonu o postopku za ustanovitev občin ter za določitev njihovih območij, naj omenim tudi zahtevo po zagotavljanju osnovnega izobraževanja in otroškega varstva. Trdim, da je to zagotovljeno za celoten šolski okoliš, ki se prekriva z že na začetku omenjenim okolišem preskrbe in nenazadnje tudi najboljšim okolišem bodoče občine. O prostorih in drugih zadevah ne gre izgubljati besed, lahko le zatrdimo, da so v mejah nor-male, če ne celo nekoliko nad njo. Ko smo v zakonu brali, da mora imeti nova občina še vrsto drugih ustanov in dejavnosti, smo le zamahnili z roko, češ, to OBVESTILA SREČANJE Koper, hotel Triglav, petek, 5. decembra. Bistričani, ki živijo na Obali, vabijo na družabno srečanje, ki se bo začelo v večernih urah. Nastopili bodo: pevska skupina Vasovalec iz Rečice, ansambel Bistre in Franc Gombač. KONCERTI Dom na Vidmu, nedelja, 7. decembra, ob 15. uri. Pod vodstvom prof. Josipa Grgasoviča bosta najprej nastopila llir-skobistriški pihalni orkester in Pihalni orkester Vič iz Ljubljane, nato pa še Pihalni orkester Cerknica, ki ga vodi prof. Baki Jashari. Vsi trije orkestri bodo igrali popularno glasbo. Cerkev sv. Jurija, nedelja, 14. decembra, ob 18. uri. Godalni kvartet Ars iz Glasbene šole Ilirska Bistrica. Ljubov Mele-ščenko (prva violina), Tina Balazs (druga violina), Evgen Meleščenko (viola) in Mauro Šestan (violončelo), se bo predstavil z božičnimi skladbami različnih avtorjev. Cerkev sv. Jurija, sobota, 20. decembra, ob 18. uri. Koncert Komornega dekliškega zbora Ilirska Bistrica, ki ga vodi prof. Marija Slosar Lenarčič. Dom na Vidmu, nedelja, 21. decembra, ob 16. uri. Koncert narodnozabavnega ansambla Slapovi. Predprodaja vstopnic (800 tolarjev): Zveza kulturnih organizacij, Bazoviška 26, tel. 81-250. bo našim veljakom lahko zagovarjati, saj imamo banko, pošto, menjalnice, gasilsko društvo in še kaj. Če pa česa ni ali je morebiti premalo organizirano, bomo to lahko nadoknadili, saj imamo voljo, pa tudi Predlog referendumskega območja nove občine Podgrad pogoje. Naj dodam le to. da smo si zastavili kar zahtevne cilje na področju športne in kulturne dejavnosti. S tem seveda mislim na dograjevanje že uveljavljenega: ohranjanje kulturne preteklosti (škoromati, pevske dejavnosti, zlasti Hrušiških fantov), športno delovanje (nogomet, novo igrišče) in še kaj. Že na začetku sem omenil, da pa le ne izpolnjujemo enega pogoja, in sicer števila prebivalcev v novi občini. Zakon namreč zahteva, da ima le-ta 5.000 ali več prebivalcev. V novi občini pa bi jih bilo le nekaj več kot 1.200. Ko je svet krajevne skupnosti ocenjeval in razpravljal o tej zadevi, je bilo rečeno, da je v Sloveniji kar lepo število občin, ki ne izpolnjujejo tega pogoja, vendar nam to kaj veliko ne bo pomagalo, če naših zahtev ne bomo podkrepili z dru- gimi dejstvi. Podgrad z okolico ima bogato zgodovino in tradicijo. Kdor je le malo listal zgodovinske knjige ali zgolj knjižico »Pod starim gradom«, izdano ob osemdesetletnici izgradnje Narodnega doma v Pod-gradu ( 1985), se je o tem lahko prepričal. V njej smo med drugim brali, da je bila leta 1849 v Avstriji uvedena nova upravna delitev. Primorska je postala upravna enota, Podgrad pa je postal sedež okrajnega glavarstva, ki je zajemalo ozemlje od So-cerba do Klane. Poleg tega je bilo v Pod-gradu tudi okrajno sodišče z davkarijo in sedežem občine, ki je administrativno zajemala vsa naselja morebitne nove občine, poleg njih pa še naselja Obrov, Poljane, Velike in Male Mune, ki bodo vsaj še nekaj časa izven njega. Občino smo torej ime imeli že pred davnimi leti. Zgodovinski viri pa omenjajo še leta 1849 ustanovljeno Podgraj-sko hranilnico in posojilnico ter 1905. leta odprtje Narodnega doma, kar je bil svojevrsten kulturno-gospodarski dogodek za kraj in širšo okolico, o čemer so poročali skorajda vsi tedanji slovenski, hrvaški in tržaški časopisi. Tudi po končani 2. svetovni vojni smo imeli v Podgrad u svojo občino, pozneje pa so nas priključevali zdaj k tej, potem k drugi, tako da smo navsezadnje pristali v sklopu današnje občine II. Bistrica. Naj dodam še tole: več kot tretjina prebivalstva je zaposlenega, imamo štiri delniške družbe s preko 500 zaposlenimi. 50 samostojnih podjetnikov in gospodarskih družb z omejeno odgovornostjo, v katerih dela 150 ljudi, da zaposlenih v drugih dejavnostih niti ne omenjam. Svet KS Podgrad in drugi razmišljamo o tem in še o marsičem, pa ne prvič. Še se spominjamo, da so nam pred tremi leti zavrnili našo odločitev »za« samostojno občino. Razlogi, ki jih je Državnemu zboru Republike Slovenije navedlo naše vodstvo, so po mnenju krajanov dobri, zato računamo na modrost in razsodnost poslancev ter čakamo na dober razplet. Franc Gombač V MALIH LOCAH SO KONČALI Z ZUNANJO OBNOVO CERKVE Nova streha, fasada in okolica Šestnajstini družinam iz majhne vasice Male Loče je letos uspel pravi podvig. Večinoma s svojim denarjem so obnovili streho vaške cerkve, uredili njeno fasado in okolico ter jo tako obvarovali pred najhujšim. Čaka jih še ureditev cerkvene notranjosti, vendar bo to vsekakor velik, če ne prevelik zalogaj za tako majhno vas. Male Loče štejejo namreč le 38 prebivalcev, zato je nerealno pričakovati, da bi lahko sami zbrali toliko denarja, da bi obnovili celotno cerkev. Ločanska cerkev sv. Mihaela je bila sezidana v 17. stoletju, v njeni notranjosti pa je izrazito lep marmornati oltar. In tako kot vse podeželske cerkvice, je bila tudi cerkev v Malih Ločah vrsto let prepuščena zobu časa, v zadnjih letih pa je popustila predvsem streha. V cerkev je že začela teči voda, obstajala je velika nevarnost, da bi se streha preprosto sesula v notranjost. Zato so se Ločanci dogovorili in letos poleti sami obnovili streho, postavili nov les in novo kritino ter tako cerkev zavarovali pred najhujšim. Obe- nem so tudi zapolnili razpoke na dotrajanem zvoniku. Dela so nato prekinili, nadaljevali pa jeseni, ko so na cerkvi uredili še fasado, obnovili vhodni del zidu okrog cerkve in dostop do vrat. Vrednost vseh del je znašala približno milijon 300.000 tolarjev, od katerih so kar 800.000 tolarjev zbrali Ločanci sami. Vsaka hiša je namreč prispevala kar 50.000 tolarjev, ostalo pa so primaknili razni sponzorji. »Če bi hoteli končati z obnovo, bi morali v celoti obnoviti notranjost cerkve, sanirati dotrajan oltar in zamenjati počen zvon, vendar je vse to prevelik finančni zalogaj za samo 16 družin,« nam je povedal Darko Renko. LETOŠNJO NAGRADO ZA KAKOVOST JE PREJEL IVAN FABJANČIČ Več kot dvajset let brez nezgode Delniška družba Plama-pur iz Podgrada je ob letošnjem evropskem tednu kakovosti v Sloveniji, ki je potekal pod geslom »Za uspešno družbo«, in obletnici ustanovitve nekdanje Plame že tretjič zapored podelila nagrado za kakovost, saj se zaveda, da brez poudarjanja vloge človeka v proizvodnem procesu ne bo mogla uresničiti svojih zelo ambicioznih poslovnih načrtov. Letos se je v ožji izbor uvrstilo sedem kandidatk in kandidatov, nagrado pa je prejel 44-letni Ivan Fabjančič iz Podbež. Odločitev, sta poudarila direktor Radoš Gregorčič in Bojan Gorjanc, vodja službe za kakovost, ni bila enostavna, a sta hkrati izrazila tudi prepričanje, da gre nagrada, ki se je hitro uveljavila, v prave roke. Ivan Fabjančič seje v Plami zaposlil že leta 1968, delo šoferja motornih vozil pa opravlja dobri dve desetletji. V tem času je prevozil več kot poldrugi milijon kilometrov brez večje nezgode, kar je za poklicnega voznika vsekakor hvalevreden dosežek, zlasti če vemo, kakšne so razmere na slovenskih cestah. Nagrado je torej prejel »za dolgoletno in varno opravljanje prevozov v cestnem prometu na domačem in tujem trgu s posebnim poudarkom na odgovornem odnosu do sodelavcev in odjemalcev, s čimer je pomembno vplival na uspešnost in ugled podjetja.« Poslovne stranke in sodelavci, zlasti tisti iz transportno skladiščne službe, ga poznajo in cenijo kot zanesljivega »gospodarja«, ki ve, da mora biti blago zmeraj pravočasno dostavljeno, omeniti pa je treba tudi njegov delež pri prenašanju izkušenj na mlade voznike ter celo vrsto koristnih predlogov, ki imajo za posledico večjo »sinhronizacijo proizvodnje in odpreme«. Foto: V. Jenko Vprašanje in mnenje... V uvodniku prve številke Našega borjača piše med drugim tudi to, da »o delovanju lokalne oblasti ni nikoli dovolj informacij, saj javnost praviloma ne zve vsega tistega, kar bi jo utegnilo in moralo zanimati, a se še kako odraža v vsakdanjem življenju.« V nadaljevanju beremo, da bo časopis, če bo potrebno, od občinskega sveta ali občinske uprave poskušal dobiti odgovore tudi na tovrstna vprašanja. Kot sodelavec tega časopisa naslavljam na pristojne naslednje: družina Franca Mu-niha stanuje v hiši na Prešernovi ulici 3 že 29 let. V času, ko smo pod »ugodnimi pogoji« in z »olajšavami« kupovali družbena stanovanja, je bilo omenjeni družini na njeno vprašanje odgovorjeno, da bo nakup stanovanja možen brez kakršnihkoli zadržkov. Pozneje so bili Munihovi neprijetno presenečeni, saj so dobili sporočilo, da z nakupom ne bo nič zato. ker je hiša predvidena za rušenje. Pred tednom ali dvema so fasado stavbe temeljito obnovili! Stanovalci se čutijo ogoljufane in so ogorčeni... Čemu nesporazum? Krivda? Odgovornost? Ali je mogoče krivico popraviti? Naj dodam, da stavbo z omenjenim stanovanjem imenujemo »Munihova hiša«. dolga leta. čeprav na garažah niso bili izvedeni nikakršni vzdrževalni posegi, imeti prednost pri nakupu, ob razumnih cenah seveda. Osebno gledam na problem z drugega zornega kota. Garaže stojijo v neposredni bližini potoka Bistrica, po mnenju strokovnjakov v urbanistično enem izmed najbolj kvalitetnih mestnih predelov. Menim, da bi jih bilo potrebno dajati v najem še kakšnih deset ali celo dvajset let, potem pa odstraniti in prostor uporabiti za bolj kakovostno vsebino. Vem. da se bo ob vseh naših barakah, podrtijah, mikozah, drvarnicah, provizori-jih itd. nad mojim mnenjem marsikdo namrdnil. vendar bi rad opozoril na našo neprijetno stalnico: v ilirskobistriški občini Drugi primer se nanaša na vrstne garaže v Prešernovi ulici. Po nekaterih vesteh naj bi jih prodali na dražbi. Sedanji najemniki menimo, da to ni prav, saj bi morali na podlagi najemnine, ki smo jo plačevali vse rešujemo za nazaj in predvsem bolj krpamo razpoke, luknje in probleme, ki vsak dan silijo na piano. Nekje pa vendarle moramo začeti drugače... Dimitrij Bonano "MMOMlC Sklad za otroke je odgovor na izzive časa Društvo prijateljev mladine Ilirska Bistrica pred štirimi ali petimi leti, ko je njegova dejavnost zaradi najrazličnejših razlogov zamrla, formalno ni bilo ukinjeno. Z namenom, da bi ga znova obudili še pred iztekom roka za registracijo društev po novem zakonu, so se 10. novembra poleg predstavnikov šol na občnem zboru zbrali vsi tisti, ki bi radi mladim tako ali drugače pomagali osmisliti prihodnost in pregnati malodušje, saj je, kot pravi Darinka Dekleva, diplomirana socialna delavka šolske svetovalne službe in nova predsednica Društva prijateljev mladine Ilirska Bistrica, tudi pri nas »postalo kar preveč moderno«. Darinka Dekleva v zadnjih letih opaža čedalje večje število otrok, ki se morajo zaradi brezposelnosti staršev marsičemu odpovedati. Ponavadi se ne morejo udeleževati različnih obšolskih dejavnosti (izleti, športni dnevi, ogledi kulturnih dogodkov itd.), ki so sicer zanimive in lepo dopolnijo učne programe, a niso obvezne, zato jih ministrstvo za šolstvo in šport le delno financira. Dejstvo, da starši nekaterih otrok nimajo denarja, kar pa ni značilno samo za ilirskobistriško občino, ampak tudi za druga okolja v Sloveniji, se na najrazličnejše načine prikriva, čeprav je treba pripomniti, da družine kljub finančnim težavam lepo skrbijo za svoje otroke. »Veliko se govori o tem, da se na Ilir-skobistriškem vsako leto rodi manj otrok, ko pa otroci so, za majhne stvari, ki jih lahko bolijo vse življenje, pogosto ni prave rešitve, ni konkretnih dejanj,« so besede Darinke Dekleva. Šole brez širše pomoči ne morejo storiti veliko, zato je vzpostavila stike s predstavniki Centra za socialno delo, dekanijske Karitas, Območne organizacije Rdečega križa Slovenije in občine ter predla- gala, da skupaj z Društvom prijateljev mladine ustanovijo poseben sklad za pomoč otrokom iz ogroženih družin, ki bi se polnil z izkupički dobrodelnih prireditev. Predstavniki humanitarnih organizacij in občine so se s predlogom strinjali, sklad pa bo deloval pod okriljem Društva prijateljev mladine Ilirska Bistrica. V petek, 5. decembra, je Društvo prijateljev mladine Ilirska Bistrica v večnamenskem prostoru osnovne šole Antona Žnideršiča pripravilo dobrodelni gala ples. Na slavnostno prireditev, katere izkupiček bo v celoti namenjen skladu za pomoč otrokom iz finančno ogroženih družin, je povabilo vse vidnejše predstavnike domačega političnega, gospodarskega, kulturnega in športnega življenja ter Bistričane, ki živijo v drugih krajih Slovenije. »Potreba po zabavi je ena izmed temeljnih človekovih potreb«, zato je bila glavna točka večera ples. Za glasbo je skrbela skupina Malibu, stregli pa so z dobrotami domačih pokroviteljev prireditve. Eko šola kot način življenja V šolskem letu 1996/97 seje OŠ Antona Žnideršiča vključila v mednarodni projekt EKO ŠOL. Eko šola je evropski projekt, katerega namen je dvigniti okoljsko zavest in vzpodbuditi mlade k aktivnemu okoljskemu delovanju. Delo šol, vključenih v ta projekt, spremlja Zavod Republike Slovenije za šolstvo, podpirajo pa ga tudi ministrstva za šolstvo in šport, za okolje in prostor ter za gospodarske dejavnosti in tudi nevladne organizacije. Eko šola vsebuje okoljsko vzgojo kot se- s katerimi lahko varčujejo mladi pri vsak- stavni del ciljev in vsebin letnega delovne-načrta šole ter vodi k večji ekološki osveščenosti učencev in njihovega okolja. V lanskem šolskem letu smo pod vodstvom mentoric Helene Prime. Nade Šircelj in Mirjam Vrh izpeljali obsežen program zanimivih in koristnih akcij. Začeli smo z ekološkim osveščanjem učencev na predmetni stopnji ter nadaljevali s predavanji o pomenu vode, o nevarni odvisnosti od drog ter spregovorili o humanizaciji odnosov med spoloma. Poleg tega pa smo pripravili raziskovalno nalogo merjenje črnega ogljika in žveplovega dioksida v zraku, popisovali stare sorte jablan in hrušk v našem šolskem okolišu, sodelovali na naravoslovnem taboru na Mašunu, zbirali star papir, ločeno zbirali komunalne odpadke na šoli, čistili in poskušali urediti okolico šole ter ustanovili hortikulturni krožek. Vse te aktivnosti pa so dosegle vrhunec 22. aprila, ob mednarodnem dnevu Zemlje, ko smo pripravili obsežno razstavo ekoloških projektov in povabili na okroglo mizo« odgovorne za varstvo okolja v bistriški občini. Ob koncu šolskega leta smo za naše sodelovanje v celotnem projektu eko šol prejeli tudi priznanje v Ljubljani. Tudi za letošnje šolsko leto smo pripravili obsežen program in nekaj akcij tudi že izvedli. Najprej smo uredili šolsko okolico, kar ostaja naša stalna naloga. Ob 31. oktobru, dnevu varčevanja, pa smo v sodelovanju z bistriško poslovno enoto Banke Koper pripravili predstavitev programov eko šole. Na treh velikih panojih, postavljenih v prostorih banke v Ilirski Bistrici, smo predstavili različne načine, danjih opravilih - od denarnega varčevanja do varčevanja z energijo, papirjem... Pri tem projektu smo naleteli na veliko pomoč in razumevanje Iva Kovačiča, vodje bistriške poslovne enote Banke Koper. Nadaljujemo pa z ekološkim osveščanjem učencev na razredni in predmetni stopnji ter vključujemo naravovarstvene vsebine tudi v programe naravoslovnih dnevov. Izvedli bomo tudi akcijo zbiranja starega papirja in začeli z ločenim zbiranjem odpadkov po razredih. V kratkem bomo izdali tudi eko glasilo ter uredili eko-kotiček na šoli, da bomo vsi pravočasno obveščeni o vseh akcijah. V sodelovanju z Zavodom za gozdove bomo ob šoli uredili naravoslovno učno pot, učenci od tretjega do šestega razreda pa bodo brali za eko bralno značko. V petih razredih bomo izvedli projekt Od zrna do kruha, učenci sedmih in osmih razredov pa bodo nadaljevali z raziskovalno nalogo merjenja črnega ogljika in žveplovega dioksida v ozračju. Slovesno bomo podpisali tudi eko listino, to je nekakšna listina ali zapoved za obnašanje učencev in učiteljev, ki je prijazna okolju. Je tudi plan za izboljšanje kvalitete življenja v družini in omogoča spremembo ravnanja v okolju na osnovi miselnosti, ki je osnova za katerokoli spremembo. Izobraževanje za življenje pa bo postalo resničnost šele, ko se bo razširilo preko zidov šolskih učilnic in ko bo vključevalo tudi širšo skupnost. Koordinator eko šole: Mirjam Vrh V Ilirski Bistrici je potekalo regionalno prvenstvo v orienteeringu Od 3. do 9. novembra je v Ilirski Bistrici potekalo zanimivo mednarodno tekmovanje, ki ga je v okviru mednarodnega sveta za vojaški šport (CISM) organizirala Slovenska vojska. Šlo je za tako imenovano regionalno prvenstvo v vojaškem orientacijskem teku, torej tekmovanje, ki je v bistvu na nivoju evropskega prvenstva in je v Ilirsko Bistrici privabilo več kot 120 udeleženk in udeležencev. sta prav spoznavanje obmejne lege terena in izdelava novih topografskih kart dva od važnejših strokovnih ciljev tega prvenstva. Brigadir Anton Donko je tudi dejal, da generalštab Slovenske vojske skrbi za razvoj vseh vojaških področij v Sloveniji prav z enakomerno dodelitvijo tekmovanj in prireditev na višjem nivoju, ki so hkrati odlične priložnosti za dober jezikovni trening sodelujočih starešin. Sistem tekmovanja na regionalnem orientacijskem tekmovanju je bil tak, da so tekmovalci v prvih dneh opravili trening in tako imenovani kvalifikacijski tek, ki jih je razdelil v A in B selekcijo. Sledili so finalni teki po selekcijah, zadnji dan tekmovanja pa še štafetni teki. V soboto (9. novembra) popoldne se je regijsko tekmovanje v orienteeringu zaključilo s slavnostnim mimohodom in razglasitvijo najboljših v bistriški vojašnici. 3*. 9«» November 1997 ILIRSKA BISTRICA S L O ¥ E iM 3 A Seveda je na prvem mestu potrebna razlaga nivoja tekmovanja, saj se je v bistriški javnosti govorilo le o evropskem prvenstvu, kar je to tekmovanje vsekakor bilo. Razlika med enim in drugim nivojem tekmovanja - evropskim ali regionalnim -je le v tem, da bi morali organizatorji tega vsakoletnega tekmovanja, ki so člani mednarodnega sveta za šport v vojski (mednarodna kratica združenja je CISM), v primeru evropskega prvenstva povabiti na tekmovanje vse evropske članice združenja, tako pa je organizatorju prepuščeno, da v skladu s finančnimi možnostmi na regionalno prvenstvo povabi najbližje države. Organizacijski komite letošnjega tekmovanja, ki ga je vodil brigadir Slovenske vojske Anton Donko, je povabil k sodelovanju 15 ekip iz praktično vseh evropskih armad, tekmovanja pa se je udeležilo 9 vojaških ekip oziroma 104 tekmovalci. Na uradni otvoritvi mednarodnega prvenstva smo videli mimohod športnikov vojakov iz Avstrije, Belgije, Francije, Italije, Švedske, Češke, Ukrajine, Hrvaške in Slovenije. Največ priznanj je tokrat odšlo v Ukrajino, ki je postala skupni zmagovalec regionalnega prvenstva, domov pa je odnesla tudi zmagi v ženski konkurenci ekipno in med posameznicami. V skupni uvrstitvi so bili drugi Francozi, ki so imeli zelo izenačeno ekipo, tretja pa je bila Švedska z odlično žensko ekipo, ki se je izkazala v teku na daljšo razdaljo. V moški konkurenci so bili najboljši tekmovalci iz Češke, izredno dober rezultat pa je z zmago med posamezniki dosegel Tomaš Salopek, sicer Slovak v Hrvaški vojski. Slovenska ekipa je po pričakovanju dosegla slabše rezultate, ki pa vseeno pomenijo napredek za to mlado disciplino pri nas, saj je slovenska ekipa imela tekmo- Z odprtja tekmovanja v ilirskobistriški vojašnici Naša ekipa nastopa na tekmovanjih v okviru CISM-a od leta 1993, ko je na Madžarskem prvič nastopila na eni od tekem orientacijskega teka, sicer pa je kljub najmlajšemu stažu v mednarodnem svetu za vojaški šport organizirala že tri velika in pomembna športna tekmovanja: leta 1993 evropsko vojaško padalsko prvenstvo, lansko leto svetovno vojaško padalsko pven-stvo v Cerkljah, letos pa je bila na vrsti Ilirska Bistrica z regionalnim prvenstvom v orienteeringu. V Sloveniji organizirajo vsaj dve tekmovanji na leto, če pa je le mogoče, se z reprezentančno ekipo udeležijo regionalnega in svetovnega prvenstva v orientacijskem teku, ki ga vsako leto pripravi druga članica CISM-a. Ilirsko Bistrico so v generalštabu Slovenske vojske izbrali iz več razlogov. Najprej zaradi tega, ker je v njeni okolici izredno lep in precej težaven teren, ki povsem ustreza zahtevam tekmovanja, po drugi strani pa valca, ki je za najboljšimi zaostajal le za dobro minuto, kar je že zelo dober dosežek. Na koncu se seveda štejejo ekipni rezultati, tako daje Slovenija pristala na repu razpredelnice. Odličen dosežek pa so dosegli organizatorji tekmovanja, saj so jih na koncu pohvalili prav vsi tuji udeleženci, ki so bili izredno zadovoljni z gostoljubnostjo osebja, namestitvijo in še posebej z zelo dobro hrano. Vse tekmovalce in vojaške delegacije so organizatorji iz 1. bataljona 42. brigade še posebej presenetili z obširnim propagandnim gradivom o Ilirski Bistrici in ostalih bližnjih turističnih krajih, od katerih se jim je vtisnil v spomin zlasti ogled Škocjanskih jam in kobilarne v Lipici. Kljub slabemu vremenu in težavnosti terena, so svoj povratek v Ilirsko Bistrico zaradi treningov in priprav že napovedale ekipe iz Francije, Italije in Švedske, kar je še en dokaz več, da je tekmovanje odlično uspelo. Kaj je orienteering? Beseda v slovenščini pomeni orientacijski tek, vendar se v praksi ne uporablja. Pri klasičnem orienteeringu gre za tek po bolj ali manj znanem področju s kompasom in zemljevidom v rokah, pri tem pa zbiraš kontrolne točke in se trudiš biti čim hitrejši. Da pridejo na račun tudi tisti, ki jim tek ni ravno najbolj pri srcu, v razvitih državah organizirajo tudi mountain-bike-orienteering, ori-enteering na konjih, rolerjih in celo na invalidskih vozičkih. Orienteering prihaja iz Skandinavije in ima tam tudi največ privržencev. Kot vzdr-žljivostni šport je namenjen vsem, ki želijo hkrati z mišicami razvijati tudi svoje možganske celice. Najboljše pri vsem tem pa je, da se lahko na startu znajde vsak brez posebnih priprav, kar omogoča veliko različnih kategorij tekmovalcev, ki se delijo po starosti in po sposobnostih, od popolnih re-kreativcev preko elitnih kategorij do kategorije nad 90 let, ki seveda obstaja le v Skandinaviji. Tekmovanje v II. Bistrici je bilo pravzaprav tekmovanje najboljših športnikov, ki so v sestavi vojaških enot. In kako poteka tekmovanje v orienteeringu? Ob prijavi dobi vsak tekmovalec opis kontrol, kartonček za zbiranje kontrolnih znakov in startni čas, na startu pa še zemljevid s predvideno in označeno potjo ter kontrolnimi točkami. Tekmovalci startajo v razmaku ene minute. Do cilja morajo obiskati vse kontrolne točke po vrstnem redu, pot pa je seveda odvisna od njihovih orientacijskih sposobnosti. Seveda se vsi tekmovalci trudijo najti čim krajšo pot, kajti od tega je odvisen čas in njihova uvrstitev. Orienteering je v Sloveniji relativno mlada športna panoga. Razvila se je s pomočjo Slovenske vojske, ki nenehno skrbi za izobraževanje in trening vojakov športnikov, saj je to ena od pomembnih vrst usposabljanja in dviganja strokovnosti vojske, po drugi strani pa tudi izredno zanimiva športna panoga. V Sloveniji obstajajo tudi klubi, ki se z orienteerin-gom resno ukvarjajo in v katerih bodo morebitnim interesentom postregli še z natančnejšimi informacijami. Taki klubi so v Mariboru, Muti, Slovenj Gradcu, Ljubljani, Brežicah, Cerknem, Idriji in ŠkoJji Loki, za tiste ki radi surfajo po internetu pa je na voljo domača stran http://tv>vyt\ arctur.si/okazimut. A. Z. »Mačehovski odnos do okolja« Na 5. strani 1. št. časopisa Naš bor-jač, je avtor Dejan Rolih v članku z naslovom »Mačehovski odnos do okolja« prikazal svoje poglede na problematiko skrbi za naše okolje. V 2. odstavku citiranega članka je med drugim navedel, citiramo: »Komunalna inšpektorica namreč skoraj nikoli ni dosegljiva (trenutno je na porodniškem dopustu), ko pa je, naj bi svoje delo opravljala zelo slabo, tako daje bila že večkrat kritizirana s strani svetnikov in upravne enote«. V zvezi z gornjo navedbo obveščamo bralce časopisa in širšo javnost, da področje, ki ga pokriva občinski komunalni inšpektor, ne spada v pristojnost upravne enote. Kritike, na katere se avtor sklicuje torej niso bile z naše strani podane, pa tudi niso mogle biti podane. Delo komunalnega inšpektorja spada v izključno pristojnost občine Ilirska Bistrica, zato upravna enota ni ocenjevala njenega dela in kritik, navedenih v citiranem članku. Branko Celin, dipl. oec, načelnik Upravne enote Ilirska Bistrica "SOI0AČ VIZLOZBENEM OKNU november 199/ Pogovarjali smo se z Antonom Marušičem, direktorjem zavarovalnice Adriatic v Postojni Adriaticova zdravstvena zavarovanja prinašajo bistven prihranek v družinskem proračunu Vedno bolj se zavedamo pomena zavarovanj, ki so razen tega tudi vse pomembnejša postavka v družinskem proračunu. Povprečen državljan ima verjetno zavarovano nepremičnino, stanovanje ali hišo, avtomobil z obveznim zavarovanjem, morda ka-skom. Počasi se privajamo tudi, da poskrbimo za varnejšo prihodnost z osebnimi zavarovanji, k zdravniku pa že vrsto let hodimo le s kartico za zdravstveno zavarovanje. Kako naj pravzaprav poskrbimo za varna zavarovanja in načrtujemo svojo finančno prihodnost? Zavarovanja, ki ste jih našteli, so res osnovna zavarovanja, na katera moramo biti pozorni pri načrtovanju varne prihodnosti zase in za svojo družino. Možnosti zavarovanj pa je seveda še veliko več. Zato je najbolje, da si pri načrtovanju zavarovanj odgovorimo na nekaj vprašanj, s katerimi si bomo olajšali odločitev pri izbiri. Ali smo res dobro zavarovali premoženje in ali smo se že odločili za katero od varčevalnih osebnih zavarovanj, na primer življenjsko ali rentno zavarovanje? Odgovoriti pa si moramo tudi, koliko na mesec ali letno porabimo za zavarovanja in načrtovati naše izdatke zanje. Poudaril bi rad, da se prav zdaj ponuja priložnost, da bistveno pocenimo naše izdatke za zavarovanja, vsaj na nekaterih področjih družinskega proračuna. Ker se dosedanje zdravstveno zavarovanje izteka, lahko že pri izbiri prave zavarovalnice bistveno prihranimo. Prav o zdravstvenih zavarovanjih je v zadnjem času veliko govora. Večina teh zavarovanj v podjetjih se izteka. Za kaj pravzaprav gre? Naj nekaj pojasnim. Leta 1993, ob uvedbi zdravstvenih zavarovanj, je večina podjetij oziroma njihovih vodstev izbrala zavarovalnico in za zaposlene sklenila zdravstvena zavarovanja. Zato imajo tako podjetja kot tudi posamezniki zdaj ponovno priložnost za razmislek, možnost da se odločijo, katero zavarovalnico bodo izbrali. Večini podjetij se konec leta 1997 res izteče dosedanje zdravstveno zavarovanje, zato se ravno v tem času podjetja in zaposleni odločajo o tem vprašanju, in sicer ne glede na to. ali zaposlenim premijo za zdravstveno zavarovanje odtegujejo od plače ali pa jim jo kot boniteto plača podjetje. Zdravstveno zavarovanje državnega zavoda in zdravstveno zavarovanje Adriatica je pravzaprav enako in če imamo zdravstveno zavarovanje, nam nikjer v Sloveniji ni potrebno doplačati standardnih zdravstvenih storitev. V čem je torej razlika? Dobro vprašanje. Razlike pri uveljavljanju zdravstvenih storitev resda ni, s tem zavarovanjem nas sprejmejo kjerkoli; pri zdravniku, v lekarni ali pri specialistu nam za standardne storitve ni treba odpirati denarnice. Bistvena razlika pa je v ceni zavarovanja in pri tem se moramo vprašati, ali smo izbrali najugodnejšo ponudbo zdravstvenih zavarovanj in ali smo pri družinskem finančnem načrtovanju posvetili zavarovanjem dovolj pozornosti. Izbira različnih zavarovanj na tržišču je namreč kar pestra, na zdravstvenem področju pa temu ni tako. Identično zdravstveno zavarovanje za doplačila zdravstvenih storitev ponujamo zgolj mi v Adriaticu in v državnem zavodu, le da so ta zavarovanja v Adriaticu že od njihove uvedbe, od vsega začetka, bistveno cenejša. Kako je to mogoče? Odgovor je preprost. Adriatic je delniška družba, ki si prizadeva za večji kolač na trgu, zato niža stroške dela, posluje karse-da racionalno in zato lahko ponudi tudi nižjo ceno zdravstvenih zavarovanj. Ob tem pa lahko kot univerzalna zavarovalnica ponudimo še vrsto ugodnosti in popustov, ki jih državna zdravstvena ustanova seveda ne more. In zdaj smo spet na začetku, pri razmisleku o denarju, ki ga namenimo za zavarovanje. Adriaticovi zdravstveni zavarovanci privarčujejo ne le pri tem zavarovanju, ki omogoča brezplačne standardne zdravstvene storitve v vseh zdravstvenih ustanovah, zdraviliščih in lekarnah ter zasebnikih, ki delujejo v državi, temveč tudi pri kasko zavarovanju avtomobila, pri stanovanjskem in požarnem zavarovanju. V Adriaticu je torej zdravstveno zavarovanje cenejše, z njim pa si pridobimo še popuste pri drugih zavarovanjih. Kaj ti popusti pravzaprav pomenijo? Če seštejemo družinske izdatke za zavarovanja, hitro pridemo do odgovora, ki ga bom najlaže pojasnil s primeri. Imamo na primer trisobno stanovanje, povprečno požarno zavarovanje zanj znaša letno 18.800 SIT. Z 10%-nim popustom, ki ga pridobimo z Adriaticovim zdravstvenim zavarovanjem, prihranimo 1.880 tolarjev. Če pri tem upoštevamo še 5%-ni popust pri stanovanjskem zavarovanju (povprečna premija trisobnega stanovanjskega zavarovanja z vključenimi aparati znaša denimo 14.100 tolarjev) prihranimo 705 tolarjev. Če pa imamo še avtomobil srednjega razreda in odštejemo za kasko zavarovanje 95.000 tolarjev, prihranimo 11% te vsote oziroma kar 10.450 tolarjev. Skratka, razen nižje cene za zdravstveno zavarovanje Adriatic nudi še vrsto drugih popustov, s katerimi lahko letno prihranimo skoraj celo premijo za zdravstveno zavarovanje. Veljajo ti popusti samo za posameznike ali tudi za zavarovance v podjetjih? Popuste nudimo vsem svojim zdravstvenim zavarovancem, ne glede na to, ali so zavarovanja sklenili individualno ali preko podjetja. Rad pa bi dodal tudi to, da je Adriatic letos ponudil zaposlenim v podjetjih novo možnost. Razen zavarovanja za doplačila k zdravstvenim storitvam, nudimo še dodatno nezgodno zavarovanje in vse bolj popularno zavarovanje zdravil. Če prav razumem, lahko torej v paketu z zdravstvenim zavarovanjem sklenemo z doplačilom tudi eno ali obe dodatni zavarovanji. Kaj s tem pridobimo? Tako je. Za simbolično višjo ceno. samo 26 SIT mesečno, lahko k zdravstvenemu zavarovanju dodamo tudi nezgodno zavarovanje za primer smrti ali invalidnosti ali pa še bolj kakovostno nezgodno zavarovanje, če se odločimo za paket zdravstvenega zavarovanja z doplačilom 49 SIT za nezgodo. Skupaj z zdravstvenim zavarovanjem pa Adriatic nudi tudi zelo priljubljeno dodatno nadstandardno zavarovanje zdravil (za mesečno premijo 268 SIT), ki krije stroške vseh zdravil in pomožnih zdravilnih sredstev, izdanih na recept, vse stroške v zvezi z njihovo pripravo in izdajo ter možnost oskrbe z zdravili iz tujine. Na kakšen način naj se torej spopademo s tem, kako skleniti zavarovanje, najprimernejše za nas in našo družino? Vedno se moramo dobro pozanimati, kakšna kritja ponujajo zavarovanja in po kakšni ceni. Če si želimo bistveno olajšati poslovanje z zavarovalnico, hkrati pa doseči zadovoljivo socialno in materialno vrednost, je najprimerneje izbrati univerzalno zavarovalnico, ki nam lahko ponudi celoten spekter zavarovalnih storitev. In še praktičen nasvet. Če se pravkar odločate za izbiro zdravstvene zavarovalnice, se vsekakor pozanimajte, ali ste prejeli tudi našo, ugodnejšo ponudbo. Razmislite o dodatnih kritjih, ki jih je kot izredno ugodna ocenila tudi cela vrsta sindikatov in velikih podjetjij, izpolnite prijavo in jo oddajte v podjetju. Če boste zavarovanje sklenili še za družinske člane, vpišite tudi njihove podatke. Adriatic vam bo na podlagi prijave poslal zdravstveno kartico in zavarovalno polico, ki jo boste pričeli uporabljati 1. januarja 1988. Ponudba je vsekakor ugodna, kakšna pa je varnost zavarovanj? Prepričan sem, da se v slovenskem gospodarstvu že vrsto let dokazujemo s kakovostno storitvijo, rezultati, korektnim poslovanjem in konkurenčnimi cenami. Kljub stalnim dvomom v stabilnost zavarovalnic, manjših od dosedanjega monopolista, vam lahko zagotovim, daje Adriatic zaupanja vredna zavarovalnica. O tem nenazadnje priča tudi 169.000 zdravstvenih zavarovancev in vrsta uglednih slovenskih podjetij, ki so izbrala naša zavarovanja, na primer Merca-tor, Petrol. Luka Koper, lntereuropa, Gorenje, Istrabenz, Emona Mercur, Sava in še bi lahko našteval. Olga Pejovič Pomembna pridobitev gostilne »Pod gradom« Turizem je dejavnost, ki ne prenese zapiranja v lastne plotove. Zahteva medsebojno sodelova nje in odprtost. Prav zato Sekcija za turizem in gostinstvo Obrtne zbornice Slovenije v sode lovanju z območnimi obrtnimi zbornicami že vrsto let pripravlja znani katalog »Gremo v do bre gostilne«. Ena izmed šestih gostiln na Bistriškem, ki se uvršča v znani katalog, je tudi gostilna »Pod gradom« iz Gornje Bitnje. Gostilna deluje že šesto leto, nosilka dejavnosti Dunja Frank pa si ves čas prizadeva za širitev običajne gostinske ponudbe, ki je za turizem še kako pomembna. Tako je v teh letih uredila balinišče in sorazmerno velik letni vrt, ki se ponaša z naravnim okoljem. Hkrati postaja tudi nosilka nekaterih dobro obiskanih krajevnih prireditev. Pred dobrim poldrugim letom pa se je odločila še za izgradnjo prizidka in s tem pridobila petdeset dodatnih se-dišč. S krajšim kulturnim programom, v katerem je nastopila pevska skupina »Sij šec« iz Ilirske Bistrice ter Pereničeva otro ka Urška in Matjaž, so v petek. 21. novem' bra. prizidek tudi uradno odprli. Kot zanimivost mogoče le še podatek, da je nove prostore krasilo tudi cvetje, iz< delano iz krep papirja, ki smo ga doslej uporabljali le za krasitev kmečkih vozov ob viziti. Cvetje (na sliki) je izdelala do mačinka Janja Strle. članica Turističnega društva Prem v ustanavljanju. A. Penkc Ikebana i: papirnatih rož je navdušila obiskovalce. Širjenje dodatne ponudbe je zahtevno Za gostince, ki so povezani v Obrtni zbornici Ilirska Bistrica, je značilna izvenpen zionska ponudba. Veliko gostinskih lokalov se nahaja izven turističnih krajev in ob močij, namenjenih pretežno lokalnemu pov praševanju, izletnikom in občasno poslovnin gostom. Vse to pa onemogoča samostojno nastopanje na turističnem trgu. Svetovni tren di po zniževanju cen gostinskih storitev silijo tudi naše gostince k iskanju nekaterih opti malnejših rešitev in širjenju dodatne ponudbe. Družina Radoš iz Dolenj je v šest- domačim gostom prvič predstavila Emi najstih letih gostinsko dejavnost razširila še s prodajo na drobno in oddajanjem turističnih sob. Ker pa tako obsežne dejavnosti ni mogoče voditi v družinskem krogu. so se konec letošnjega leta odločili za oddajo dela poslovno-stanovanjskega kompleksa. V petek, 21. novembra, seje lija Deželak iz Ljubljane, ki bo v bodoči opravljala gostinsko dejavnost v gostiln »Potok«. Tudi Deželakova veliko stavi n< delo svoje družine in seveda pomoč Ra doševih. kar bo za uresničitev ambicio zno zastavljenih programov še kako do brodošlo. A. Penki Naša izložbena okna Učenci 4. b razreda OŠ Dragotina Ketteja iz Ilirske Bistrice z učiteljico nevieo Iskra smo sklenili poiskati najbolj domiselno urejeno izložbeno okno trgovin s prehrambeni mi artikli v mestu. Sestavili smo kriterije ocenjevanja s točkovnikom in odšli na ulice Ogledali in ocenili smo 23 trgovin. Razočarani smo ugotovili, da so izložbena okna, razen zelo redkih, neurejena, polepljena z zbledelimi plakati, služijo skladišču kartonskih škatel ... Med redkimi, ki so urejena, nam je bilo najbolj všeč izložbeno okno trgovine »Lizika« v Cankarjevi ulici, ki smo ga ocenili z najvišjo oceno. Obiskali smo zmagovalko, ji izročili pohvalo, čestitali in se posladkali z bonboni. Ostale trgovine oziroma lastnike le-teh bi pograjali in jih prosili, naj si izložbena okna svojih trgovin temeljito ogledajo in razmislijo, kako bi jih privlačno uredili. Vemo, da prehrambene artikle težko damo v izložbo, a ima več artiklov embalažo (pločevinke, ovitki ...), s katero se ga da zanimivo in privlačne urediti. Istočasno smo zbrali cene »domačih< artikov: svežega zelja, kislega zelja, ja bolk in krompirja. Kar nismo mogli ver jeti destvu, da v tako majhnem mestu, ko je Ilirska Bistrica, obstajajo tako veliki razlike v ceni posameznih artiklov. Ceni svežega zelja se gibljejo med 30 in 85 SIT, kislega zelja med 109 in 228 SIT krompirja med 30 in 70 SIT ter jaboll med 60 in 273 SIT. Zakaj vladajo take ra zlike ne vemo, zdi pa se nam nepošteno da trgovci na ta način dobesedno odirajc ljudi. Menimo, da bi morale biti cene bol enotne. PRODAJALNA KRATKEGA ČASA MISLI Z NAPAKO november 1997 Secesija, preventiva in nogometna tekma ZAUPNI POMCNKI (P)orkosvet Za nami so težavni dnevi. Najprej smo veliko razglabljali o sv. Heroinu, zaščitniku mladine, zelo popularnem v naših krajih, čašče-nem takorekoč po celem svetu. Potem | je prišel na vrsto sv. Martin, tudi zelo »naporen«, saj je po njegovem prazniku marsikdo občutil bolečo praznino. Dneva republike ni več, zato pa se že sedaj pripravljamo na božične in novoletne praznike. Naša ušesa bodo spet polna hvale o izbranih pralnih praških, boljših od drugih, reklam za nove kasete božičnih pesmi za otroke in odrasle, ki jih je posnelo kakih deset narodnih in drugih ansamblov, med njimi Trijo Franceta Podhostnika s pevko Ani-[ ko iz Portoroža. Z vseh strani bodo trobili in piskali pesem »Džingl belz« in ponu-[ jali nove avtomobile po čarobno nizkih cenah, pa šulne in dolge gate tudi... V državnem zboru poteka osmo branje predloga zakona o prepovedi oglaševanja in reklamiranja osebnih vozil. Zaradi življenjske nevarnosti, ki jo nenehno povzročajo ti premikajoči se objekti na cestah, novi zakon predvideva naslednje: 1. Prepovedano je vsakršno oglaševanje osebnih vozil do delovne prostornine 2600 ccm. v časopisih, na TV in »džambodžet« tablah; 2. Na vsakem tovrstnem objektu mora biti na vidnem mestu s črkami višine 30 centimetrov zapisano: POZOR! IZDELEK JE SMRTNO NEVAREN! UPRABLJATE GA NA LASTNO ODGOVORNOST! S Podgrajci smo Bistrčani dolga leta gradili boljšo prihodnost. S skupnimi močmi smo odstranili predor na regionalni cesti Podgrad-Pivka. Izmenjevali smo si mnenja in kadre, sedaj pa se hočejo sece-sionirati od bistriške občine. Tega v Bistr-ci ne bomo dovolili. »Dajte nam oružje!« Se Podgrajci sploh zavedajo, da so edini pravi Primorci na Bistriškem in da nas bodo po »odcepljenju« pahnili v nenasitno notranjsko žrelo? Kaj to pomeni, vemo vsi. S severa nam bodo poslali šefa Kraških lekarn, edinega medobčinskega javnega zavoda, ki še ima sedež v Bistrci, kar je pravi čudež, o dogodkih v Jelšanah bo še naprej poročala postojnska in ne bistr-ška policija. Pa še marsikaj bi se našlo. Povrh vsega Postojnčani nimajo veze o balinanju. Z nostalgijo se spominjam, kako smo igrali na veselici ob odprtju nove Plami-ne proizvodne hale, ki je čez dva tedna pogorela. Iz pepela sojo preroško dvignili v rekordnem času, kot bi jim Janez Podobnik že takrat rekel: »Korajža velja!«, nato pa bi Bogomir Kovač naredil načrt x + y = z, kar pomeni material + ljudski faktor = nova tovarna. Da, to so bili časi splošnega napredka in uspešnih dolgoročnih planov, ki jih je počasi nažirala inflator-na dinarska logika. Tudi na svečanem odprtju podgrajskega fuzbalplaca sem mu-ziciral. To je bilo v zadnjem desetletju prvič, da smo se Bistrčani v tem prekrasnem kraju pojavili celo dvakrat v istem dnevu. Ne želim, da bi tista negovana trava na igrišču ovenela, a jim jo še sedaj zavidam. Takole vam povem: če nameravajo Podgrajci narediti »balvan« revolucijo, bomo hodili v Trst po Vremski dolini, kopamo se itak v Moščeniški dragi, Snežnik bomo obdržali, oni pa naj se hvalijo z Ža-bnikom. »K'o da mi je Žabnik neka velika planina.« Bolnišnico v Izoli bomo zamenjali z ljubljansko, kjer nas bodo sprejeli z odprtimi rokami in radostjo v srcu, če bomo mastno plačali, seveda. Predlagam pa praktično zamenjavo: za F. G. in B. Z. ter občinarje podgrajskega porekla ponudimo celotno vodstvo Ilirije. Tisti kreativni del, kije odgovoren za razvoj restavracije Triglav na Placu jim šenkajmo. Mislim da bi bila to poštena zamenjava. Menjajmo diskurz. Tudi letos bodo naši izseljenci v Istri organizirali srečanje. Prosim vas za razlago. Zakaj bistrški domorodci imenujejo »Argentinci« tiste Bi-strčane, ki živijo na Obali? In zakaj one v Ljubljani »Brazilci«? Za pojasnilo plačam dvojno pijačo. O volitvah kokodakajo vsi. Jaz ne bom, ker za dosego svojih ciljev ne uporabljam promocije, temveč vedeževanje. Najprej sem poskusil z numerologijo. Ni šlo. Že pri kubaturi kroga sem se ustavil. Poskusil sem s kartami. Obup. Skupaj sem spravil le mizerno partijo remija. Či-tanje prihodnosti in zvezd: pogledaš proti soncu, se usmeriš k zvezdam, si nekoliko za luno... To delajo že v drugih časopisih. Odpade! Hiromantija? Ah, ne. Šlo-ganje? Iz kavine usedline sem tekstiral sebe ter nekaj znank in znancev. Vedno sta se na dnu skodelice izoblikovali isti figuri: moški akt za ženske in ženska aktovka za moške. Prekleto, ne gre. Razjezil sem se. Na glavo sem si poveznil rdečo ruto, dal v ušesa velike okrogle uhane in povabil nekaj »poskusnih zajcev«, da bi na njih ugotovil prihodnost ne več ne manj kot časopisa Naš borjač. Končno je stvar stekla, a izbrala povsem nepričakovano pot. V čarobni stekleni krogli sem, potem ko se je slika zbistrila, zagledal nogometni stadion Kampo v Ilirski Bistrici. Tribune se počasi polnijo. Prihajata lastnika dveh nogometnih moštev, ki se bosta po- Dovolite mi, da začasno zanemarim trend črnogledosti in kritizerstva, ki korenini v črnogledi in kritični stvarnosti. Tokrat vam ponujam v branje pravljico za dolge in mrzle decembrske noči. Veliko pravljic poznamo: Trnuljčico, Cesarjeva nova oblačila, predvolilne obljube politikov, prospekte turističnih agencij... Prav slednjo obliko pravljičarstva sem si izbral. Vzemimo turistično agencijo nekje v Evropi. Nekoč v prihodnjemi časi je bil prospekt, ki je šel takole: Hočete nekaj res posebnega za svoj dopust? Ste si zaželeli aktivne počitnice, gore, morje, zabavo, vse to in še več? V agenciji Liars & Thie-ves imamo pravi odgovor za vas. Zakaj se ne bi odločili za letovanje v Ilirski Bistrici, turistični oazi na jugozahodu Slovenije. Organizirani čarterski letalski prevozi do tržaškega letališča in prevoz do destinacije. Če tudi na dopustu ne morete brez svojega jeklenega konjička, ne mika pa vas voziti čez pol Evrope, imamo rešitev - avtovlak! Sami se udobno namestite v luksuznem kupeju in se prepustite udobnim strežnikom, vaš pločevinasti prijatelj pa se pelje nekaj vagonov bolj zadaj. Za namestitev v Ilirski Bistrici ni nikakršnih težav. Če si želite vrhunsko sto- merili čez nekaj minut: mlajši, mobitelo-vec druge generacije s temnimi očali hladno pozdravi starejšega, prav tako skritega za zasenčenimi naočniki resne oblike, znanega ljubitelja terenskih avtomobilov. Prvi, bistrški »Murdoch«, je lastnik NK Naš borjač, slednji, bistrški »Turner«, pa NK Snežnik. Igralci »dvoriščnikov« nastopajo v pisanih majicah in sivih hlačkah, nasprotniki pa v plavih majicah in belih hlačkah. Prvi so precej izenačena ekipa z eno samo internacionalno zvezdo. Ob tran-sferu so nekateri izmed njih prestopili iz »Snežnika«, kar je športno javnost precej razburilo in razdvojilo. Igrajo racionalen nogomet, ki teži k perfekcionizmu, čeprav je njihova tehnično dovršena igra včasih nekoliko hladna. Moštvo je maloštevilno, saj še nima podmladka. Je predstavnik pravega evropskega nogometa. Ekipa »planincev« je precej neizenačena. V njej igra tudi slovita mednarodna zvezda iz Ljubljane. Veliko igrajo na sredini terena. Podaje so raznovrstne, a velikokrat predolge, zato večkrat končajo v outu. Igra je intuivna in spominja na južnoameriške carioce, včasih tudi karaoke, zato so zaključki posameznih akcij vprašljivi. Vrnimo se k tekmi. Jasno vidim naelek-treno ozračje med publiko. Sodnik, izbran iz vrst občinarjev, da znak za pričetek tekme, ki poteka korektno vse do 32. minute, ko nekoga grobo pokosijo. Igralec se zvija na tleh zaradi tega, ker je prejel močan vritnjak oziroma vjajčnjak. »Sudija, fuj,« vpije publika. Pretep na tribunah. Policija. Ambulanta... Važna tekma, pomembna za razvoj našega lokalnega športa, je brutalno prekinjena. Nadaljevanje prihodnjič. Vse to sem neki dan videl v čarobni krogli. Vsak dan poskušam izvedeti, kaj se bo dogajalo naprej, slika pa sc noče in noče pojaviti. Prezrl sem, daje krogla slabe kvalitete. Namesto iz stekla je narejena iz plastike in ima nalimano priporočilo: Po nekajkratni uporabi izdelek odvrži v koš za smeti! Dimitrij Bonano ritev, vas vabimo v hotele A kategorije kot so ELEGANCA, UDOBJE, BREZDELJE. S savno in ogrevanim bazenom, popolno sobno strežbo in vsem drugim, kar sodi zraven. Če so vaše zahteve malce skromnejše, so tu penzioni kot so ZA PEST EV-ROTOV ali pa NAPOL ZASTONJ. Lahko se namestite tudi na turističnih kmetijah v okolici mesta ali pa v hribih Sviščakov oziroma Mašuna. Hranjenje vam ne bo delalo težav. Poleg vseprisotnih ameriških lokalov s hitro hrano kot je BURGER'S KING, je v Ilirski Bistrici še cel kup dobrih restavracij z italijansko, francosko, kitajsko, indijsko kuhinjo, angleški in irski pub, japonska restavracija SUSH1 SAKAM, balkanske spe-cialitete KOD ČIKA PAJE, mehiški užitki pri BUENO PICANTES. Seveda pa vam najtopleje priporočamo lokalne specia-litete kot so jota, njoki, krompir u zjvnci (lokalni izrazi; glej pojasnila), z obveznim dodatkom slivovega žganja, najraje na kateri od kmetij. Za vse bolj živahne je dobro poskrbljeno. Poleg izvrstnih pivnic z živo glasbo je tu še v jamajškem stilu DOPA DO STROPA, pa disko - tehno zabava v DECIBEL-NEŽI, TEHNO NENEHNO, DON'T STOP 'TI L L YOU DROP, romantične duše pa se bodo počutile domače v ALLEGRO MA NON TROPPO in v NEIZBEŽNO NEŽNO. Za tiste bolj poredne se najde artističen program pri ZA FANTE Z VSEH VETROV, kjer je poskrbljeno tudi za punce. Kava se v skodeli mi hladi in zraven berem časopis: nekdo nekje je nekaj malega ukradel, pijanec nerodno s postelje je med spancem padel, v Sežani spet oropali črpalko, nekje v Istri žena med jedjo udarila moža po glavi s polno zajemalko... Berem časopis, berem brez strasti. kot nekakšen pravopis zlikovcev in oblasti! Nekoga so zaradi hrupne godbe kar v arest prespat peljali, drugje spet so mulci z mosta avte kamenjali... Berem, berem časopis in namesto črk vidim vse več črnih lis, saj v skodeli kava zaudarja že na kis... Ste kdaj pomislili, zakaj pridejo na naslovnice časopisov skoraj zmeraj samo pomembni ljudje in dogodki? Morda zato, ker mislijo, da se svet vrti samo okrog njih. Ker ne spadam mednje, ne vem natančnega odgovora. Mali ljudje pridejo (če imajo srečo in denar, seveda) kvečjemu v črno kroniko ali pa na stran, kije namenjena le osmrtnicam. Kdo kam spada, o tem spet odločajo drugi. Red namreč mora biti, če si živ ali mrtev, sicer lahko pride do zmešnjave. Včasih, tako vsaj pravijo, so se ob človekovi zibelki že ob rojstvu prikazovale rojenice (nekakšne vile), ki so že vnaprej napovedale otrokovo usodo in mu začrtale življenjsko smer. Takrat je bilo vse bolj preprosto in razumljivo, ne samo to, kdo bo recimo advokat, policaj, pesnik ali pa čisto navaden človek iz množice. Danes je tudi za tovrstne zadeve prisiljena skrbeti oblast, sicer nihče ne bi vedel, kaj mu je namenjeno in kakšno vlogo mora odi- ILIRIADA Če si želite oddih bliže naravi, boste izbrali brkinske griče. Izvrstna domača hrana, še boljše slivovo žganje, sprehodi v čudoviti naravi, ribolov v jezerih, veslanje. Lahko si omislite tudi aktivne počitnice in spoznate ter seveda tudi okusite delo na zemlji. Še zlasti priporočamo to obliko poslovnežem. Tu so še gorska turistična središča Svi-ščaki in Mašun. Pozimi so tam urejena smučišča in proga za tek na smučeh (Potna pot). Poleti je tu gorsko kolesarjenje, tek, lovski turizem. Lahko se povzpnete na najvišjo nealpsko goro v Sloveniji - Snežnik. Za šport in rekreacijo je tudi drugod dobro poskrbljeno, od teniških, košarkarskih igrišč, do golf terena. Svojo srečo lahko okusite tudi v casi-nojih in če vam vse to ni dovolj, vas prijazni domačini napotijo ali pa popeljejo na prijetne enodnevne izlete. Lahko obiščete Škocjanske jame, biser pod Unescovo zaščito, ali pa Kras z dobrim vinom in pršutom. Gotovo ste že slišali za Postojnsko jamo, presihajoče Cerkniško jezero ali pa Predjamski grad in grad Socerb. Če ne morete brez morja, se lahko odpravite do Opatije. Možnosti je še več. Če se vam med letovanjem porodi kakršnokoli vprašanje ali želja, povprašajte katerega od dobrodušnih domačinov ali pa stopite do turistične pisarne, kjer vam bodo z veseljem pomagali. Vidimo se v Ilirski Bistrici, zelenem koščku Evrope. Dean Ujčič grati. Zdaj, ko smo v tranziciji, se je vse pomešalo. Kdo je preganjani in kdo preganjalec, kdo je sodnik in kdo obtoženec? Vsi hočemo biti vse in to ne gre. Jasno? Kako bi se recimo počutili, če bi vas nenadoma obtožili sokrivde pri vseh lum-parijah, ki se dogajajo? Razjezili bi se in zagrozili z gladovno stavko ter mogoče prispeli na naslovnico kakšnega časopisa; a samo za en dan, potem bi crknili kot pozabljena muha..., če ne bi začeli pri priči spet jesti. Marsikdo se je s to finto že nabrisal, ko je hotel na silo rešiti problem dvojne osebnosti, ki obstaja le v naših predstavah! V vsakdanjem življenju ni takšnih razlik, ker pazimo na medsebojno varnostno razdaljo, zato »promet« poteka v redu, dokler kdo ne prekrši pravil ali fino povedano zakona. Tedaj pa začnejo stvari iti po svoje. To sem okusil nedavno kar na lastni koži, ko so mojega »modrega dirkača« obstrelili z neznanim predmetom v prednjo šipo in to kar sredi Postojne. Na šipi je nastala lepa zvezda, ki ni nikogar motila vse dotlej, dokler nisem prišel z njo na tehnični pregled. Tam so mi prijazno precedili skozi zobe, da naj jo grem zamenjat, sicer mi ne bodo podaljšali prometnega dovoljenja. Stisnil sem ramena in odšel k prijaznim sosedom (Avtoplus), kjer so mi že naslednji dan izročili avto z novo šipo vred, kar ni bilo ravno zastonj. Tega seveda nekaj dni prej nisem pozabil povedati enemu izmed uslužbencev policijske postaje v Postojni, ki me je (spet) vljudno opomnil, da šipe ne bodo prišli pogledat, če avto ni kasko zavarovan. Ko sem mu odvrnil, da gre morebiti celo za kaznivo dejanje, je dejal, da (tako sem ga razumel) teh storitev nima kdo plačati. Prav, kakor vidijo, a v mojem želodcu je ostal cmok, ki me tišči in ga ne bom zlepa prebavil, saj me vsakokrat, ko sedem za volan, obide čuden občutek, da lahko vsakdo počne z mano vse, kar se mu zljubi. Če ni kaska lahko name po pomoti tudi streljajo, dokler me ne zadenejo. Odslej bom moral brati horoskope in na ta način ugotavljati, kaj mi je namenjeno, sicer si ne bom upal z doma ob nepravem času. Zdaj je, kar je, vendar, ko ob pol osmih zjutraj poslušam primorsko nočno kroniko, me še kar naprej vznemirja izredno nizka ocenitev škode, ki so jo povzročili zlikovci. Naši »zaščitniki« namreč pozabljajo, da oškodovanec ne more zmeraj kupiti rabljenega dela, nov pa košta veliko več kot si oni mislijo. To pomeni, da so tatovi na boljšem, saj jim njihovo nečedno početje prinaša lep profit, čeprav tu in tam plačajo kakšno kazen pri sodniku za prekrške s polletno zamudo ali pa sploh nikoli zaradi tega, ker naši sodni mlini delajo in meljejo (resnico) skrajno previdno in počasi... Naj vas moja zgodba ne zamori. Vozite tam, kjer se vam zdi varno. Sicer pa bo kmalu zima in boste bolj doma, a tudi tam niste povsem varni. Nikar si po nepotrebnem ne zagrenite življenja, kmalu bo leto naokoli. Potem se bo že čez nekaj dni pričelo vse znova, zato nikar ne jamrajte, da je življenje enolično. Lahko vas preseneti. Jože Stegu P. S.: Že nekajkrat so me opozorili na grafite, ki krasijo fasade bistriških hiš. Na Plačuje najbolj vpadljiv ZIGEINERVOLK HINAUS! ali nekaj podobnega. Razumem nemško, prosim pa, da odslej pišete v domačem jeziku in obenem predlagam novo predvolilno geslo: Dragi kandidat, če boš prišel čez pet let spet k nam na predvolilni izlet, prinesi s seboj namesto obljub in lepih besed vsakemu vsaj - en fajn kotlet! In ker je malte res škoda, raje pišite v časopis kot na zid. Magari v Naš borjač. Prav? Zeleni kotiček Evrope "feOSpČ 8 KULTURA november 1997 Visoka obletnica KPD »Bazovica« kulturno prosvetno društvo »Bazovica« z Reke letos praznuje 50. obletnico ustanovitve. Reški Slovenci, člani društva, so jubiljeno leto zaključili s sobotnim (22. novembra) odprtjem prenovljenega Slovenskega doma in večerno akademijo v dvorani nebotičnika na Sušaku. Poleg Mitje Malešiča, veleposlanika Republike Slovenije v Zagrebu, dr. Petra Venclja, državnega sekretarja za Slovence po svetu in zamejce, ljubljanskega podžupana Bogdana Bradača in reškega »gradonačelnika« Slavka Liniča, so se obeh slovesnosti udeležili še predstavniki Slovenske izseljenske matice in prijateljskih društev ter mnogi drugi ugledni gostje iz Slovenije in Hrvaške. Reka je pred petdesetimi leti, ne samo jele Babic, kulturne referentke društva in zaradi stoletnih vezi med pristaniškim avtorice besedila v priložnostni knjižici, je mestom in zaledjem, ampak tudi zaradi hitro razvijajoče se industrije in možnosti za zaposlitev, pritegnila okoli dvajset tisoč Slovencev. Mnogi izmed njih so že jeseni leta 1947 z željo, da bi ohranili »delček domačega kraja tudi v mestu, kamor jih je pripeljala usoda«, ustanovili društvo in mu dali ime po kraju, v katerem so padle prve slovenske žrtve boja proti italijanskim zavojevalcem. Kljub temu, da so se Slovenci na Reki in v okolici zavedali, kako nekateri procesi zahtevajo svoj čas, so začeli z velikim navdušenjem delovati na kulturnem področju. V petih desetletjih dela so pripravili ogromno število literarnih večerov, gledaliških in plesnih predstav, najrazličnejših predavanj in s tem na posreden in neposreden način opozarjali na probleme Slovencev. Po razpadu Jugoslavije je društvo postalo tudi sedež Zveze Slovencev na Hrvaškem, krovne organizacije vseh slovenskih društev, ki ji je med leti 1992 in 1996 predsedoval Vinko Žibert, zadnja leta prvi mož KPD »Bazovica« in soorganizator konzularnih dnevov, na katerih se Slovenci seznanijo z vsemi pomembnimi novicami iz matične domovine. Slovenski dom je danes priljubljeno zbirališče okoli 1.900 Slovencev, ki živijo na Reki in v okolici. Po besedah prof. Gabri- postal »resničen dom za vse, ki ne morejo tako pogosto v.svoj domači kraj. In prav je tako. Ta občutek skupnosti in istočasno spoštovanje različnosti je bil temelj že od samega začetka delovanja in je tudi prispeval k boljšemu razumevanju z drugimi društvi in skupinami, ki se ravno tako trudijo obogatiti civilizacijsko in kulturno podobo našega mesta«. Podobno misli tudi reški »gradonačelnik« Slavko Linič. ki je na večerni slovesnosti poudaril pomen Slovencev za razvoj Reke in njihove zasluge za številne povezave pristaniškega mesta z Ljubljano, ki bi jih morali poglobiti. Eno izmed častnih listin, ki jih je Kulturno prosvetno društvo»Bazovica« ob spoštovanja vrednem jubileju podelilo posameznikom, društvom in organizacijam za dolgoletno plodno sodelovanje, je prejela tudi Zveza kulturnih organizacij Ilirska Bistrica. Uradnemu delu je sledil kulturni program, v katerem so nastopili: mešani pevski zbor, dramska sekcija ter otroška in mladinska folklorna skupina, zaplesali pa so tudi veterani. Razvejano dejavnost članov Kulturno prosvetnega društva »Bazovica« seveda poznamo tudi na Ilirskobistriškem. Pesem živi tam, kjer so dobri in veseli ljudje Vsem je znano, da je najlepši kraj na svetu tisti, v katerem se človek rodi in živi. Kljub temu, da je življenje vedno sestavljeno iz dobrega in slabega, bi morali, če hočemo biti zadovoljni sami s seboj in s svojo bližnjo ali širšo okolico, slabo pozabiti, dobro pa si zapomniti in nanj opozarjati tudi druge. Ta misel me je pripravila do tega, da sem se odločil pisati o naših krajih. In ker sem že od malih nog velik ljubitelj glasbe in petja, vam bom tokrat predstavil trio Koritnice, pevsko skupino, ki je nekaj posebnega ne samo zaradi starosti Alberta in Antona Tomšiča ter Toneta Knafelca, ampak tudi zaradi njihovega repertoarja in načina petja. Čeprav sem »fante« že velikokrat slišal, radi katere se je odprlo marsikatero okno so mi pred kratkim, ko so prišli v »Štirno« in zapeli, še dodatno vzbudili zanimanje za lepe in stare slovenske pesmi. V drugem kotu sva sedela s prijateljem Josipom Grga-sovičem, profesorjem v Glasbeni šoli Ilirska Bistrica, ki poučuje tudi našo mladino v Knežaku. Strinjala sva se, da bi bilo treba te stare pesmi posneti. Vesel sem, da od zamisli do uresničitve ni preteklo veliko časa: Andrej Bratož. voditelj priljubljene oddaje postojnskega radia »Prijatelji, ostanimo prijatelji«, je držal besedo in 2. novembra predstavil eno izmed najbolj zanimivih pevskih skupin daleč naokoli tako, da so bili zadovoljni pevci in poslušalci. »Fante« iz tria Koritnice poznam že vse življenje, čeprav so prepevali že dolgo, dolgo prej. Najstarejši, 87-letni Albert Tomšič (drugi tenor), je prepeval že davnega leta 1927 v pevskem zboru, ki gaje na Baču vodil znani pevovodja Avgust Šuligoj. Tudi 85-letni Anton Tomšič (bas) in 79-letni Tone Knafelc (prvi tenor) sta rada prepevala slovenske pesmi že kot fanta na vasi in pozneje v italijanski vojski. Anton Tomšič se spominja, da so se včasih zbrale tudi tri skupine fantov in ko so jih črnosrajčniki lovili na enem, se je pesem oglasila na drugem koncu vasi. Enkratno doživetje je bilo tudi petje v zgodnjih jutranjih urah, s katerim so si vsi trije olajšali naporen delovni dan v gozdu, in večerna pesem na vasi, za- dekliških spalnic. Po drugi svetovni vojni je v Koritnicah nastal mešani pevski zbor, ki gaje vodil duhovnik Božidar Božič. Ko je zbor prenehal delovati, so trije pevci nadaljevali samostojno, tako da se danes lahko pohvalijo z več kot štirimi desetletji neprekinjenega petja. V tem času je pevska skupina iz Koritnic sodelovala na svečanosti ob 100-letnici tabora na Kalcu, predstavila se je v Cankar- Nove pridobitve Društva likovnih ustvarjalcev Ilirska Bistrica V času prostorske vegetacije (bivše vodstvo Lesonita nam je po izteku pogodbe letošnjega februarja brez vednosti zamenjalo ključavnico in odklopilo elektriko v eni izmed stavb nekdanjega Topola, ki smo jo imeli v najemu, ter nam odtujilo inventar, materiale in umetnine kljub temu, da smo si prizadevali vzpostaviti dialog za podaljšanje pogodbe) in zadnjega skupinskega projekta "Dan planeta Zemlje', ki se je po nekajdnevni zamudi zaradi slabega vremena zgodil v sodelovanju s skupino mladih umetnikov z Reke na trnovskih mlakah maja letos, je Društvo likovnih ustvarjalcev Ilirska Bistrica, v nadaljevanju DLU1B, napravilo »neviden« korak v svojem notranjem razvoju. Sloje za vrsto papirnatih, komunikacijskih in materialnih pridobitev. Po nekajkratnih neuspešnih poskusih Lesonitu, zato smo njegovemu vodstvu po- vzpostavitve stika z novim vodstvom Lesonita za podaljšanje najemniške pogodbe društvenih prostorov v Topolu spomladi letos in po dokaj nevljudnem pismu, s katerim so nas obvestili, da nas bodo izselili, če sami ne izpraznemo pro- nujali strpnost pri reševanju problema, vendar je v tej naši kričavi dobi veliko lažje priznati lastne hibe, če jih le učinkovito predstaviš, kot pa predstaviti vrline, ki so skrite globlje in vanje še sam ne verjameš do konca. I encinova hiša v starem delu Bistrice štorov v roku petih dni, je žalostno predvsem to, da so ti prostori po enem letu še vedno prazni in vidno propadajo. Kaj hočemo. Poznali smo takratno situacijo v jevem domu v Ljubljani, na občinskih revijah pevskih zborov v Knežaku. Ilirski Bistrici in Podgradu, bila je gost Radia Koper, da nastopov na lovskih in gasilskih veselicah niti ne omenjam. Naj za konec napišem še nekaj besed o pesmih, ki jih prepeva trio Koritnice: 'Dej-kle povej, zakaj si tak žalostno', je stara približno 200 let; 'Dan, ko utrgana mi je ljubezen' je povzeta po Francu Bratužu z Goriškega; besedilo za pesem 'Vrh skaline silovite, tabor Stari grad stoji' je napisal Miroslav Vilhar. melodija oziroma viža, kar je izredno zanimivo, je delo tria Koritnice; "/.vesta ljubezen, žejno srce'je pesem, ki govori o življenju gozdarjev... Repertoar tria Koritnice obsega skoraj 200 starih narodnih pesmi z izvirnimi melodijami oziroma vižami, na osnovi katerih je nastala množica umetnih priredb, ki so mladim veliko bolj znane. »Fantom« želim še veliko let, sam pa se bom potrudil, da njihove pesmi ne bodo pozabljene. Anton Škrlj Anton Tomšič, Albert Tomšič in Anton Knafelc radi zapojejo tudi v gostilnah. Fotografija je nastala v gostilni Keš na Baču. Zaradi odklonilnega stališča Lesonita smo se spomnili na prazno Vencinovo hišo v starem delu mesta, ki je nekako v »lasti« kulture, in za najem novih društvenih prostorov v njej zaprosili občinski svet. Po nekajmesečnem čakanju na odgovor (v tem času nam je podjetje Tokis odstopilo prostore za skladiščenje našega inventarja, za kar se mu iskreno zahvaljujemo). je ilirskobistriški občinski svet na majski seji sprejel sklep, s katerim je DLUIB postalo najemnik pritličja Venci-nove hiše (pritličje nima betonske plošče in je trenutno edini nefunkcionalni prostor v zgradbi, celotna hiša pa je brez električne napeljave in vodovodnih instalacij) za dobo enega leta in odpovednim rokom osem dni. Tu je šlo za očitno nerazumevanje naše prošnje, saj se zavzemamo za celotno ureditev Vencinove hiše, v kateri bi radi ustanovili grafični center in jo vključili v ilirskobistriški kulturni prostor ter projekt FLU (Festival Ljubezni in Umetnosti), ki ga bom predstavil v naslednji številki. Društvo se s takšnim sklepom občinskega sveta ni moglo strinjati, zato je napisalo novo prošnjo, v kateri je predstavilo svoje načrte v zvezi z Vencinovo hišo ter se odprlo in povezalo navzven. Poleg Zveze kulturnih organizacij Ilirska Bistrica in Pokrajinskega muzeja Koper je našo prošnjo občinskemu svetu podprlo še Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, stike pa smo navezali tudi z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine Nova Gorica, ki nam prav tako stoji ob strani. Dimitrij Bonano, tajnik ZKO Ilirska Bistrica, nam je povedal, da je Vencinovo hišo za svoje potrebe brezplačno pridobila nekdanja Kulturna skupnost Ilirska Bistrica, ki je v njej nameravala postaviti etnološko zbirko, čeprav jo je s pomočjo novogoriškega zavoda le ohranjala (streha, okna, betonski plošči). Lastnik stavbe je sedaj občina Ilirska Bistrica. pravni naslednik nekdanje kulturne skupnosti. Po mnenju ZKO, Društva za krajevno zgodovino in kulturo Ilirska Bistrica ter Pokrajinskega muzeja Koper Vencinova hiša za postavitev zbirke ni primerna (vlaga, oteženo vzdrževanje eks- ponatov), zato občina išče druge prostore. Kot najprimernejša lokacija s strani kulturnikov je bila izbrana stara restavracija Triglav v mestnem jedru, čeprav občina s podjetjem Ilirija, lastnikom objekta, ki ga ne vzdržuje, ni dosegla sporazuma. Slika starega mestnega jedra, žal, ni v ponos ne Iliriji ne občini ne kulturnemu prostoru. Namesto... Po nekaj pogovorih, ki sem jih imel z Zvono Ciglič, kustosinjo etnološke zbirke Pokrajinskega muzeja Koper, ki pozna naše razmere, saj je sama pripravljala temelje za postavitev ilirskobistriške etnološke zbirke, sem čedalje bolj prepričan, da je trenutni kulturni utrip mesta pod Snežnikom močno zreduciran oziroma usmerjen zgolj na sezonske kulturne prireditve. Zvona Ciglič meni. da bi DLUIB lahko trajno popestrilo kulturno življenje v II. Bistrici. Prav tako meni, da je program društva dobro zastavljen, zato Pokrajinski muzej Koper z vednostjo njegovega ravnatelja Salvatorja Zitka podpira prizadevanja DLUIB, da bi dobilo prostor za delovanje v Vencinovi hiši, obenem pa želi tudi sodelovati pri realizaciji kulturnozgodovinskega dela našega programa. Ko bo občina našla primeren objekt za ilirskobistriško muzejsko zbirko, bodo strokovnjaki Pokrajinskega muzeja Koper vsekakor sodelovali pri njeni postavitvi. Ponovna prošnja Društva likovnih ustvarjalcev Ilirska Bistrica za najem Vencinove hiše, ki je dopolnjena s programom, načrti in z že navedenimi priporočili, še ni v celoti rešena. Stanovanjski sklad občinskega sveta se strinja s tem, da bi društvo dobilo Vencinovo hišo v najem za dobo pet let. Po zadnjih informacijah naj bi našo prošnjo še letos obravnaval tudi občinski svet. Na občini so nam obljubili, da bodo takoj, ko bo občinski svet ugodil prošnji, pripravili pogodbo o najemu in s tem rešili naš prostorski problem ter omogočili izpeljavo projekta »Grafični center Društva likovnih ustvarjalcev Ilirska Bistrica« in vključitev v Festival Ljubezni in Umetnosti. Pot do realnosti, do dviga pogleda, od ideje do realizacije, pa seveda vodi do investitorja dobrega upanja, da bo nakazana kultura prostora pustila sledi prihajajočim generacijam in da bo javno postavljena v ambient. Govorim o novi pridobitvi društva, o celoviti rešitvi projekta »Grafični center DLUIB« oziroma o grafični preši za tisk umetniških grafik velikega formata, za katero si želimo, da bi našla svoje mesto prav v Vencinovi hiši. Grafično prešo nam je z dobrimi željami za nadaljnje sodelovanje podarilo podjetje Eka Art iz II. Bistrice, zato se Andreju Brodniku in vsem ostalim delavcem tudi na tem mestu najlepše zahvaljujemo. S postavitvijo in otvoritvijo grafičnega centra v Vencinovi hiši bi naša ideja dobila pravo podobo. Delovanje društva skozi ta projekt je užitek, hkrati pa tudi vir stisk. Nujno je, da je iskrenost popolna, gibanje v takšni zgradbi prostora pa včasih do vrha natančno; je prehod od kaotičnosti čustev k urejanju možnega. Ne le, da nas ustvarjalce osvobaja, je hkrati tudi trdo delo, razmišljanje, zavedanje, kritika in boj. Je pričakovanje in poizkus, da bi razkrili možnost življenja, ki ga večinoma zaznavamo površinsko. Prizadevamo si odkriti usodo, ki ne bi pomenila odtujitve, temveč spravo človeka z naravo. človeka z ljudmi, saj nam to , da smo ljudje, ni podarjeno že ob rojstvu, ampak moramo to šele postati. Za DLU Ilirska Bistrica: Alex Batista Novo kulturno društvo v Knežaku Četrtek, 30. oktobra 1997, je za nas, pevke kvinteta Prijateljice, pomenil prav poseben dan. Tega dne smo v sodelovanju z Zvezo kulturnih organizacij Ilirska Bistrica in skupaj s še drugimi člani, ki podpirajo naše pevsko udejstvovanje. ustanovili društvo, ki nosi uraden naziv »Kulturno društvo kvintet Prijateljice Knežak«. Tako smo tudi formalno potrdile naše živahno kulturno delovanje, ki poteka že tretjo sezono. Kvintet Prijateljice je zaživel pozimi šega pevskega udejstvovanja je bil nastop 1995/96 z željo po ponovnem pevskem druženju. Le-to je bilo nekaj let prekinjeno, ljubezen do petja pa nikoli ugasnjena. Starostno zelo heterogena skupina združuje pevke, ki prihajamo iz Knežaka, Bača in Pivke. V začetku nismo imele kakšnih visokih pevskih ciljev, šlo nam je le za to, da se enkrat tedensko sestanemo, pogovorimo, nasmejemo in kakšno skupaj zapojemo. Kaj hitro pa smo začele dobivati ponudbe za nastope in naše delo smo morale zastaviti veliko bolj resno in načrtno. Pevsko krmilo je v svoje roke prevzel Vilko Majerič ter s svojo sposobnostjo in zagnanostjo dosegel, da naše petje zveni sočno in ubrano. Začeli so se vrstiti nastopi, najprej v domačem kraju, občini, pa v sosednjih občinah in tudi v zamejstvu. Višek na- na reviji Primorska poje. Vzpostavili smo mnoge prijateljske stike, predvsem s fanti Okteta Škofije in Mešanim pevskim zborom Slovenskega kulturno prosvetnega društva Bazovica z Reke. Naš program obsega v glavnem priredbe ljudskih pesmi. Vsaka pesem nam pomeni izziv, na katerem preizkušamo svoje pevske moči, in najbolj smo vesele, če je zapeta tako, kot je v naši najboljši moči. Novoustanovljeno društvo šteje petnajst članov, kar sicer ni veliko, je pa dovolj, da z zagnanim delom še dalje bogatimo kulturno življenje v Knežaku, sebi in tistim, ki nas radi poslušajo, pa vedno znova ponudimo zvrhano merico pevskega užitka. Predsednica kulturnega društva: Irena Rep I. Bekrič V kvintetu Prijateljice prepevajo (z leve) Marija Fatur, Roza Keš, Morena Hostinger, Pavla Bradač in Irena Rep. Pesniški most med II. Bistrico in Sežano Dragotin Kette in Srečko Kosovel, dva velikana slovenske književnosti, sta obenem tudi najlepši izhodišči za kulturno sodelovanje med Ilirsko Bistrico in Sežano. Po predstavitvi dvojezične knjige Kosovelovih pesmi za otroke »Deček s sončnico/Dijete sa suncokretom« ob letošnji Vilenici, ki so se je udeležili člani Literarnega društva in predstavniki Zveze kulturnih organizacij Ilirska Bistrica, bi sežanski gostitelji s poezijo »žalostnega kraškega slavčka« in verzi svojih sodobnih literatov radi prišli k nam, v rojstni kraj prvih slik in občutkov pesnika »Zimske romance«. Kosovelova poezija bo tako obogatila tukajšnje kulturne prostore, Kettejeve pesmi pa bodo prihodnje leto zazvenele na gledališkem odru kulturnega centra Srečka Kosovela v Sežani. »Veseli smo sodelovanja z ilirskobistri- rojstva Srečka Kosovela, 18. marca prihod-škimi ustvarjalci, saj izhaja že iz pesniških njega leta, brali svoje verze v Tomaju. opusov Ketteja in Kosovela, pa tudi sedanjih iskanj v literaturi, glasbi, petju, likovni umetnosti,« nam je v začetku novembra povedal pesnik Aleksander Peršolja. tajnik Zveze kulturnih organizacij in vršilec dolžnosti direktorja Kulturnega centra Srečka Kosovela v Sežani. Pogovor v obmejnem mestu je razkril še eno zanimivo željo Aleksandra Peršolje, ki si prizadeva, da bi Kettejeva poezija oživela tudi v lutkovni uprizoritvi: Jernej Novak že niza pesnikove verze v bodoče scenske slike, režija bo zaupana Heleni Zaje, v izvedbi bodo sodelovali gledališki igralci iz Ljubljane, krstno dviganje zastora pa je načrtovano za konec prihodnjega leta. Uprizoritev bi radi posneli za televizijo oziroma na videokasete. kar bi Kettejevo poezijo še bolj približalo učencem. V Sežani deluje tudi Literarni klub, s katerim bo Literarno društvo Ilirska Bistrica navezalo žive, ustvarjalne slike; sežanski pesniki nam bodo prinesli svoje lepe besede, bistriški literati pa bodo ob obletnici PRVA OBJAVA Nevijo Kmetec SVET S TEBOJ V tvojih očeh je svet, v katerem bi bil rad ujet. V tvojih ustnicah je svet, s katerim bi bil rad poet. V tvojem telesu je svet, v katerega bi bil rad odet. S teboj bi bil rad ujet, poet, odet. 19-letni Nevijo Kmetec iz II. Bistrice je študent geodezije na Univerzi v Ljubljani. II. Bistrica, mesto s pestrim glasbenim utripom Razpoznavnost nekega kraja ni nekaj danega, stalnega. Njegovo celostno podobo tvorita uravnovešenost in harmonija različnih dejavnikov, ki skupaj določajo stopnjo kvalitete življenja, čeprav se sčasoma lahko zelo menjajo in spremenijo vrednotenje te sredine. Naša doba je doba tekmovanja. Cenijo se le uspešnost, kvaliteta, originalnost... Tudi kultura ne more ubežati iz tega kroga. Nuja nas sili, da poskušamo izkoristiti celo eno najplemenitejših človekovih dejavnosti in se z njo postaviti v ospredje. Glede na opisano so nekatere »pano- za nekaj let zamrla, a so spomini na nek- ge« v naši občini še kako potrebne posebne pozornosti in razumevanja, tako oblasti kot prebivalcev. V zadnjih nekaj letih so predstavo o našem življenju daleč naokoli spremenili škoromati, pevska skupina Hrušiški fanti, Komorni dekliški zbor Ilirska Bistrica, kije, kot še nekatera druga kulturna društva, zaslovel daleč zunaj občinskih meja. Dve taki prestižni društvi, ki sta že delovali, a formalno nista bili registrirani, sta bistriški pihalni orkester in Baročni ansambel Illyricus. Vloge pihalnega orkestra ni potrebno posebej pojasnjevati, je na ustanovnem občnem zboru novega kulturnega društva v pozdravnih besedah omenil Franc Gom-bač, predsednik Zveze kulturnih organizacij Ilirska Bistrica. Kar nekaj let je bilo potrebno ustvarjati kader in to čisto od začetka. Glasbena šola, prizadevni ravnatelj Laszlo Balazs in še posebej zagnan prof. Josip Grgasovič so bili odločilnega pomena za vzpon tega mladega glasbenega kolektiva, od katerega si šola in mesto obetata veliko. Za prvega predsednika novega orkestra je bil izvoljen Janez Kirn, ki je obljubil, da se bo zavzemal za čim-boljši status društva in se zahvalil za zaupanje zahtevne in odgovorne naloge. Svojo podporo je obljubil tudi Zorko Šajn, predsednik ilirskobistriškega občinskega sveta, v mladosti tudi sam član »godbe na pihala«. Dodal je, da gre za tradicijo, ki je danji orkester še vedno zelo živi. ru podobnih društev pod svoje okrilje vzelo obetavno, tudi na novo ustanovljeno Društvo ljubiteljev glasbe Ilirska Bistrica. S svojim predsednikom, Milanom Prel-cem, se bo - sicer maloštevilno, samo pet-najstčlansko - ukvarjalo tudi z organiziranjem koncertov resne glasbe. Po možnosti po načelu recipročnosti. Tako kot za pihalni orkester je tudi za slednje pomembno sodelovanje z glasbeno šolo. Naj zapišem, daje Baročni ansambel I!lyricus prava mednarodna skupina, ki, tako kot glasba nasploh, tokrat združuje Slovence, Bosance, Hrvate in Italijane. Svoj domicilni kraj. Ilirsko Bistrico, predstav- Baročni ansambel Illyricus je lani igral tudi Državnemu svetu Republike Slovenije. Približuje se že peto leto od začetka delovanja Baročnega ansambla Illyricus. Ustanovila sta ga uveljavljena in vsestranska profesorja Adnan Zubčevič in Bojan Glavina, ter k sodelovanju povabila izključno akademsko izobražene glasbenike, pretežno pedagoge domače glasbene šole. Po uspešnem koncertiranju je delo zadnje leto zaradi različnih vzrokov zamrlo. Razveseljiva pa je novica, da ga bo po vzo- DRUŠTVO EXLIBRIS SLOVENIAE IN SVET KNJIGE Na obisku v našem kraju Vsaj dvajsetletno sodelovanje bistriških ljubiteljev drobne grafike z edinim tovrstnim društvom Exlibris Sloveniae iz Ljubljane, je ponudilo vnovično priliko za društveni izlet v Ilirsko Bistrico in ogled znamenitosti našega mesta. Tokrat so na izlet (sobota, 8. novembra) v Ilirsko Bistrico povabili tudi člane Sveta knjige. Žal je izredno slabo vreme zdesetkalo udeležbo, kljub temu pa so bili vsi udeleženci navdušeni s sprejemom in vsem, kar so lahko v enodnevnem obisku našega mesta lahko videli in slišali. Izletniki, ki jih je vodil dr. Rajko Pavlo- ja Franceta Pavlovca. Vrhunskega sloven- vec, dolgoletni marljivi tajnik društva, so si ogledali znemenitosti Bistrice in Trnovega, stari del mesta z ostanki pilarstva, Hodnikov mlin, izvir Bistrice in slapove Sušca. Cerkvi sv. Jurija in sv. Petra sta jim predstavila dekan Bogdan Berce in Romeo Volk. skozi tradicijo bistriškega čitalništva in mestno knjižnico pa jih je vodila Darinka Žbo-gar, njena dolgoletna ravnateljica. Na sprejemu v prostorih občine je izletnike pozdravil Zdravko Kirn, ki jim je spregovoril o naši občini in njenih posebnostih. Za zaključek so si izletniki ogledali še likovno razstavo, posvečeno 100-letnici rojstva slikar- skega krajinarja, rojenega Trnovca, po obeh starših pa Kilovčana, sta izletnikom v galeriji Na Vidmu predstavili domači mladenki Barbara in Jerica. Člani društva Exlibris Sloveniae so že v preteklosti spoznali naše kraje, saj so na podobnih izletih obiskali Snežnik, Knežak, Brkine in v Ilirski Bistrici skupaj z našimi člani pripravili tudi nekaj odmevnih razstav ekslibrisov, tako mednarodno kot kar nekajkrat tudi razstavo slovenskih otroških in numizmatičnih ekslibrisov. Društvo prav letos slavi tridesetletnico delovanja in sodi med najbolj dejavne v Evropi. V. Čeligoj gjplfjl 1 ^llIviS BRIS-VOJKC) ČEUGDJ Ekslibris avtorja zapisa, prvi tovrstni izdelek likovnika Draga Karolina, kije izdelal številne ekslibrise za domačine. Najstarejši ekslibris je Bistričanu Edvardu Bubniču izdelal znani slikar Hinko Smrekar že leta 1904. ljajo kot odprto, kozmopolitsko mesto (mogoče nekoliko neskromno rečeno), kar bi nam lahko zavidal marsikateri večji slovenski. pa tudi tuji kraj. D. B. v 'Škuorke' in 'fanti' skupaj Dve vodilni ljudski pevski skupini na Bistriškem bosta v petek, 12. decembra, že drugič nastopili skupaj. Tokrat se bosta predstavili obalnemu občinstvu na nastopu v okviru prireditve »Srečanje prijateljev« v portoroškem hotelu Lucija. Ob samem petju bosta skupini prikazali tudi nekatere stare običaje, od pletenja košar in delanja brezovih metel do kuhanja brkinske slivovke. Pevski skupini 'Hrušiški fanti' in 'Bi-strške škuorke' sta prvič nastopili skupaj 3. oktobra letos na dnevih odprtih vrat Kobilarne Lipica. Pobudo za skupno nastopanje so dali predvsem 'Hrušiški fanti', ki so v dveh letih aktivnega delovanja nastopili kar 72-krat in so si zaželeli na odru tudi kolegic lepšega spola. 'Bistrške škuorke' pa že nekaj časa niso nastopale, zato so se vabilu še s toliko večjim veseljem odzvale. Kot se je izkazalo, so imeli oboji še kako prav, kajti skupen program moškega in dekliškega ljudskega petja s strokovno spremno besedo je naletel na izredno ugoden odmev. Program, ki sta ga skupini pripravili skupaj, je tako kontrasten in dopolnilen, da bi bila prava škoda, če se skupini ne bi pojavili skupaj še ob kaki priložnosti. Zato so se članice in člani obeh skupin dogovorili in pripravili program za nastop v Portorožu. Poleg samega petja bodo 'Hrušiški fanti' v Portorožu predstavili še nekatera domača opravila, pletli bodo namreč košare in pletenice, iz brezovih vej izdelovali metle, predvsem pa kuhali pravo brkinsko slivovko, ki je prav gotovo ne bo ostalo veliko. 'Hrušiški fanti' in 'Bistrške škuorke bodo seveda oblečeni v brkinske in bistriške noše. tako da bodo dostojno predstavljali brkinsko-bistriške barve na slovenski Obali.' 10 IMELI SMO LJUDI... november 1997 PRED POL STOLETJA JE PREMINIL Anton Žnideršič (1874-1947) Spomin nanj je živ. Bilo je pred petdesetimi teti, 22. decembra 1947, na pragu nove zime. Med presenečenimi slovenskimi čebelarji se je hitro razširila tragična vest, da je v prometni nesreči v Ljubljani nesrečno preminil njihov predsednik. Kljub triinsedemdesetim letom je bi! nepreko-sljiv strokovnjak na področju čebelarstva, avtor številnih razprav, pa tudi izjemen praktik in inovator, krepak, izredno delaven in poln idej. Anton Žnideršič je bil tudi velik gospodarstvenik in poslovnež, strokovnjak v finančnem poslovanju. Poskušal se je tudi v pesniko-vanju in pisanju spominov. Bi! je velik rodoljub. Njegovo delo živi med domačini in slovenskimi čebelarji. Po njem se imenuje nova krajevna šota, pa tudi ilirskobistriško čebelarsko društvo, ki pripravlja nekatere spominske prireditve. Slovenski zgodovinar dr. Vasilij Melik je Antona Žnideršiča, po domače Košo-matovega. na predstavitvi njemu posvečene drobne knjižice »Spomini in zapiski«, ki je bila v Žnideršičevem rojstnem kraju Ilirski Bistrici leta 1990, označil kot znamenitega domačina, enega izmed Bi-stričanov. ki so se s svojim delom trajno zapisali v slovensko zgodovino polpretekle dobe, saj je bil soustvarjalec velikega vzpona slovenstva na prelomu stoletja. »Za čebele se je začel Žnideršič zanimati že v svojem 15. letu. Prve čebelarske nauke je prejel pri takratnem bistriškem županu Aleksandru Ličanu. Kadar je le utegnil, se je odtrgal od doma in se oglasil pri njem v čebelnjaku... Žnideršič je zgodaj spoznat, da more čebelarstvo donašati znatne dohodke, če se ga lotiš s prave strani. Predvsem se je zavedal, da je vsako večje čebelarstvo na stalnem mestu obsojeno že naprej na neuspeh.« S svojimi inovacijami in domiselnimi posegi v praktično čebelarstvo, pa tudi s strokovnimi pogledi na moderno čebelarstvo, je Anton Žnideršič bistveno zazna- čebelarskih strokovnjakov govorijo temu v prid. »Žnideršič je zgodaj spoznal, da more čebelarstvo donašati znatne dohodke, če se ga lotiš s prave strani. Predvsem se je zavedal, da je vsako večje čebelarstvo na stalnem mestu obsojeno že naprej na neuspeh. Doma si je sicer postavil vzoren in obsežen čebelnjak, a je poleg tega imel še drugod daleč izven domačega kraja po več manjših čebelnjakov, kamor je prepetjaval čebelje družine na določene paše.« Izkušnje, ki jih je živahno nabiral v vrtu z vzorčnim čebelnjakom ob svoji tovarni testenin v Ilirski Bistrici in skoraj petsto panji, ki jih je imel na Bistriškem, v Vrem-ski dolini, v Brkinih, snežniških gozdovih in celo na Hrvaškem, je skrbno prenašal na slovenske čebelarje. Navdušen nad hvaležno »kranjsko čebelico« je širil njeno slavo po vsej Evropi in za svoje ter uspehe slovenskega čebelarstva prinašal domov številna priznanja in odličja. Neprecenljiva je tudi Žnideršičeva zasluga za strokovno osveščanje slovenskih čebelarjev. Sodil je v krog izrednih slovenskih čebelarskih Ilirska Bistrica, 21. julija 1907: čebelarski tečaj za Kranjsko v Ilirski Bistrici, na Žnideršičevem domu pri Košomatovih, danes Levstikova 12. Na sliki so čebelarski tečajniki in člani novoustanovljene Čebelarske podružnice v Ilirski Bistrici. Anton Žnideršič je sredi slike s kapo, v beli obleki pa Radovan Strnad, prvi predsednik bistriških čebelarjev. moval slovensko čebelarstvo v prvi polovici tega stoletja. Njegova izboljšava Al-bertijevega panja, ki se po njem imenuje Alberti-Žnideršičev ali kar AŽ panj in ki je postal vseslovenski panj. je po Žnider-šičevi zaslugi pravzaprav nov, slovenski panj. Po vsej pravici bi lahko kratici »AŽ« panj pomenili kar »Anton Žnideršičev« panj. Slovenski čebelarji bi se tudi na ta način lahko oddolžili svojemu velikemu učitelju, saj številna mnenja slovenskih strokovnjakov, ki so poudarjali strokovni pristop pri čebelarjenju, zato mu pri organizaciji prvih strokovnih tečajev, čebelarskih opazovalnic, pisanju strokovnih člankov, knjig, predavanj, ustanavljanju čebelarskih društev in organiziranju čebelarske zadruge s ponudbo čebelarske opreme ni bilo žal ne časa ne denarnih vložkov. Prav po Žnideršičevi zaslugi je bila Ilirska Bistrica do prve svetovne vojne tudi v tem pogledu pomemben čebelarski center. » V torek ob 11. uri dopoldne se je zbrala na Žalah gruča črno oblečenih ljudi. Sonce je prigrevalo kot v prvih pomladanskih dneh. Alabastrsko belo zidovje pokopaliških poslopij je žarelo v tako bleščeči svetlobi, da je jemalo vid očem. Iz kapelice sv. Nikolaja so prinesti uslužbenci pogrebnega zavoda s cvetjem obloženo krsto in jo položili na kamenit katafalk. Pred krsto so se postavili trije člani izvršnega odbora z vencem, ki ga je poklonila zadruga. Od nekod je pri-brenčala čebelica in začela obletavati cvetje na vencu... Na vzvišeno mesto za krsto se je povzpel urednik Slov. čebelarja tov. Roječ, da se kot zastopnik zadruge poslovi od nepozabnega predsednika. Po govoru se je razvil do ceste, kjer je čakal avtofur-gon, dolg sprevod. Nosači so potisnili krsto v voz, ki jo je takoj nato odpeljal proti Ilirski Bistrici. V Ilirski Bistrici je bil ob 3. uri popoldne pogreb. Velika množica ljudi, ki se je udeležila pogreba, je jasno izpričala, kako priljubljen je bil pokojnik med domačini. Ob odprtem grobu mu je spregovoril v zadnji pozdrav nekaj prisrčnih besed referent za čebelarstvo pri ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo, tov. Ko-šmerl. V očeh pogrebcev so se zalesketa-le solze. Sonce se je zavilo v megleno ko-preno, ko so padle prve grude prsti na ra-ker Antona Žnideršiča.« »Ce bi hoteli poudariti pomen Žnideršiča za napredek slovenskega čebelarstva, bi se morali zaustaviti v prvi vrsti pri njegovem panju. Toda zdi se, da bi bilo to nepotrebno, kajti njegov panj vsak naš čebelar le predobro pozna ne samo po imenu, temveč predvsem v praksi. Prav tako je znana njegova knjiga, v kateri je popisal svoj izum. Izšla je v slovenščini, srbohrvaščini in nemščini. Manj znano pa je morda to, da je bil Žnideršič strokovnjak tudi v knjigovodstvu in da je iz te stroke napisal knjigo o sodobnih knjigovodskih reformah.« (Citirani odstavki so iz članka Ob krsti našega predsednika, Slovenski čebelar 1948, št. 2, str. 21 in 28.) Spomenik Antonu Žnideršiču v parku pred trnovsko šolo. Foto: V. Čeligoj striški čebelarji razvili svoj društveni prapor. Ime Antona Žnideršiča nosi tudi na pobudo domačih čebelarjev nova sodobna osnovna šola v Ilirski Bistrici. Na zadnjem občnem zboru, ki je bil decembra lanskega leta, so bistriški čebelarji po Antonu Žnideršiču poimenovali tudi svoje čebelarsko društvo. predlagali, da bi tudi ena od mestnih ulic v II. Bistrici nosila ime Antona Žnideršiča. Podoben predlog bodo naslovili tudi na Čebelarsko zvezo Slovenije, da bi uvedla novo, vseslovensko čebelarsko odličje za inovacije in izboljšave pri čebelarstvu, ki se bo imenovalo po Antonu Žnideršiču. Vojko Čeligoj Anton Žnideršič oh svojem študijskem panju konec tridesetih let v Ljubljani. Po prvi svetovni vojni in prihodu novih italijanskih oblastnikov se je moral Anton Žnideršič z družino umakniti v Ljubljano, kjer je lažje nadaljeval začeto delo tudi v glavnem odboru slovenske čebelarske organizacije z najvidnejšimi funkcijami. Prav v letu svoje nesrečne smrti pa je postal tudi predsednik Čebelarske zadruge za Slovenijo, kot seje tedaj imenovala osrednja slovenska čebelarska organizacija. O priljubljenosti in spoštovanju čebelarja Antona Žnideršiča in njegovega dela je pričala tudi ogromna množica ljudi, ki se je od pokojnika zadnjič poslovila. najprej v Ljubljani in nato na pokopališču v Ilirski Bistrici. Hvaležen spomin na Antona Žnideršiča izkazujejo tudi njegovi rojaki čebelarji na llirskobistriškem. Čebelarsko društvo Ilirska Bistrica je v svoji 90-letni dejavnosti neločljivo povezano z njegovim delom in spomini nanj. saj so se bistriški čebelarji prav na pobudo Antona Žnideršiča povezali v takratno čebelarsko podružnico. Ustanovni občni zbor je bil ob priliki čebelarskega tečaja za vso Kranjsko, 21. julija 1907, na domu, v rojstni hiši Antona Žnideršiča v Ilirski Bistrici, danes Levstikova ulica 12. Prvi predsednik je postal davčni kontrolor Radovan Strnad, tajnik pa železniški uslužbenec Mihael Urban-čič. Anton Žnideršič je bil vsekakor duša društva, čeprav je bil formalno le član odbora. Z italijansko okupacijo, kije bila za narodnozavednega Žnideršiča tudi osebna tragedija, in z njegovo preselitvijo v Ljubljano je presahnila tudi dejavnost bistriške čebelarske podružnice. Tudi leto ustanovitve sedanjega Čebelarskega društva Ilirska Bistrica, ki sodi v leto 1947, ko je društveni vzornik preminil, pomeni določeno simboliko v nadaljevanju Žnideršičevega dela v okviru društvene dejavnosti. Za stoletnico rojstva je bil v parku pred osnovno šolo Dragotina Ketteja v Trnovem, v letu 1974, ob velikem društvenem trudu in prizadevanju tedanjega tajnika Ivana Tomšiča, postavljen in svečano odkrit doprsni kip Antonu Žnideršiču, delo akademskega kiparja Zdenka Kalina. Ob 110-letnici rojstva velikega vzornika so bi- Čebelarsko društvo Ilirska Bistrica bo letošnje slavje ob 90-letnici ustanovitve posvetilo spominu na petdesetletnico nesrečne smrti Antona Žnideršiča. svojega ustanovnega člana. Skupaj s šolsko mladino OŠ Antona Žnideršiča načrtuje slovesnost v soboto, 20. decembra 1997, ko bodo odkrili tudi spominsko ploščo na Žnideršičevi rojstni hiši v starem delu Bistrice, svojim najmarljivejšim članom in sodelavcem pa bodo tedaj izročili posebej za to priložnost izdelano »Žniderši-j čevo plaketo«. Krajevnim oblastem bodo Srečanje članov Čebelarskega društva Anton Žnideršič Ilirska Bistrica v jubilejnem letu na Mašunu, 6. julija 1997, ob svojem društvenem praporu. Foto: V. Čeligoj Trinajsti na svetovnem prvenstvu Državni prvak Andraž Lipolt, član Trap kluba Ilirska Bistrica, ki je letos osvojil bronasto odličje na sredozemskih igrah in 8. mesto na prvenstvu stare celine, je letošnjo sezono sklenil s 13. mestom na svetovnem prvenstvu v Peruju. Kljub temu, da se ni uspel uvrstiti v finalno serijo, je trinajsto mesto daleč najboljša uvrstitev kakega Slovenca v trapu na svetovnih prvenstvih. Poleg Lipolta je od 9. do 16. novembra 1997 tekmovalo še 85 strelcev; Boštjan Maček iz Murske Sobote je zasedel 47. mesto, Novogoričan Matej Žniderčič pa je uspel premagati le tri konkurente. Tudi v Južni Ameriki so bili najboljši Italijani, saj so se vsi trije uvrstili med šest najboljših, poleg tega po so prepričljivo zmagali še v tekmovanju ekip. Slovenija je zasedla 17. mesto. Za nastop na svetovnem prvenstvu so cev pri Ljutomeru, ki izdeluje strelivo, iz- se člani slovenske reprezentance pripravljali v Novi Gorici in na Črnih njivah pod vodstvom ruskega trenerja Vadima Hvilo-na. ki ga je najela Strelska zveza Slovenije. Andraž Lipolt je priprave ocenil kot zelo uspešne, manj pa pogoje tekmovanja vLimi - razmere za streljanje so bile zaradi vročine, vlažnosti in oblačnega vremena slabe, zato so bili tudi rezultati vseh tekmovalcev slabši, kot bi sicer bili. Andraž tokrat ni imel sreče, saj je v prvih treh serijah zadel 22 od 25 tarč. v četrti 21, peto pa je končal brez zgrešenega strela. Na koncu se je izkazalo, da je njegovih 112 zadetkov premalo za finalno serijo, saj so mu manjkali ravno zadnji neuspešni streli v prvi, drugi in četrti ter predzadnji v tretji seriji, kar se tekmovalcem ponavadi ne dogaja. Za uvrstitev v finalno serijo je bilo dovolj 116 golobov, kar je za dva manj od njegovega državnega rekorda oziroma rezultata, ki ga je dosegel na letošnjem evropskem prvenstvu. Andraž Lipolt bo po kratkem premoru, ki ga bo skupaj z njegovim pokroviteljem Elektroplastiko, podjetjem iz Križev- koristil za razvijanje novega, vrhunskega naboja, ki bi mu omogočil enakopravno merjenje moči z najboljšimi strelci sveta in uresničitev željenega cilja - uvrstitve na olimpijske igre v Sydneyu. Giani Serafino, nekdanji svetovni prvak v trapu, sedaj pa eden izmed najboljših trenerjev na svetu, je Andraža Lipolta povabil v San Marino, kjer ima svoj kamp. Od strelcev, ki jih je treniral, je najbolj znan aktualni sredozemski, evropski in svetovni prvak Gianni Pellielo. Andraž Lipolt namerava v San Marino odpotovati po novem letu zlasti zato, da bi polg ruske spoznal tudi italijansko šolo streljanja na glinaste golobe. Priložnosti ne bo malo, saj se bo v letu 1998 udeležil vseh tekem za svetovni pokal (ZDA. Brunei, Egipt, Italija, Avstralija) in evropskega prvenstva v Španiji. Čeprav je o rezultatih, ki bi mu omogočili odhod na olimpijske igre težko govoriti, ocenjuje, da bo za kvoto skupaj s finalno serijo dovolj okoli 140 tarč. Andraž Lipolt in Matej Žniderčič v Limi Obetajoči mladinci na državnem prvenstvu Karate zveza Slovenije je v sodelovanju s Karate klubom Žalec v nedeljo, 16. novembra, organizirala državno prvenstvo Slovenije za mladince v bojih in katah, na katerem je sodelovalo več kot 200 tekmovalcev iz 36 slovenskih karate klubov. Tekmovanje je potekalo v Športnem centru Žalec. Za Karate klub Samurai Ilirska Bistrica je Alen Kontelj v konkurenci starejših mladincev zasedel 5. mesto v katah. isto mesto pa je osvojila tudi Marjanca Šajn med starejšimi mladinkami. Ekipa mladincev, ki so jo sestavljali Mirislav Derajič. Mladen Kablar in Ivo Tijan, je po lepo izvedeni kati UNSU zasedla 3. mesto za ekipama karate klubov iz Sevnice in Kranja. Marjanca Šajn je po nastopu v katah popravila malce slabši vtis ter v bojih dosegla 2. mesto in to kljub temu, da je dobila poškodbo zaradi nekontrolirane te- hnike njene nasprotnice. S tem rezultatom si je Marjanca Šajn priborila naziv kategorizirane športnice Slovenije mladinskega razreda. V kategoriji mlajših mladink je Špela Muha v katah pristala na 3. mestu, v nadaljevanju tekmovanja pa se je po treh dobljenih bojih prebila v finale, kjer jo je v podaljšku porazila večkratna slovenska prvakinja Ana Sever. Tudi Špela Muha si je z doseženim rezultatom priborila naziv kategorizirane športnice mladinskega razreda Slovenije. Stojan Šestan Plama-pur, vodilna ekipa 3. SKL - zahod 1 Ko smo pred letom dni po petnajstih letih ponovno obudili Košarkarski klub Ilirska Bistrica, smo si zastavili naslednje cilje: začeti s kvalitetnimi treningi mlajših selekcij; ustanoviti člansko ekipo in jo vključiti v Slovensko košarkarsko ligo zahod z namenom, da se popularizira košarka med mladimi; v klubu vzpostaviti takšno organizacijo, ki bo zagotavljala nemoteno delovanje v daljšem časovnem obdobju; pričakovati tekmovalne rezultate šele tedaj, ko se bodo v člansko ekipo vključili igralci, ki bodo opravili celoten proces treninga v vseh selekcijah. Po letu delovanja ugotavljamo, da smo organizirali delo z mlajšimi dečki od 1. do 4. razreda (3 skupine po 14 košarkarjev, trener Leopold Fatur), z dečki 5. in 6. razreda (okoli 30 jih je, trenerja Mitja Muha in Bojan Jovič), z dečki 7. in 8. razreda (18, trener Franci Čekada), z deklicami, ki obiskujejo višje razrede osnovnih šol (20, trener Miloš Žbogar), s kadeti in mladinci (25), ki trenirajo v obeh bistriških telovadnicah, začeli pa smo tudi delo s pionirji v Podgradu (trener Boštjan Ker-ma). Uspeli smo pridobiti glavnega pokrovitelja - delniško družbo Plama-pur iz Pod-grada -, članska ekipa pa je prijetno presenetila, saj je po devetih krogih tekmovanja na vrhu razpredelnice 3. slovenske košarkarske lige - zahod 1, zato bi jo želeli podrobneje predstaviti. Kapetan, trener in najstarejši igralec je učitelj telesne vzgoje Mitja Muha (37 let, 202 cm, center). Ostali igralci so: avtopre-voznik Boštjan Race (24, 201, center), študent zgodovine in sociologije Branko De-kleva (22, 185, branilec), absolvent ekonomije Matej Valenčič (23, 180, branilec), absolvent geografije Simon Kerma (23, 191, krilo), študent komunikologije Peter Grk (20, 201, center), študent fizike Boštjan Kerma (20, 189, branilec), študent telesne vzgoje Bojan Jovič (21, 180, branilec), kuhar Martin Novak (18, 196, center), študent komunikologije Aleš Balut (20, 195, krilni center), dijak Alen Frank (18, 194, krilo), absolvent Borut Volk (24, 195, center), dijak Bojan Maljevac (16, 195, krilo), študent ekonomije Andrej Tomšič (20, 200, krilni center), lesni tehnik Simon Godec (21, 185, branilec), dijak Andrej Muha (18, 191, krilni center), dijak Sebastijan Lovec (18, 175, branilec), član ekipe pa je tudi trgovec Uroš Ujčič (23, 194, krilni center), ki letos ne nastopa zaradi poškodbe. Pomočnik trenerja je Dušan Jenko, tehnični vodja Stojan Frank, uradni predstavniki kluba so Igor Maljevac, Igor Fabec, Vladimir Godec in Bojan Lovec. V tekmovalni sezoni 1997/1998 je KK Plama-pur vključen v 3. SKL zahod 1, do sedaj pa je ekipa dosegla naslednje rezultate: 1. krog - Plama-pur : Koper 88 : 84 (39 : 38). Domači igralci so presenetljivo premagali ekipo, za katero nastopajo Kra-ševec, Subotič, Bursič, Kukič..., ki so še leta 1993 igrali finale play-offa slovenskega prvenstva, in nekateri mladi igralci (Perko-vič, Kladnik), izposojeni iz Uniona Olim-pije. KK Koper je začel na novo tekmovati po dveh letih, zaradi kvalitete ekipe pa so ga vodilni v slovenski košarki poskušali spraviti direktno v 2. SKL; 3. krog - Hrašče : Plama-pur 45 : 79 (22 : 42); 4. krog - Plama-pur: Tolmin 84 : 76 (43 : 33); 5. krog -Vipava : Plama-pur 56 : 73 (21 ; 40); 6. krog - Plama-pur: Salonit 94 : 44 (52 : 27); 7. krog - Postojna ml. : Plama-pur 67 : 69 (35 : 35); 8. krog - Plama-pur : Prestranek 71 : 66 (27 : 33); 9. krog - Mean machine : Plama-pur 67 : 74 (33 : 30). 3. SKL ■ zahod 1 Lestvica po 9. krogu 1. Plama-pur 630 505 16 2. Koper ml. 814 570 15 3. Tolmin 652 613 13 4. Mean machine 597 579 13 5. Vipava 603 586 12 6. Prestranek 575 611 11 7. Hrašče 497 551 10 8. Postojna ml. 526 753 8 9. Salonit Anhovo 452 665 7 Kako naprej? V nadaljevanju nas čakajo povratne tekme z vsemi ekipami in, če nam bo uspelo, kvalifikacije za vstop v 2. slovensko košarkarsko ligo marca prihodnjega leta. Kvalifikacij se bosta udeležili prvouvrščeni ekipi iz 3. SKL - zahod 1 in 3. SKL-zahod 2. Rezultati, doseženi v rednem delu, se upoštevajo, napreduje pa le ena ekipa. MS Ivan Prime ima PRO trenersko licenco Kdo bo športnik Primorske? Časopis Primorske novice in TV Ko-per-Capodistria sta predlagala, Športna zveza Ilirska Bistrica pa sprejela organizacijo zaključne prireditve, na kateri bo proglašen najboljši športnik Primorske in slovenskega zamejstva. Če vas zanima, kdo bo izbran, pridite v četrtek, 18. decembra, ob 17. uri v Dom na Vidmu. Za domačine bo prireditev zanimiva predvsem zaradi tega, ker se je v ožji krog kandidatov za športnika Primorske uvrstil tudi Andraž Lipolt, član Trap kluba Ilirska Bistrica, ki je letos dosegel več odmevnih rezultatov na največjih tekmovanjih. V okviru prireditve se bosta 18. decembra v Športni dvorani OŠ A. Žni-deršiča med 12. in 14. uro v košarki in malem nogometu pomerili tudi ekipi novinarjev in domačih veteranov. Športnik leta 1997 Športna zveza Ilirska Bistrica bo tudi za leto 1997 podelila priznanje Janka Kovačiča najboljšim športnikom za rezultate, ki so jih dosegli na uradnih tekmovanjih. Plaketo Janka Kovačiča bo podelila najboljšemu športniku, športnici in ekipi, priznanje Janka Kovačiča pa bo podelila perspektivnim mladim športnikom do 15. leta. Predloge kandidatov s pismeno obrazložitvijo in priloženimi uradnimi rezultati s tekmovanj lahko predlagatelji (športna društva in športni delavci) dostavijo na naslov Športne zveze Ilirska Bistrica. Priznanja v Športne zveze Ilirska Bistrica Športna zveza Ilirska Bistrica bo priznanja posameznim športnim delavcem, društvom ali drugim pravnim osebam, zaslužnim za razvoj športa, podelila na osnovi dostavljenih vlog in sklepa njenega izvršnega odbora. Kandidati za priznanje morajo izpolnjevati zahteve iz 4. in 7. člena pravilnika, kar pomeni, da imajo izrazite zasluge za razvoj in organiziranost posamezne športne panoge ali športa v občini nasploh, zasluge za izjemen dosežek tekmovalca ali ekipe (trenerji, klub). Posameznikom, a ne tekmovalcem, se priznanje podeljuje za 10, 20, 30 ali več let uspešnega dela v športu, pri čemer se upošteva že podeljeno občinsko priznanje - Bloudkova značka -iz preteklega obdobja. Društvu ali pravni osebi se priznanje podeli za visoko obletnico delovanja ali izjemen prispevek k razvoju športa. Predlagatelji naj se za vse dodatne informacije obrnejo na Športno zvezo Ilirska Bistrica, Bazoviška 26, tel./fax 81-177, do 20. decembra 1997. Na nogometnem igrišču NK Ilirska Bistrica je Ivan Prime, nekdanji igralec bistriškega nogometnega kluba, v petek, 21. novembra, opravljal eno zadnjih nalog za pridobitev trenerske licence. V zadnjih nekaj letih je opravil vse zahtevane izpite za pridobitev naziva trenerja C, B in A licence ter nazadnje še tako imenovano PRO licenco, ki mu omogoča vodenje klubov celo v 1. nogometni ligi. Ob vztrajnem delu in rednem opravljanju izpitov ter ob delni finančni pomoči Športne zveze Ilirska Bistrica, ki se zaveda, da potrebuje tudi take vrste kader, je Ivan Prime (na sliki P. Nikoliča) opravil še zadnjo nalogo iz pedagoške prakse. Trening z mladinci in člani NK Ilirska Bistrica je uspešno izvedel ob navzočnosti emi-nence slovenskega nogometa, dr. Branka Elsnerja, ki je na fakulteti za šport zadolžen za to področje. Z njim so se po treningu na krajšem pogovoru o športni problematiki, predvsem nogometni seveda, zadržali predstavniki Športne zveze Ilirska Bistrica in domačega nogometnega kluba. Ob pridobitvi primernega strokovnega kadra pa ostaja navzoče vprašanje, ali se bo bistriški nogometni klub uspel dogovoriti za sodelovanje z Ivanom Primcem ter se tako tudi strokovno primerno okrepiti, posebej če upoštevamo, da je sedanji trener Ivo Paal napovedal odhod iz Ilirske Bistrice. Z D. ""BORJAČ 12 ŠPORT november 19^ Izkazal se je Gorazd Slemenšek Strelci Trap kluba Ilirska Bistrica so zaključili še eno uspešno sezono na tekmah državnega prvenstva. Prav tako pa so zanimive končne uvrstitve po 4., zadnji tekmi za slovenski pokal. Andraž Lipolt je v članski konkurenci, sicer samo z dvema nastopoma, zbral 90 točk in vseeno pristal na 3. mestu. Soliden je bil tudi Sandi Rolih s 16. mestom med 25 tekmovalci. Prav na koncu razpredelnice pa je z enim nastopom še Vlado Pe-tričič. V mladinski konkurenci je bil med sedmimi tekmovalci, kolikor jih je nastopalo, najboljši Gorazd Slemenšek, ki je s tem rezultatom potrdil svojo kvaliteto in naziv športnika mladinskega razreda. Z. D. Na sliki: Marko Slemenšek, Ivo Kompan in Gorazd Slemenšek, mladinci Trap kluba Ilirska Bistrica. Zaključek jesenskega dela ligaških tekmovanj v nogometu Vse selekcije NK Ilirska Bistrica so v novembru, vključno s člansko ekipo, zaključile jesenski del prvenstev v svojih ligah. Članska selekcija je z zadnjo tekmo na domačem igrišču, ko je s tradicionalnim nasprotnikom Idrijo igrala neodločeno 2 : 2, končala jesenski del tekmovanja v 3. SNL - zahod na desetem mestu. Članska ekipa se je uvrstila na deseto mesto, kar je bilo sicer nekako pričakovano, čeprav so imeli bistriški nogometaši lepo priložnost za še boljšo uvrstitev in predvsem za več točk ob zaključku prvega dela tekmovanja v sezoni 1997/1998. Različna dogajanja ob in na igrišču so vseeno prinesla 13 točk, ki pa ne zagotavljajo zanesljivega obstanka v tretji ligi. V vodstvu kluba se zavedajo nastale situacije in pripravljajo skupščino kluba, na kateri naj bi se marsikatera zadeva razčistila in na ta način omogočila mirne priprave na spomladanski del prvenstva. Ekipa, ki se je pred sezono precej pomladila, ima zagotovo lepe možnosti za uspešno nadaljevanje prvenstva, prav pa je, da se nesporazumi in zamere čimprej razčistijo. Tudi trener Ivo Paal še ni napovedal dokončnega slovesa od Ilirske Bistrice, ampak čaka na prve korake uprave kluba, dejstvo pa je, da bo moralo biti čakanje precej krajše kot si ga v NK Ilirska Bistrica običajno vzamejo za razmislek. Pri mlajših selekcijah kluba, ki v bistvu delujejo pod vodstvom Športnega društva Nogometna šola Bistre, je situacija precej drugačna, vsaj kar zadeva vodenje društva in vadbe selekcij. V vseh primerih se je izkazalo, da je bila ustanovitev Nogometne šole Bistre pravi korak, saj se je strokovno delo z mladimi dejansko dvignilo na višjo raven, pa tudi organizacijskih problemov je čedalje manj, čeprav so na račun starih časov še vedno prisotni. Letošnji začetek tekmovanj je obležilo tudi sodelovanje NK Ilirska Bistrica z NK Košana, ki je sicer še vedno v povojih, kljub temu pa kaže, da se odgovorni pri obeh klubih zavedajo, da je sodelovanje eden prvih pogojev za nemoteno delovanje obeh klubov, tako bistriškega kot košanskega - košanski kadeti so nastopali z imenom NK Ilirska Bistrica, bistriški mlajši dečki pa z imenom NK Košana. Nekatere mlajše ekipe so pridobile svojega generalnega sponzorja za to sezono: starejši dečki nastopajo z imenom TIM-BER TRADE, mladinci pa z imenom MIKA Ilirska Bistrica. Obe ekipi sta imeli tudi novo strokovno vodstvo, saj je v Nogometni šoli Bistre začel delati odlični ljubljanski trener Drago Ljubišič-Šiki, ki je v slabih štirih mesecih dodobra spremenil odnos in mišljenje mladih igralcev do nogometne igre. Seveda na boljše, kar navsezadnje dokazujejo ne samo rezultati, ampak predvsem igra ekip, ki jo z zadovoljstvom gledajo tudi najbolj kritični ljubitelji nogometa iz II. Bistrice. Kljub temu pa pri nekaterih ekipah, tu mislim predvsem na starejše dečke, ne gre brez problemov, saj je igralski kader te selekcije precej majhen in ne zagotavlja kontinuitete dobrih iger. To se je pokazalo na koncu prvenstva, ko so Timbertradovci izgubili tri srečanja z najboljšimi ekipami njihove lige predvsem zaradi kartonov in bolezni. Na koncu so se uvrstili šele na 4. mesto, ki pa je kljub temu lep uspeh, saj so pred njimi le ekipe Koper A, Izola in Piran, ki imajo mnogo večje igralsko zaledje, boljšo selekcijo in predvsem odlične zveze pri sodnikih in vodstvenih strukturah MNZ Koper. MNZ Koper - st. dečki Lestvica po 11. krogu kot Ilirska Bistrica, v prihodnosti imela nekaj tudi od teh fantov. MNZ Koper - mladinci Lestvica po 14. krogu 1. Jadran Dekani 42 : 5 34 2. Mika 11. Bistrica 39 : : 14 22 3. Avtoplus Korte 37 : 27 21 4. Jadran Šepič 26 : 28 14 5. Šmarje 23 : 42 13 6. Dragonja 21 : 28 10 7. Koperinvest 12 : 47 7 1. Koper A 74 : 5 30 2. Izola 48 : : 4 27 3. Piran 43 : 18 22 4. Timb. II. Bistrica 52 : : 12 21 5. Koper B 26 : : 15 18 6. Koperinvest 47 : : 21 15 7. Tabor Sežana 47 : : 38 10 Za selekcijo mlajših dečkov veljajo isti razlogi kot za starejše dečke, sicer pa so le-ti ob koncu dosegli dobro 6. mesto in dokazujejo, da so na notranjsko-kraškem področju najboljši. Za Košano, kot se Bi-stričani imenujejo, tokrat zaostaja celo Sežana, kar je zadosten razlog za zadovoljstvo nad doseženim rezultatom. Tudi pri tej selekciji bo potrebno v zimskem premoru najti ustrezne strokovne rešitve za preskok na višjo kvalitetno raven. V tej polsezoni je bilo največ problemov s kadetsko ekipo, ki so jo vodili pri NK Košana. Zaradi ohlapnega dogovora okoli vodenja te selekcije je prihajalo do nedopustnih napak, ki so vplivale na igro in slabo, predzadnje mesto z osvojenimi tremi točkami, čeprav je bila ekipa zmožna precej več. V spomladanskem delu sezone bo potrebno največ delati prav s to selekcijo, da bi oba kluba, tako Košana Na koncu pregleda rezultatov mlajših selekcij NK Ilirska Bistrica se moramo ustaviti pri mladincih, ki so pravzaprav najbolj prijetno presenečenje te polsezo-ne. Pred začetkom priprav na tekmovanje je bilo namreč največ vprašajev povezanih prav z mladinsko selekcijo, ki je stagnirala že lansko sezono. S prihodom novega trenerja in sponzorja - proizvajalca sokov in sirupov Mika iz II. Bistrice - se je na treningih zbiralo zavidljivo število mladincev, ki so v drugi polovici tekmovanja upravičili visok potencial. Po treh zaporednih porazih so v prvenstvu samo še enkrat remizirali in izgubili z vodilno ekipo primorske lige, dekanskim Jadranom, ostale tekme pa bolj ali manj visoko dobili. Zaradi sistema tekmovanja imajo še nekaj možnosti za osvojitev končnega prvega mesta, čeprav bo to ob solidni ekipi iz Dekanov precej težje kot pred začetkom prvenstva, kljub vsemu pa je namen tekmovanja - popolna angažiranost mladincev pri delu selekcije - dosežen. Sicer pa je Mika končala s tekmovanjem to soboto, 29. novembra, ko je igrala z Dragonjo zadnjo jesensko tekmo v Koštaboni in zmagala z rezultatom 0:1. V okviru Nogometne šole Bistre ves čas delajo še selekcije dečkov do 8 in do 10 let, ki se sicer ne udeležujejo rednih tekmovanj, čeprav selekcija U-10 že tekmuje na raznih turnirjih, ki jih klubi v okviru MNZ Koper prirejajo na travnatih terenih in v dvoranah. O teh rezultatih bomo poročali naslednjič, ko bodo prvič zaigrali tudi najmlajši, ki se na ta tekmovanja šele pripravljajo. Nogometna šola Bistre bo na koncu le-tošruega leta izpeljala še zaključno in volilno skupščino društva, na kateri bodo podrobneje analizirali opravljeno delo v preteklega pol leta. A. Z. Umrl je Alojz Faganel - Džino V soboto, 29. novembra, je zaključil svojo življenjsko pot naš klubski tovariš Alojz Faganel - Džino. Pokojnik je bi! soustanovitelj Trap kluba Ilirska Bistrica in vsa leta eden njegovih najbolj aktivnih članov. Vrsto let je bil aktiven tekmovalec, pozneje pa je v klubu opravljal pomembne funkcije. Aktiven je bil vse do svoje smrti. Gospoda Dži-nota se bomo spominjali po njegovi prijaznosti, nesebičnosti in požrtvovalnosti pri opravljanju klubskih dolžnosti. Dragi Džino, po tekmah na strelišču Črne njive bomo pogrešali tvoje iskrene čestitke in vzpodbude. Andraž Lipolt Kam na sestanke BREZA d.o.o. Ilirska Bistrica (Avto-šola in šport bar) nudi športnim društvom iz Ilirske Bistrice možnost brezplačne uporabe sejne sobe za sestanke in ostale dogovorjene športne dejavnosti društev. Naj omenimo, da ima Športna zveza Ilirska Bistrica zaradi prostorskih težav zadnji dve leti seje prav v tem prostoru, uporabljajo pa ga tudi druga društva (bridge, šahovski klub in drugi. Vsa zainteresirana društva se lahko zglasijo na Bazoviški cesti 4, tel. 41-584 ali 41-799, in se dogovorijo za uporabo sejne sobe, ki sprejme okoli 50 ljudi. NAGRADNA KRIŽANKA št. VODORAVNO: 1. konjski samec. 7. pismeni izdelek, 13. priprava za zapiranje odprtine, 14. glavni prostor mikenske palače, 15. samoglasnika, 16. bolezenska sla po uživanju mamil, 18. pismenka, 20. reka v Nemčiji, 21. začetnici pisatelja Tavčarja. 22. pristanišče v Izraelu. 23. kup kamenja, 24. veliko rešeto z redko mrežo. 26. bolezen gibalnega sistema (krajše). 28. antična azijska boginja prirode in bogov, 29. nekdanji član Slovenskega okteta (Jože), 30. okrogel prostor za nastopanje, 32. ruski šahovski velemojster (Aleksander. 1913-1981), 33. največji grški otok v vzhodnem delu Sredozemskega morja, 34. vprežna priprava, 35. oltarna plošča, 36. avtomobilska oznaka Kranja, 37. resa, 40. grški didaktični pesnik, 41. cirkuški humorist, 43. Prešernova pesem, 44. avtomobilska oznaka Novega Sada, 45. bonton. 46. indijsko narodno žensko oblačilo, 47. težnja po združitvi krščanstva z Židi in poganstvom, 51. okrajšava za množino. 52. nacistični zapori v Trstu. 53. okamnina mehkužcev. 55. delavec v tkalnici. 56. plitev, podolžni zaliv. NAVPIČNO: 1. slovenski operni dirigent (Nikolaj), 2. ameriški igralec, 3. junaška pripovedna pesnitev, 4. sintetični kavčuk, 5. sedma črka v grškem alfabetu, 6. večja ptica pevka s temnimi lisami po belkastem trebuhu, 7. antični kralj v Argolidi, 8. želatina iz morskih trav, 9. industrijska rastlina, 10. jezero na Finskem, II. ukvarjanje z rastlinami in živalmi. 12. titanov mineral. 14. kmečko opravilo, 17. podnebje. 19. mestni gostinski lokal, 23. zaliv v Italiji. 24. slovenski kipar (France), 25. ljubezen, 27. žabja jajca, 29. kraj na Krasu, 31. kemič: znak za natrij, 32. okrajšava za knockoi 33. slovenski pisatelj (Janko, 1852-189' 34. osnutek, skica, 35. vrh na slovensko-it lijanski meji. 36. mikroorganizem, ki pc zroča kako bolezen. 38. barvilo živordei barve 39. pastirske igre italijanskega pest ka Tassa 41. protestantski pisec pesmi (L kež), 42. fevdnik. 45. zadnje predivo, 4 zmes prahu, dima in izpušnih plinov. 4 vrv, ože. 49. levi pritok Dona. 50. žensl ime, 54. začetnici nekdanje atletinje l bančičeve. (Dimitrij Gr, REŠITEV križanke iz prejšnje številke Vodoravno: 1. ščavje, 2. prinos, 13. te-lovo, 14. Rodopi, 15. Atal, 16. Ntima, 18. la, 19. Brda, 20. Ema, 21. pol, 22. tir, 23. osa, 24. srd, 25. sin, 26. oma, 27. tein, 29. Rn, 30. obara, 32. Asta, 33. skuter, 35. Porter, 37. tantra, 38. oprava. Navpično: 5. J. V. (Josip Vidmar), 34. U. N.. 36. op. IZŽREBANI REŠEVALCI: 1. Jadra, ka Likar, Maistrova 10, II. Bistrica, 2. ša Stanič, Podgrad 86, 3. Milojka Šter, bergar. Tomšičeva 10, II. Bistrica. Nagrac dobite v uredništvu. REŠITEV nagradne križanke št. 2 p šljite na naslov Naš borjač, D 2 d.o.o., p.j 60, 6250 Ilirska Bistrica, do ponedeljki 15. decembra 1997, s pripisom križank Veliko sreče pri žrebu. NAGRADE: I. monografija akademsk ga slikarja Franceta Miheliča, 2. tri knji\ iz zbirke Vprašajte Isaaca Asimova 3. d\ knjigi iz iste zbirke. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 "Bokiač »Vember 1997 LINIJA Sprejemamo naročila za kvalitetnejše ribe lignji in fileti osliča vsak četrtek sveži bakala : Titov trg 10, 6250 IL. BISTRICA Tel.: 067/41-580, Fax: 067/41-822 za \es, tov\no, tasaao, notran\ez\dove, MOZAIČNA BARVA VELIKA IZBIRA BARVNIH ODTENKOV - zelo elastična - izjemna pokrivnost - aktivno diha - ne porumeni ... E OPI d GREGORČIČEVA 24, IL. BISTRICA TEL.: 067/81-150, 81-065, PRI VAT: 066/88-078 MOBITEL: 0609 641 098 Franc M i klavec s.p. PREVOZI TOVORA doma in v tujini ELEKTROMONT Stritarjeva 1, Ilirska Bistrica tel.: 067 81 370 VSA DELA IZVAJAMO Z LASTNIM ALI PO ŽELJI Z NAROČNIKOVIM MATERIALOM možnost plačila na več obrokov ■ čeki • IZDELUJEMO VSE VRSTE ELEKTROINSTALACIJ IN MERITEV, ELEKTRO-RAZDELILNIH OMAR.STRELOVODNIH INSTALACIJ • VODOVODNE INSTALACIJE • RAZLIČNE BALKONSKE OGRAJE • VSE VRSTE GARAŽNIH VRAT • DVORIŠČNA VRATA (ROČNO ALI AVTOMATSKO DALJINSKO ODPIRANJE) OSNOVNA SOLA ANTONA ZNIDERSICA OE LJUDSKA UNIVERZA ROZMANOVA 25 B ILIRSKA BISTRICA VPISUJE V PROGRAME KUHAR - NATAKAR (IV. stopnja) 'NFoo TRGOVEC - PRODAJALEC (IV. stopnja) ' OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE IN MLADOSTNIKE UNlVpo RAČUNALNIŠKI TEČAJI . ^O^ 2s% A KNJIGOVODSTVO ZA MALA PODJETJA " 7/8l~022 VODENJE POSLOVNIH KNJIG ZA SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA STROJEPISNI TEČAJ TEČAJ ZA VODITELJE ČOLNOV JEZIKOVNI TEČAJI ZA OTROKE (ANG., ITL. - začetni JEZIKOVNI TEČAJI ZA ODRASLE (II., III., IV. stopnja) SOFINANCIRANJE MINISTRSTVA ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT CC5 LTD CCS <^3 35 3 >C_J> ■ t ? cq co s fe? CCS CQ crvj a_ CO '^t" bo r— Ij2 S CO co ' : - — CL> OO Ovl CO OGLASI november 1997 LINIJfi OBRTNIKI NAMIZNI POSI0VNIIKUDARJ v . IN POSLOVNE ČESTITKE fiCPv ifj Mim j r J [J \WX.W NIZKA J HTRft IZDELAVA INFORMACIJE: RAST, Pod Stražico 5, Ilirska Bistrica, tel.: 067 41084 SfiMURfil KfiRfiTE-DO SHOTOKfiN ILIRSKfi BI STRI C6 TEL.: O67 42 053 PREKO 300 VRST ROČNEGA ORODJA UVOZ IZ AVSTRIJE BARVE ORODJA GRADBENI MATERIAL UGODNE CENE PRIČAKUJE VAS VASA BLAGOVNICA nnu- N \ \ Ilirska Bistrica LINIIfi KOVINSKI IZDELKI Parje 25, Pivka, tel.: 067/50-245, 50-310 fax: 067/50-200, mobitel: 0609 610 144 Izdelujemo jeklene, bakrene in aluminijske pritrdilne elemente za izolacije in kritine v gradbeništvu, vijake,žičnike, kljukice, snegolove ter izdelke po naročilu in na zahtevo kupca mmvm mm f Trnovska 17 INSTALACIJE ^MERITVE tel/fax: 067/81-734 Podgrad 3, tel.: 067 85 020, tel./fax: 067 85 262 UGODEN NAKUP tudi na PORSCHE LEASING ali kredit Na zalogi vsa vozila iz programa VOLKSVVAGEN === LU <Č 11 i 3>o ^ QC Z ^ h" ^ > UU CD ulj CD OC ZZL m/mm/MA ..vVA.^Z^.A MFM INTARZIJA d.o.o., Matenja vas 13, 6285 Prestranek, tel./fax: 067/54-516 VSAK DAN od 8.-17. ure SOBOTA od 8.-13. ure CEMENT ANHOVO APNO MALTIT SALONIT PLOŠČE 5.5V MODULARNI BLOK BRAMAC KER. PLOŠČICE (domače, tuje) LAMELNI PARKET (hrast) SILIKATNA OPEKA POCINKANI ŽLEBOVI CEMENTNI BLOK PO TOVARNIŠKI 700 SITA/RECA 412 SIT/VREČA 600 SIT/VREČA 960 SIT/KOS 84 SIT/KOS 126 SIT/KOS O O 745 SI T/m 2 1880 SI T/m 2 73 SIT/KOS 400 S IT/m CENI ! ea\LE-SC Z _\___\Jl 12* y j- v-U.v.01. '"BOitfAČ november 1991 »O, Pavlovec, to je pa pesem, pesem! « RAZSTAVA MUZEJSKEGA ŠTUDIJSKEGA KROŽKA Poštna preteklost Trnovega Na sedežu trnovske pošte si je še do konca novembra moč ogledati zanimivo predstavite' »Tristoletne poštne tradicije Trnovega« in slediti številnim zgodovinskim podatkom o po membnosti pošte v Trnovem na prehodu od morja na kranjsko in obratno, ki segajo daleč pred Napoleonov čas pa vse do odprtja sodobnega poštnega urada v Trnovem v letu 1903. lil v barvah. Ko je slikal vodo, vrbe. rečne okljuke, portrete ali tihožitja, ko je potoval po okolici Ljubljane, po Gorenjskem, Dolenjskem ali Primorskem, ko ga je prevzemalo veselje in bolečina - vedno je znal iz narave in sebe iztisniti barve, ki jih je puščal na platnih in s katerimi se je bolj kot katerikoli drug slovenski slikar dobesedno hranil. Zaradi trnove življenjske poti je v Pavlovčevih barvah tudi neka trpkost, ne samo mehkoba in voljnost; včasih se zgrinjajo, kakor da so stkane daleč od nasmehov, iz isker samovanja. Razstava v galeriji Na Vidmu je, čeprav skromna po obsegu, vsekakor ponudila dovolj bistvenega za slikarstvo Franceta Pavlovca, ki seje pustil prepoznavati skozi tihoto pokrajin, skozi nanose barv in skozi nadihe svetlega zraka v očeh občudovalcev. B. Z. Avtoportret, olje na platnu, 47 x 34 cm, 1937 France Pavlovec se je že v mladih letih zanimal za glasbo in gledališče, za slikarstvo pa se je navdušil šele potem, ko je prestal preizkušnje prve svetovne vojne in videl razstavo Riharda Jakopiča. Po opravljenem slikarskem študiju v Zagrebu se je poročil z igralko Marjo Goreč in do smrti leta 1959 živel v ljubljanskem predmestju Ježica, kjer je slikal samoto obsavskega sveta, planin in tišino polj. Prav Sava oziroma voda mu je vedno pomenila nekakšno umetniško tolažbo, saj ga je spremljala v vseh obdobjih ustvarjanja, zlasti pa v tridesetih in štiridesetih letih, ko se je uveljavil kot slikar »izvirne podobe slovenske krajine«. Perice na Savi, olje na platnu, 131 x 188 cm, 1934 Med 8. in 22. novembrom je bila v galeriji Na Vidmu odprta razstava slikarja Franceta Pavlovca, ki se je pred okroglim stoletjem rodil v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Ljubitelji likovne umetnosti so imeli priložnost občudovati trinajst olj na platnu iz tridesetih in štiridesetih let, last njegovih sinov Damjana in Petra, ki jih je na odprtju razstave, tako kot osnovne prvine umetnosti enega izmed najboljših slovenskih slikarjev krajin in tihožitij, ob petju kvarteta bratov Boštjančič in branju teksta o Pavlovcu izpod peresa dr. Staneta Mikuža, predstavil umetnostni zgodovinar Damir Globočnik. Pavlovec je bil poet otožnega doživljanja narave. To so opazili že njegovi sodobniki, tudi Oton Župančič, avtor vzklika, ki je uporabljen za naslov pričujočega zapisa. Pavlovcu je bil ljubši od portreti-ranca nov dan - dr. Stane Mikuž bi rekel »Svež v barvah; nebo s hitro se menjajo-čo svetlobo, gozdovi v zlatorumenem soju, za ozadje pa svetlomodre, oprane planine.« Pavlovčeva dela vsebujejo nekaj močnega, skoraj čudežnega, nekaj, kar je tipično slovensko. Naravo, s katero je navezal umetniški pogovor, je neprestano hva- Zanimiva so tudi poimenovanja trnovske pošte. Sprva je bil na poštnem žigu dvojezični slovensko-nemški naziv pošte TRNOVO NA KRANJSKEM in DORNEGG IN KRAIN, pod Italijo TORRENOVA Dl B1STERZA, kasneje TORRENOVA DEL NEVOSO. Po osvoboditvi je imela kratek čas prvič in zadnjič samo slovenski naziv TRNOVO PRI ILIRSKI BISTRICI. Podatki o trnovski pošti nas vodijo v današnji čas, ko je bila v letu 1991 po treh desetletjih znova odprta. Na veliko razočaranje domačinov pa je s poštnega žiga izginilo ime Trnovega, saj na poštnem žigu beremo ob številki pošte 6251 (le) ILIRSKA BISTRICA. Tudi ta razstava ima namen vzpodbuditi občinske in poštne oblasti, da se pošti in naselju vrne prastaro ime Trnovo. Razstave je pripravil Muzejski študijski krožek, ki ž( štiri leta deluje pri Ljudski univerzi Ilirski Bistrica in ga vodi Vanda Volk. Odprtje raz stave je sodilo v okvir mednarodnih priredi tev ob »Tednu vseživljenjskega učenja 97t med 29. septembrom in 3. oktobrom. Ot tej priliki je Muzejski študijski krožek za svoje marljivo delo prejel posebno prizna nje. ki mu ga je ob prisotnosti predsedniki Republike Slovenije Milana kučana name nil Andragoški center v Ljubljani, ki tudi si cer usmerja dejavnost podobnih študijskih krožkov pri ljudskih univerzah po vsej Sloveniji. Tekst in fotografija Vojko Čeligoj V OTROŠKI SKUPNI CENTRA ZA SOCIALNO DELO ILIRSKA BISTRICA Sončna vrata »Sončka« ENA DVA, DO NtBA... »Martin Krpan, či si biu?« Vse manj je priložnosti za živo prenašanje otroškega ljudskega izročila. Sodobni čas in način življenja sta ga odmaknila iz našega vsakdana. Mogoče pa se bo v teh zimskih večerih le našlo nekaj časa, ko bomo svoje otroke med igro naučili pesmico, ki smo jo že sami skoraj pozabili, zaman pa bi jo iskali v pesniških zbirkah in učbenikih. Prav ta kotiček bo namenjen otroškim pesmicam, igricam in običajem iz naše okolice, posebej tistim, ki niso bili še nikjer zapisani in objavljeni. Tokrat začenjamo z verižno pesmico, ki jo sicer poznajo tudi po drugih krajih na Primorskem in Notranjskem. Povedala jo je Alenka kastelic iz Zarečice. Mnogi se je boste gotovo spomnili v malo drugačni različici, vse pa so enako »pravilne«. Prav tale ima zanimiv uvodni verz, ki nam priča, daje bil tudi naš narodni junak, neustrašni Martin Krpan, nekoč otrok. Zanimiva se nam bo zdela tudi vprašalnica »či«, ki jo danes že tako poredko slišimo. Martin Krpan, či si biti ? U beli Ljubljan 'ci štrence viu. Kaj ze luon so dali? Enu kilovu pišče. Cije tistu kilovu pišče? Uošlu mi je pod ognjišče. Či je tistu ognjišče? Vodka ga je poplavala. Či je tista uodka? UoTk jo je popiu. Či je tisti uoTk? Ščjrca ga je posekala. Či je tista ščjrca? U grm 'k je zletela. Či je tisti grm 'k? Kuoza ga je objela. Či je tista kuoza? Vuk jo je puoju. Čije tisti vuk? U uodo je skuoču in si uso r't zmuoču. Zapisal in ilustriral: Romeo Volk Skozi sončna vrata »Sončka«, otroške skupine Centra za socialno delo Ilirska Bistrica, vsak dan vstopajo otroci, ki iščejo družbo, igro, pomoč pri učenju, pa tudi občutek lastne osebnosti in samospoštovanja. Po pisanju šolskih nalog, pri katerih jim pomagajo mentorji Melita Prosen, Mario Princ, Jana Benc, Damjana kapulj in Jasna Rolih Bekrič, se radi prepuščajo prostočasnim dejavnostim - risanju, izdelovanju lutk, branju pravljic, igranju namiznega tenisa, gledanju filmov itd. Najbolj so srečni takrat, ko jih kombi odpelje proti novim doživetjem: letos so si ogledali že dve predstavi v Lutkovnem gledališču Ljubljana, kjer so pokazali lutke, ki so jih izdelali po likih iz Kettejeve 'Zimske romance', na Vrhniki so obiskali rojstno hišo Ivana Cankarja in še bolj spoznali revno otroštvo velikega slovenskega pisatelja, pred kratkim pa so bili tudi v gradu Snežnik. »Bilo je čudovito, peljali smo se skozi Cerknico in se vrnili čez naš Mašun. Na kmetiji v Dolenji vasi smo jahali konje,« čebljajo navdušeni otroci v enem glasu, v katerem je veliko pričakovanj in želja. Aleš, Sandi, Emil, Filoreta, Tanja, Irena, Ibrahim, Mateja, Vlasta, Martina, Pe- tra, Tina, Nermin, Arnela. Andreja, Luka in drugi - vsi ti šolarji govorijo o svojem »Sončku« z veliko ljubezni in hvaležnosti, saj so prepričani, da imajo popoldnevi, ki jih preživijo v njem, več barv in smisla. Nekaj jih bodo pokazali za božične in novoletne praznike z razstavo svojih risb in keramike, uprizorili bodo lutkovno igri co ter izdali novo številko časopisa »Sonček«, v katerem bodo spet sporočili: Sonček - balonček, igraj se z nami, tako je žalostno kadar smo sami! Otroci iz skupine »Sonček« imajo radi izlete. ""ttMgutf