IZ CELJA IN ZALEDJA Veselje je zašlo tudi mednje Rdeči križ Gaberje je na zelo pri­ srčen način proslavil obletnico Rde­ čega križa, ki so jo povezali s pro­ slavo 40. obletnice ZKJ. S sredstvi, ki so jih zbrali v podjetjih, so pri­ pravili prijetno popoldne oskrbovan­ cem doma na Polzeli. Starčki so bili tega obiska zelo veseli in so se nanj tudi pripravili. Zastopnike organiza­ cije Rdečega križa iz Gaberja je po­ zdravil 95-letni oskrbovanec Rav- nak iz Frankolovega. Najprej so si ogledali prostore, v katerih živijo oskrbovanci, potem pa so se vsi, ki le morejo hoditi, zbrali v jedilnici. Najprej jim je zaigral tamburaški mladinski zbor »Svobo­ de« nekaj ljubkih slovenskih pesmi, vmes pa sta recitirala tovarišica Slavica in tovariš Zvižaj iz Trnovelj, ki je poskrbel tudi za zabavni del programa. Poskočne viže je starč­ kom zaigral kvintet Umek. Ta dan so se oskrbovanci od srca razvedrili. Po licih je zdrknila sol­ za — ne solza žalosti, temveč sre­ če in ganjenja. Ko so odhajali, so vedno znova poudarjali, da naj še pridejo mednje. Njihova želja ver­ jetno ne bo zaman. M. K. Elektrovarilci „EMAJLIRKE" so telcniovali Na pobudo Ljudske tehnike so v »Emajlirki« priredili tekmovanje va­ rilcev. Tekmovali so v plamenskem, obločnem in točkastem elektrovare- nju. Tekmovanje je bilo dobro pri­ pravljeno, pa tudi rezultati so bili odlični. Pri plamenskem varjenju je zma­ gal Martin Kač, pri obločnem Franc Jevšinek in pri točkastem elektro- varenju Anica Jager. Skromne svečanosti ob razglasit­ vi zmagovalcev in razdelitvi nagrad so se udeležili razen glavnega di­ rektorja tudi predstavniki vseh or­ ganizacij. Ob tej priložnosti je o po­ menu teh tekmovanj govoril zvezni varilni prvak, ki je orisal zlasti vzgojni pomen tekmovanj in pri­ pravnost za pridobivanje dobrih va­ rilcev. Slov. Konjice v »KONUSU« v Slov. Konjicah že nekaj časa montirajo nove na­ prave za izdelovanje, barvanje in sušenje usnja. Naprave in stroji so večinoma uvoženi, montirajo pa jih v glavnem domačini. V tovarni usnja je bil letni plan dohodka do konca oktobra izpolnjen z okoli 90%, enako tudi plan čistega dohodka in skladov, kar kaže, da bodo letni plan lahko presegli. Obrtno podjetje »Krojaštvo-šivilj- stvo« v Slov. Konjicah si bo letošnje leto precej opomoglo. Pred časom so že dobili sodoben šivalni stroj. Pričakujejo pa, da jih bodo naba­ vili še več, kar bo izboljšalo in olaj­ šalo delo zaposlenim. Del sredstev za nabavo strojev bo podjetje ddr bilo iz posojil; preko 100.000 din pa bo prispeval kolektiv iz lastnih sred­ stev. Težave ima podjetje s prostori, saj sedanji še zdaleč niso primerni za delavnico, v kateri dela okoli 15 ljudi. Iz naših KOMUN Na sestanku predstavnikov obrt­ nih podjetij v Slov. Konjicah so raz­ pravljali o delovanju lastne sindi­ kalne podružnice. Ugotavljajo, po­ sebno v letošnjem letu, da je njeno delovanje preobširno. Tako se od borniki ne morejo poglobiti v pro­ bleme posameznih podjetij, še manj pa analizirati delo organov uprav­ ljanja, gospodarsko stanje in po­ dobno. Zato so sklenili, da bodo v začetku prihodnjega leta iz sedanje podružnice ustanovili tri nove. VESTI IZ ŽALCA OBČNI ZBOR PRIJATELJEV MLADINE Pred kratkim je bil v prostorih Poslovne zveze občni zbor DPM. Poročilo predsednika Draga Pre­ dana je potrdilo prizadevnost dru­ štva v občini. Danes že deluje na območju občine 11 društev PM. Naj­ večja akcija občinske zveze v bodo­ čem letu bo ureditev počitniškega do- • ma na Vranskem, ki bo lahko spre­ jel do 40 otrok. Na koncu je bil iz­ bran še 17-čIanski odbor DPM s predsednikom tov. Dragom Preda­ nom. Pod Mrzlico ie zasvetila luč Mrzličani so pred kratkim slavili za svoje prilike velik praznik. Izpol­ nila se jim je davna, skrita in tudi včasih glasna želja. Hoteli so tudi pod Mrzlico napeljati električno omrežje. 2e v stari Jugoslaviji so mislili na to, vendar jim je takrat­ na oblast le obljubljala,_ obljube pa nikoli uresnič.la. Pred tremi leti so to vprašanje znova sprožili. Pravza- LJUDSKA TEHNIKA NA POLZELI Društvo Ljudske tehnike na Pol­ zeli šteje okoli 100 članov, ki se uspešno udejstvujejo v foto, radio in avtomoto krožku. Z zgraditvijo novega društvenega poslopja se je dejavnost tega društva še bolj raz­ mahnila. Zlasti lepo dela avtomoto krožek, ki je razen svojega rednega dela pripravil tudi tečaj za mope- diste. Na tem tečaju je sodelovalo kar 71 ljudi. V načrtu imajo, da bo­ do priredili tečaj za šoferje amater­ je, za katerega je na Polzeli veliko zanimanje. 2e sedaj se je za ta te­ čaj prijavilo 35 ljudi. Društvo pa ima tudi lasten avtomobil, ki so si ga nabavili s pomočjo in podporo tovarne, člani pa so ga sami ob­ novili in uredili. prav ga je sprožil odbornik Ivan Ža­ gar. Tedaj so prebivalci tega kraja znova začeli misliti na elektriko, in sicer z vso resnostjo. Občina in kme­ tijska zadruga sta jim obljubila po­ moč. Kljub temu pa so naleteli na težave, vendar nisT odnehali. Kopali so jame, postavljali drogove, v hi­ šah so napeljevali tokovodnike in opravili veliko število prostovoljnih ur. Letos se jim je želja uresničila. Najeli so kredit in dokončali zadnja dela. S tem pa je pod Mrzlico tudi prvič zasvetila luč. Napori so sicer pozabljeni, spomin in zahvala za pomoč, ki so jim jo nudili, pa bo ostala kadar koli in kar koli bodo delali pri električni luči. POJASNILO V članku Osnutek za komedijo, objavljenem v zadnji številki naše­ ga lista, v katerem je bilo govora o blagajničarki hišnega sveta v Koc­ bekovi ulici, niš lo, kakor so si to nekateri razložili, niti za njo kot blagajničarko, ki je kot taka vse­ skozi vestna in požrtvovalna, pa prav tako ne za hišni svet — mar­ več za osebo in njen nepravilen od­ nos do ljudi. 0BSE2NE NALOGE Ta čas je bil v Žalcu tudi občni zbor zadružnih uslužbencev in delavcev, katerega se je udeležil tudi podpredsednik OLO Celje, tov Miran Cvenk, zastopnik republiške­ ga sindikata kmetijskih in prehram­ benih delavcev in drugi. Vsaka za­ druga z več kot 15 zaposlenuni bo imela odslej svojo sindikalno po­ družnico, dočim bodo v manjših za­ drugah sindikalne podružnice skup- • ne za dve ali tri zadruge. Razprav­ ljali so še o tarifnih pravilnikih, le­ tovanju zadružnih delavcev in o vzgoji kadrov ter o pravilnem tol­ mačenju kooperacije našim zaseb nim kmetijskim proizvajalcem. Težave okoli vrtca Društvo prijateljev mladine na Polzeli bi rado ustanovilo vrtec. Vprašanje je le, zakaj ga ne mo­ rejo, ko vendar obstajajo vsi po­ goji, da bi ga ustanovili. Zene-ma- tere, delavke v tovarni Polzela pa si tudi želijo, da bi lahko otroke med delovnim časom spravile v var­ no zavetišče. Težnja in pripravlje­ nost je torej tu, možnosti za usta­ novitev vrtca tudi, saj je na raz­ polago stavba; vendar se prava ovi­ ra začne šele pri stavbi. Stavba, ki so jo krajevni organi, pa tudi občina je pristala na to, do­ ločili, da bo v njej vrtec, bi lahko po preureditvi sprejela okoli 50 otrok. Vedeti moramo tudi, da je toliko otrok za vrtec že prijavlje­ nih, se pravi, da je tudi materialno potreba utemeljena. Vendar v se­ danji stavbi stanujeta še dve dru­ žini — Zalterjeva in Završnikova. Ti so, kot bi rekli v kakem poročilu o gledališki igri, nosilci zapleta drame, ki je nastala na Polzeli. Obema družinama so namreč pre­ skrbeli druga stanovanja, da bi se v nje preselili in izpraznili prostore za potrebe vrtca. Toda —! Ti dve družini se kratko malo nočeta iz­ seliti. Pravim, nočeta, ker je res ta­ ko. Požvižgajo se na vse odločbe, peticije in prigovarjanja. Vztrajajo pri svojem: »Mi ostanemo v tej stavbi,' polzelski vrtec pa nam ni mar!« Na koncu nam ne preostane dru­ gega, kot da zapišemo, da so med nami še ljudje, ki so jim osebni in­ teresi in morda »kaprice« bolj po­ membne kot koristna pridobitev za prebivalce vsega kraja. Ce bi ti dve družini pomislili na to, kakšna je škoda zaradi tega, saj bi delavci v zimskem času, ko ni toliko gradbe­ nih del, laže obnovili poslopje, in koliko nevšečnosti pripravljajo ti­ stim materam, ki bi lahko svoje otroke dale v vrtec, bi morda svoje trmasto stališče spremenili. To bo nujno, ker je vrtec na Polzeli res potreben. M. I. Neutrudni delavec Miha Cestnik Gori nad Seščami, v skritem in romantičnem kotičku; tam, kjer se neha gozd in začenja pisana livada živi in dela po­ žrtvovalen tovariš Miha Cest­ nik. Pred 65. leti mu je stekla zi­ belka v revni, polproletarski družinici. Mladostna pot mu ni bila pokrita z rožami. Komaj je končal šolo, že je prijel za kramp in lopato — kruh si je začel služiti sam. Delo ga je zaneslo v zabu- kovški rudnik. Tam je več kot 30 let kopal globoko pod zem­ ljo premog — črno zlato. Med knapi je spoznal proletarsko življenje. Ze zgodaj je tudi ob­ čutil krivice, ki so jih povzro­ čali nenasitni kapitalisti. Kma­ lu se je pridružil naprednim delavcem in se z njimi začel boriti za boljše življenje, za večji kos kruha in za resnično svobodo delavskega razreda. Miha Cestnik je bil med oni­ mi, ki so ustanovili na prebold­ skem območju društvo »Vza­ jemnost«. Ni mu šlo le za to, da bi bil član naprednega dru­ štva; k temu ga je vleklo delo in prepričanje. On tudi nikoli ni držal rok križem in če se je le dalo, je prijel za delo, za vsako delo. Pa tudi danes, kljub letom pridno dela v raznih organiza­ cijah. Zlepa ne najdeš tako de­ lavnega člana kot je Miha. Po­ vsod kjer so z udarniškim de­ lom kaj hoteli narediti, je bil Miha med prvimi, ki se je za delo ogrel. Ni mu žal časa, ki ga prebije na sestankih in pri delu. Tudi pot, ki jo mora pre­ hoditi, ker je območje razkrop­ ljeno, ga ne moti. Volja do dela in do uspehov ga še naprej vo­ di in zato je prav Miha vzor mnogim mlajšim. Prebivalci Prebolda, njegovi tovariši in znanci — tem se pridružuje tudi naše uredništvo — mu želijo, da bi še dolgo ostal med njimi in da bi s svo­ jim primerom še naprej vzpod­ bujal druge. Celjski trg Krompir 21-28 (28-50). čebula 25-40 (40—60), česen 120—150 (160—200), visok fižol fO (90—100). nizek fižol 100 (60— 70), solata 60 (60-100) cvetača 50-72 (100), špinača 60 (100—150). motovileč — (200—250), radič 100 (100—150). ohrovt 50 (40-50). koleraba - (50-40). peteršilj 50-60 (60-100). zelena 70—80 (80-100), por 40-60 (60-80), pesa 50-55 (40—50), korenje - (25), redkev 50 (40), hren - (120—180). belo glavnato zelje 16—20 (20 —50), rdeče glavnato zelje 50 (40), ri­ bano zelje 40-48 (50), repa - (20-25), ribana repa — (40), limone 200, poma­ ranče 180 (—), grozdje 154 (140), jabolka 40—68 (50—60), hruške — (80). Trg je bil ta teden slabo preskrbljen ne samo kvantitativno ampak tudi kva­ litativno. Poleg tega pa so vsi poljski pridelki skoraj od dne do dne dražji, čeprav so bile cene že prej višje kot na trgih v ostal'h slovenskih mestih. Pretekli teden je bilo na trgu spet manj perutnine, mleka in mlečnih izdelkov ter jajc. Gibanje prebivalstva v času od 5. do 12. decembra 1959 je bilo rojenih: 55 dečkov in 55 deklic. Poročili so se: Stanko Jelačič, delavec iz Glogove« in Ivanka Horvat, tkalka iz Celja. Umrli: Magdalena Skok, gospodinja iz Smart- na ob Dreti, stara 76 let. Mihael Li- potnik, delavec iz Celja, star 55 let. Va­ lentin Verbič, upokojenec iz Višnje vasi, star 71 let. Franc Svetko, upokojenec iz Polzele, star 65 let. Simon Trupkovič, delavec iz Mačkovca, star 42 let. Juli- jana Mantel, invalid, upokojenka iz Ce­ lja, stara 68 let. Alojz Jovan, otrok iz Sp. Doliča, star 7 mesecev. Srečko Kos, otrok iz Kamene, star 4 mesece. Ivan« Petelinšek, vzdrževana oseba iz Lok, stara 76 let. Ivan Vouk, upokojenec iz Pečovja, star 60 let. Frančiška Medved, gospodinja iz Tekačevega, stara 54 let. iroiuka nesreč: USODNO RAZSTRELIVO -. Tomo Meke, delavec pri »Hidrotehni«, Anica Savšek iz Marija Gradca in Jožefa y Piki iz Laškega so se poškodovali z r«z- i;]streIivom. Razstrelivo je imel v žepu S^jTomo Meke in to je nenadoma eksplo­ diralo. Pri tem je dobil poškodbe na glavi in rokah, poškodovani pa sta bili tudi Piklova in Savškova. NESREČA Z 2AGO Milan Močnik iz Rogatca je žagal drva s krožno žago. Pri tem je zaradi nepaz­ ljivosti prišel preblizu s prsti in mn Je žaga odrezala dva prsta na roki. KOLESARSKA NESPRETNOST Olga Butinar iz Gorice pri Šmartnem T Rožni dolini je padla s kolesom in se poškodovala. Pretekli teden pa se je zaradi padca s kolesom poškodoval tudi Edi Gruber iz okolice Celja. NESREČA V GOZDU Pri delu v gozdu je nenadoma padel . na nogo hlod Josipu Putanecu iz Vrha pri Šmarju in mu jo poškodoval. Francu Knezu iz Zabukovce, osemletnemu otroku pa je na nogo padel težak kamen. PAZITE NA OTROKE Komaj dve leti staremu Jožetu Cndnn iz Lopate se je po hrbtu razlil vroč zdrob. Dobil je težje opekline in so ga prepeljali v celjsko bolnišnico. STRUPENI NAPITEK V Tremarju je Zora Tratnšek iz nezna­ nega vzroka popila strupeno tekočino, vendar je ostala pri življenju. NESREČA PRI DELU Pri delu na železniški progi pri Šmarju je delavcu Nikoli Smiljaniću padel težek kos lesa na glavo in ga teže poškodoval. NEPREVIDNO RAVNANJE Z OROŽJEM Jože Pevec iz Celja je nepravilno rav­ nal s strelnim orožjem in se poškodovaL Obstrelil si je prste na roki. NEPREVIDNOST PRI DELU Štefan Jembrec je pri »KURIVU« na­ kladal na voz cementne izdelke. Pri tem mu je nenadoma padla na glavo težka eef in ga hudo poškodoval«. Nezavest­ nega so pripeljali v bolnišnico. VRELA VODA JE NEVARNA Ema Kidrič, doma iz Sladke gore pri Šmarju je neprevidno ravnala s posodo, v kateri je bila vrela voda. Voda se je polila iu jo opekla po prsih in po rokah. KONJ GA JE PODRL Na teharski cesti je konj podrl Alojza Polutnika. Pri nesreči je poškodovani dobil pretres možganov in so ga neza­ vestnega hitro prepeljali v bolnišnico. ALKOHOL JE STRUPI Delavca Antona Cehovina so pretekli teden našli nezavestnega. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je hudo zastrupljen z alkoholom. Velike količine alkoholne pijače so namreč lahko hudo škodljive. NESREČNI PADCI Leopold Kamenšek, star pet let, doma iz Pristave pri Šmarju je nesrečno pa­ del in si poSkrdoval roko. Janez Koro­ šec, doma na Teharski cesti si je pri padcu zlomil nogo. Milan Potočnik iz Vitanja pa si je poškodoval roko. Pri padcu si je zlomila nogo Štefka Golav- šek iz Pongraca pri Grižah, enako tudi dvanajstletni Dušan Lesjak iz Levca. Mali Marjan Pivec iz Zagrada je pri telovadbi nesrečno padel in dobil lažji pretres možganov. Ana Homec iz Gomil- skega je padla in si poškodovala hrbte­ nico in obe noei, Marija Kolar iz Do- bovca pri Ponikvi pa si je pri padcu zlomila roko in poškodovala hrbtenico. MOPEDIST POVOZIL OTROKA V ponedeljek dopoldne se je v Celju • bližine slaščičarne »Zvezda« dogodila huda prometna nesreča. Petletni otrok Marjan Cretnik je stal na pločniku in tik pred mopedistom Plešnikom iz Pire- šice stekel čez cesto. Mopedist, ki je pripeljal po trgu V. kongresa, je z vso silo trčil v neprevidnega otroka in ga prevrgel po cesti. Otroka so prepeljali v celjsko bolnišnico s hudimi telesnimi poškodbami. Ureditev prometa v središču Celjo in varnost lokalov ponoči Zaradi takega drena je Stanetova ulica skoraj vsak dan neprehodna, ovira mimoidoče in kvari podobo mesta. Promet iz dneva v dan vedno bolj narašča. Zaradi tega bi bilo zaenkrat potrebno urediti promet predvsem v Sta- netovi in Prešernovi ulici, ki sta najbolj poslovni ulioi v Celju. Čeprav je s prometnim znakom prepovedana vožnja in parkiranje avtomobilov v Stanetovi ulici, nihče tega ne upošteva. Sicer je res, da so v tej ulici nekatera podjetja, pri katerih nakladajo in razkladajo blago, vendar bi se dalo to tudi drugače urediti. Nikakor več ne gre, da se tu v do- popoldanskih urah zvrsti dolga kolona tovornih in osebnih avtomobilov ter vprežnih vozil. Nekatera izmed njih par­ kirajo tudi po nekaj ur. Da je zmešnjava še večja, napravijo kolesarji prave barikade, ko puščajo kolesa prislonjena ob pločnikih. Nevzdržno je stanje tudi v Prešernovi ulici, ko neresni kolesarji prirejajo pravcate dirke prav v času, ko je največ ljudi v tej ozki ulici. Njihova drznost naravnost ogroža var­ nost zlasti starejših ljudi. Na ta račun je bilo že nešteto pritožb, pa tudi že nekaj nesreč. Mimo tega so trgovska podjetja v Celju izrazila željo, da bi naj uredili varnostno službo za čuvanje lokalov ponoči. Podjetja so tudi pripravljena kriti del stroškov za nočne čuvaje, ki bi hkrati čuvali tudi vozila na parkiranih pro­ storih seveda ob primerni pristojbini, ki bi jo plačali vozniki. Trgovniska zbornica in svet za blagovni promet pri celj­ ski občini sta o tem že razpravljala in bosta priporočila svetu za notranje zadeve, da bi prepovedal kolesarjenje po Prešernovi ulici od slaščičarne Zvezda do kavarne Evropa, v Stanetovi ulici od lekarne Center do Tomšičevega trga pa parkiranje vozil v času od 5. do 23. ure. Trgovska podjetja naj bi nakladala in razkladala blago v nočnih urah. Svetu za komunalne zadeve pri celjski občini pa bodo poslali pred­ log, da bi naj podjetje Javne naprave čim prej organiziralo varnostno službo za nadzor trgovskih lokalov in parkirnih prostorov ponoči. Ti ukrepi so nujni in marsikateri Celjan jih bo z zadovoljstvom pozdravil. -ma- Prometna nezgoda Ne mine teden, da bi ne bila med časopisno kroniko vsaj ena »osmrt­ nica«, ki izhaja iz prometne nesreče. Kaj poreče k temu izkušen poklicni šofer? Jaz tole ... »Vozim že vrsto let. pa še nisem imel prometne nezgode, ker vozim vedno z odprtimi očmi in z zavestjo, da se mi vsak čas lahko kaj pripeti — po moji. ali pa po krivdi dru­ gega. Vzrok za tolike prometnejie- sreče namreč moramo iskati mnogo­ krat v pomanjkanju cestne discipli­ ne. Poglejte samo tale primer: Na ostrem ovinku zagledaš pred seboj dva kolesarja, ki »seveda« vozita vzporedno. Dam signal, zavrem z oso silo in kar naprej trobim. Ven­ dar »pametni« kolesar, namesto da bi pospešil vožnjo in tako prišel na desni rob ceste pred svojim prija­ teljem, tudi zavre kolo in tišči vstran. V takih primerih, pa če imaš še tako dobre zavore, se moraš umakniti v levo, to se pravi k sre­ dišču ceste. In kaj, če ravno v tem trenutku pripelje nasproti drugo vo­ zilo? Nesreča je neizbežna. Možno je dvoje, ali se zaletiš v avto, ki ti prihaja nasproti, ali pa povoziš kolesarja. In mnogokrat se zgodi, da je prizadet kolesar. Zato bi mo­ rali kolesarji biti na cesti dosti bolj previdni. Podobno s težkim srcem gledam konjsko vprego, ki vozi po sredini ceste in moraš trobiti vso večnost predno zavije na rob ceste, da bi lahko avto šel mimo nje. Vendar te­ ga voznikom konjskih vpreg ne sve­ tujem. Pred leti sem namreč doživel, da je med takim prehitevanjem konj samo pogledal nazaj, pa ga je tež­ ko ohišje avtomobila udarilo in mu zmečkalo glavo. Sicer pa kaj bi mo­ drovali o voznikih, saj še toliko uvi­ devnosti nimajo, da bi si na vozila pritrdili odbojne luči. Tretji grešniki so junaki, ki na vso silo hočejo prehitevati, pa če­ prav pride do nesreče. Na ravni cesti to sicer gre, skozi vasi pa tega ne bi smeli delati. Iz hiš ob cesti lahko vsak trenutek pridirja na cesto kak otrok. Tedaj ga več nihče ne more rešiti. Četrta nevarnost pa je preutru­ jenost šoferjev — spanec. Večkrat beremo, da je voznik zaspal za krmilom. Predno obsodite takega voznika, morate vedeti tole: Zgodilo se je. da sem brez prestanka pre­ vozil v enem dnevu progo Manbor— Ljubljana—Blea—Ljubljana—Koper. Bil sem utrujen, priznajte upravi­ čeno. Mnogi šoferji so tudi tako. Neravne, ozke ceste utrudijo voza­ ča, ko pa prideš na ravno, široko, asfaltirano cesto, ti nekoliko odleže. Ni treba toliko paziti, enakomerno in mirno brnenje motorja pa se te­ daj sliši kot prijetna uspavanka. Te­ daj je najbolje, če ustaviš vozilo in vsaj za eno uro brez skrbi zaspiš. Sicer je lahko katastrofa že za na­ slednjim ovinkom. In še ena vrsta grešnikov je, ki ogrožajo življenja na cesti. To so oni, ki dirjajo iz objestnosti, ker mi­ slijo, da so junaki in da jih bodo zaradi tega dirjanja tudi drugi imeli za junake. Toda motijo se. V očeh ljudi, zaradi tega še bolj, ostanejo le neumni predrzneži, ki se igrajo s svojim in tujimi življenji. In kaj menim o ukrepih, da bi te nevarnosti odpravili? Vozniško iz­ kaznico bi morali odvzeti krivcu za določeno dobo. Mestnim dirkačem bi jo odvzel za vedno — za vinjene voznike pa nobena kazen ni pre­ ostra. R