TEKSTILEC GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS KRANJ Leto XXIII. 08M0NJA KNJIŽNICA K. O A ra. J STUOU6KI OOOEL£K štev. 1 MAREC 1982 e DRUSCHKE PONUJA NAGRADO ZA IZDAJO Druschke ni strahoval ljudi samo z mečem in bičem, temveč je znal ponuditi tudi med. Med v obliki denarja za izdajo. S takim medom bi se lahko sladkala Katarina Škofič, ki ga je za tako ceno zavrnila. O tem mi je na Bregu pri Žirovnici pripovedovala: »Bilo je proti večerju julija 1942, ko sta Druschke in Zwick pri sosedu Planinšku na Koroški Beli aretirala 48-letno Ivano Prčej in njenega podstanovalca 42-letnega Metavža Zvana iz Gorij. Ivaninega moža Franca so zaprli že štirinajst dni prej. V kuhinji sem prala perilo in skozi okno opazovala, kako gestapovca po cesti ženeta Prčejevo in Zvana. Radovednost me je hitro minila, ko sem videla, da sta gestapovca zavila proti mojemu stanovanju. Katarina Škofič? je vprašal Druschke. Da, jaz sem. Kaj želite, gospod oficir? Na vojaške čine se nisem spoznala in sem mu kar tako nalašč rekla gospod oficir, ker sem opazila, da ima neke našitke na ovratniku suknjiča. Pojdite z nami! je ukazal. Hudo me je skrbelo, kaj je z možem, ki je bil tedaj na delu v železarni. So tudi njega aretirali? V zapor v Kosovo graščino so me pripeljali skupaj s Karlino Lotrič. V sobi sem prepoznala Ano Trček in Minko Krivec. Po mojem prihodu v to sobo so najprej Minko odpeljali na zaslišanje, nazaj pa jo je pripeljal Lincke tako pretepeno, da smo vse v sobi jokale, ko smo zrle v njene rane, otekline in črne podplutbe. Drugi dan so nas natlačili v avtobus in odpeljali v Begunje. Na zasliševanjih me je Druschke spraševal samo o Francu Konoblju-Slo-venku. Ponudil mi je 5000 mark nagrade, če povem, kje je, kam hodi na zveze in kako bi ga lahko ujeli. Na Slovenka je bil zelo jezen, ker sta on in Zivan decembra 1941 vodila upor na Dovjem in v Mojstrani. S Slovenkam smo stanovali v isti hiši. Avgusta 1941 so ga zjutraj pred hišo precej nespretno čakali gestapovci. Moške, ki so prihajali iz hiše in odhajali v službo v železarno, so ustavljali in spraševali, kdo izmed njih je Franc Ko-nobelj. Vprašali so tudi mojega moža, ki ga je potem v železarni obvestil, da ga pred stanovanjsko hišo čaka gesta-po. Konobelj je bil namreč takrat prvič v nočni službi, tega pa ovaduh ni vedel, sicer bi ga gestapovci lahko aretirali v železarni. Po tem obvestilu je Konobelj preskočil plot in odšel v partizane. Druschke me je spraševal, slovenski tolmač prevajal in pisal zapisnik na pisalni stroj. Nenadoma pa je Druschke podivjal in zagrozil: Dam ti pet minut časa za premislek. Ce imaš rada moža in hčerko, ju boš še videla, sicer nikoli več. Kranjci ste se popolnoma spridili v minulih dvajsetih letih pod kraljevino Jugoslavijo. Ne poznate več iskrenosti, obžalovanja, priznanja, zvestobe do Fiihrerja, kot so jo imeli vaši očetje in dedje do avstro-ogrskih cesarjev. Vedete se kot vešče, ki silijo k ognju. Sem mar jaz kriv, če je bilo že toliko ljudi obsojenih na smrt, izgnanih v Srbijo in v razna taobrišča? S svojo molčečnostjo in neumnim sprenevedanjem sodite sami sebi! Razkoračil se je pred menoj, mi z roko stisnil jopico pod vratom in jo začel zavijati kot perica, kadar ožema perilo, ali morilec, kadar duši svojo žrtev. Se bolj grozeče je dvignil glas, da sem zatrepetala: Si mati in žena ali ne? Želiš srečo ali nesrečo možu in hčerki? Hočeš ali nočeš živeti? Drl se je in v rokah besno vrtel bič, kot bi mu živci popuščali in bo zdaj zdaj kot sestradan volk planil vame. Še enkrat me je ihtavo jezno oplazil z očmi, potem pa oddivjal iz sobe, za seboj pa tako močno zaloputnil vrata, da sem čutila piš vetra. Tišina ... S tolmačem sva se zmedeno gledala. S hodnika sva zaslišala korake in govorice. Tolmač je svetniško povesil glavo malo v stran in me prijazno nagovoril: Gospa, je rekel, vam se niti ne sanja, kaj vse ve Druschke o vas. Svetujem vam, in to je v tem trenutku in v tem položaju tudi najboljše za vas, da mu vse poveste po pravici. Le tako si boste rešili življenje, povrh pa še dobite lepo nagrado za udobno življenje. Morda . . . Morda bi mu celo nasedla, če ne bi s tako hinavsko sladkim glasom omenil nagrade. Preblisnilo me je: zanka! Druschke je zmenjen s tolmačem. Vihravost, bes in grožnje so le del njegove taktike. Judežev denar, ki mi ga je v zameno za izdajo ponujal Druschke, mi je bil ostuden. Med vojno se vsaj večina nas ni pehala za denarjem. Ljudje so delali, ker so morali, če so hoteli dobiti karte za živila in točke za perilo, obleko in obutev. V zaporu res nisem mogla razumeti, zakaj me je nekajkrat ločeno zasliševal upravnik zaporov Guck. Vsekakor je hotel od mene zvedeti, kako in kje bi lahko dobil zvezo s Slovenkom. Bil je prijazen, toda tudi te prijaznosti sem se bala. Preveč je bilo hinavščine, zahrbtne podlosti, provociranja ljudi, takih, ki so vso vojno nosili krinko na obrazu. Sicer sem pa Druschkeju in Gučku govorila le resnico: Ne vem, kje so partizani in Slovenko. Danes vemo, da je bil Guck protinacist in da je imel zveze s partizani. Gestapovci so ga sami ubili leta 1944. Vzdržala sem vse zanke in grožnje, in to mi lajša vest. Hočem reči, ponosna sem, da sem pošteno premagovala notranje stiske in krize, ko sem med zaporniškimi zidovi štiri mesece razmišljala o družini, življenju in smrti.« (Odlomek iz knjige Jožeta Vidica — Semenj v Bistrici) Za volitvami 11. marca bodo volitve v samoupravne organe in to 21. aprila 1982. Delavski svet delovne organizacije je na zadnji seji dne 24. februarja sprejel sklep o razpisu volitev Volitve so pred nami 11. marca bomo že tretjič volili delegate v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih skupnostih. Za nami so že dalj časa trajajoče priprave na volitve, to je evidentiranje kandidatov in predkandidacij-ski postopek, ki so se začele v drugi polovici lanskega leta. Temeljna organizatorja in usklajevalca vseh priprav v zvezi z volitvami sta SZDL Slovenije iz ZS Slovenije, v organizacijah združenega dela pa sindikat. III. konferenca sindikatov Slovenije Na pravkar minuli 3. konferenci Zveze sindikatov Slovenije, katere vsebina je bila posvečena vlogi in nalogam sindikatov pri uveljavljanju delavcev kot nosilcev socialne politike in zagotavljanja socialne varnosti, so delegati v razpravah potrdili predlagana stališča in usmeritve, podane že v pripravah na konferenco. Številni razpravljal-ci so kritično opozarjali na pomanjkljivosti in slabosti v uresničevanju socialne politike in pri delu sindikatov na tem področju. Posamezne razprave so dobra ocena stanja in tako tudi dobro izhodišče za politično in strokovno akcijo. V vseh osnovnih organizacijah sindikata je bil izvoljen koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja in volitve, ki je pripravil predlog za pred-kandidacijske konference. Le-te so bile izvedene v drugi polovici januarja. Na pred-kandidacijskih konferencah so se nekateri predlogi še dopolnili oz. popravili. Tu so bili sprejeti tudi sklepi o sklicu temeljnih kandidacijskih konferenc (TTK), ki so bile izvedene v času od 5.—10. februarja. Na temeljnih kandidacijskih konferencah je bil sprejet poslovnik TKK, obravnavali smo naše kandidate in kandidate nosilnih funkcij v občini, republiki in federaciji. Izbrali smo tudi po enega kandidata za prvo občinsko kandidacijsko konferenco. Vsi možni kandidati so podpisali privolitev za sprejem kandidature, s katero se izraža volja in želja, da bodo odgovorno in po svojih močeh tvorno sodelovali v volilni aktivnosti in po izvolitvi opravljali svojo funkcijo v skladu z izraženim zaupanjem in pooblastili. Volitve, ki bodo 11. marca, so torej pred nami. V TOZD Predilnica, TOZD Tkalnica, TOZD Plemenitilnica in DS Skupne službe bomo izvolili člane delegacij za 5 združenih delegacij samoupravnih interesnih skupnosti: — SIS za izobraževanje in SIS za otroško varstvo — SIS za kulturo in SIS za telesno kulturo — SIS za raziskovanje in SIS za zaposlovanje — SIS za zdravstvo in SIS za socialno skrbstvo — SIS za stanovanjsko in SIS za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Vsaka združena delegacija ima 9 članov. V TOZD Prehrana in oddih pa bodo izvolili 12-člansko splošno delegacijo. Nadalje bomo volili tudi člane delegacije za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in to v vsaki TOZD in DSSS člane za eno delegacijo za zbor združenega dela, ki bo štela 7 članov. Kandidatne liste so bile dokončno potrjene na temeljnih kandidacijskih konferencah in so razobešene tudi na oglasnih deskah. Kandidatne liste bodo zaprte, kar pomeni, da bo na njih toliko kandidatov, kolikor jih bomo izvolili. Na vsakem volišču bosta po dve volilni skrinjici — ena za glasovnice kandidatov DPS, in ena za glasovnice kandidatov SIS. Poskrbimo, da bomo 11. marca kar najbolj vestno in uspešno opravili našo samo-upravljalsko dolžnost. Predsedstvo republiškega sveta ZSS bo na seji 19. februarja smiselno dopolnilo stališča in usmeritve 3. konference ter sprejelo akcijski program republiškega sveta ZSS za njihovo uresničevanje, kar bo tudi podlaga za izdelavo akcijskih programov zveze sindikatov v občinah in organizacijah združenega dela, le-te pa bo potrebno sprejeti v treh mesecih. V Informacijah republiškega sveta ZSS je bil objavljen skrajšan povzetek najpomembnejših razprav po tematskih področjih, ki zajemajo humanizacijo dela z vidika zdravstvenega varstva, varstva pri delu in varstva invalidov, zaposlovanje in izobraževanje, prehrano med delom, stanovanjsko problematiko, otroško varstvo, pokojninsko zavarovanje delavcev, socialna varnost kmetov in socialno varstvo starejših občanov. Področje, ki je bilo v pripravah na 3. konferenco Zveze sindikatov Slovenije najbolj izpostavljeno, je humanizacija dela z vidika zdravstvenega varstva, varstva pri delu in varstva invalidov. Zato je tudi velika večina razpravljalcev na konferenci posvetila ravno tej temi največ časa in skorajda ni bilo referata, ki ne bi vseboval tega področja. Humanizaciji dela oziroma delovnih pogojev so številni razpravljalci namenili toliko časa zato, ker je humanizacija dela v vseh svojih razsežnostih bistveni razredni smoter samoupravne socialistične družbe, osvobajanja človeka in dela ter pomemben pogoj za povečanje družbene produktivnosti dela in socialne varnosti delavcev. Njen cilj je ustvarjanje takih delovnih pogojev, ki bodo omogočali uveljavljanje delavca kot ustvarjalne in svobodne osebnosti ter ohranjanje njegovih delovnih sposobnosti. Zato je humanizacija dela ena bistvenih nalog sindikatov. Delegati, ki so razpravljali o zdravstvenem varstvu delavcev, so večinoma opozarjali na pomen preventivnega zdravstvenega varstva s posebnim poudarkom na medicini dela. Večina razpravljalcev o problematiki varstva pri delu je potrdila in odprla temeljne opredelitve v stališčih in usmeritvah konference. Menili so, da bi bilo treba sistem invalidskega zavarovanja tako dograditi, da bo predvsem po- večal odgovornost in zainteresiranost organizacij združenega dela za preprečevanje invalidnosti. Številni so bili tudi razpravljalci, ki so govorili o problematiki varstva pri delu, kar je neposredno povezano s problematiko invalidnosti. Predsednik zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije Igor Ponikvar je poročal, da so letni načrti zaposlovanja, ki jih usklajujemo v samoupravnih interesnih skupnostih za zaposlovanje, usklajeni z občinskimi resolucijami, ki predvidevajo 2,5 odstotno rast družbenega proizvoda in enoodstotno rast zaposlovanja. Prepočasi pa v občinah podpisujejo sporazume o teh načrtih, saj jih je doslej podpisala komaj četrtina slovenskih organizacij združenega dela. Omenil je tudi, da organizacije združenega dela napovedujejo, da bodo letos zaposlile 70 odstotkov delavcev s kvalifikacijo od 3. stopnje navzgor. Če bo to uresničeno, se bo delež kvalificiranih delavcev v združenem delu povečal na več kot 62%. Opozoril pa je, da bo imelo možnost zaposlitve okrog 4.500 pripravnikov (lani 6.000). Po stanju od decembra lani je lansko leto iskalo zaposlitev 13.351 ljudi, med njimi okrog 4.000 takih oseb, ki so težje zaposljive. Razpravljalci, ki so govorili o stanovanjski problematiki, so prikazali ali poudarili že predlagana stališča in usmeritve večinoma z vidika lastnih delovnih in bivalnih pogojev. Opozorili so, da reševanje stanovanjske problematike še ni našlo pravega mesta v letnih in srednjeročnih planskih dokumentih. Planiranje je otež-kočeno tudi zato, ker povsod ne razpolagamo z resničnimi podatki o stanovanjskih potrebah. Delavci morajo redno uskladiti potrebe po stanovanjih s stvarnimi finančnimi in prostorskimi možnostmi in se vključevati v vse faze priprav na gradnjo ter tako vplivati na odločitve o lokacijah, kakovosti in opremljenosti zemljišč ter gradnjo samo, je menil delegat iz Ljubljane. Osrednje vprašanje, ki mu je večina delegatov namenila svoja razmišljanja, je bilo: kako poceniti gradnjo stanovanj in bolje izkoristiti že obstoječe stanovanjske zmogljivosti. Enotno so podprli predlagana stališča o tem, kje iskati rezerve za znižanje cen novogradenj. Večina razpravljalcev je poudarila, da je seznam tistih, ki bi lahko prispevali k pocenitvi stanovanj, precej obsežen. Take možnosti nedvomno ponujajo pospešena industrializacija gradnje in tipizacija, boljša organizacija in delitev dela v gradbeništvu in dohodkovna povezanost. Očitki so leteli predvsem na izvajalce del, ki z zamujanjem znatno prispevajo k podražitvi. Zato naj izvajalci sklepajo pogodbe le za prodajo tistih stanovanj, ki jih bodo lahko zgradili v dogovorjenem roku, sicer bodo še naprej vsiljevali naknadno zviševanje cen. Delegati so podprli predlog, da je mogoče z obnovo starih stanovanj priti do še marsikaterega kakovostnega in poceni stanovanja. Strinjali so se, da smo doslej ta vidik pridobivanja stanovanj skoraj povsem zanemarili. Zanemarili pa smo tudi možnost zamenjave stanovanj. Poenotenje meril za dodeljevanje stanovanj in stanovanjskih posojil, predvsem pa poenotenje meril za pridobitev stanovanj iz sredstev solidarnosti in kadrovskih stanovanj — to je bila zahteva, ki so jo delegati prenesli iz vseh okolij, kjer so o stanovanjski problematiki obširneje in poglobljeno razpravljali. Uvajanje stanarine na ekonomsko ustrezno in socialno upravičeno raven je v nekaterih primerih izjemno težko. Stanarine moramo sicer ekonomsko utemeljiti, vendar postopoma in na z enakim pristopom za vse. S subvencijami pa moramo zaščititi raven realnega življenjskega standarda tistih družin, pri katerih bi večje stanarine povzročile resne težave. Za razpravo o problematiki otroškega varstva se je priglasilo le nekaj delegatov. Problemi, ki so jih prikazali, zadevajo predvsem delovni čas vzgojno-varstvenih zavodov. To je problem, ki ga je treba reševati tako z vidika potreb kot tudi z vidika racionalizacije in ekonomske upravičenosti. V razpravah na teme »pokojninsko zavarovanje delavcev, socialna varnost kmetov in socialno varstvo starejših občanov« je sodelovalo precej razpravljalcev, ki so dali precej predlogov, mnenj in spreminjevalnih predlogov za urejanje teh vprašanj. Tako so iz ObS ZS Kočevje predlagali, da je treba temeljito proučiti vprašanje predčasnega upokojevanja. Ugotovili so namreč, da se večina delavcev v OZD starostno upokoji, ko dopolni 20 do 25 let delovne dobe, invalidsko pa, ko dopolni 15 do 25 let delovne dobe. Delavci v neposredni proizvodnji gredo v pokoj večinoma takrat, ko izpolnijo oba pogoja — starost in delovno dobo. Te ugotovitve kažejo, da se delovne zmožnosti delavcev v neposredni proizvodnji zmanj- šajo prej in da se nekateri delavci želijo upokojiti prej, čeprav bi zaradi tega imeli nekaj časa manjšo pokojnino. Tisti delavci iz neposredne proizvodnje, ki se jim delovne zmožnosti ob določeni starosti prej zmanjšajo, ne morejo izpolniti pogoja 35 let delovne dobe, če pa ga, so njihove delovne zmožnosti take, da lahko delajo še pet let na svojem ali podobnem delovnem mestu in tako izpolnijo pogoj za upokojitev s polno delovno dobo. Poseben problem so v organizacijah združenega dela delavci, invalidi III. kategorije, ki postanejo nezmožni za svoje delo v starosti med 37 in 57. letom. V neposredni proizvodnji je za te delavce zelo malo ustreznih del, zaposlovanje drugod pa odklanjajo iz povsem razumljivih razlogov — starost, bolezen, slabša sposobnost prilagajanja itd. V razpravi je nadalje prevladalo mnenje, da je treba sprejeti zadolžitev za poenotenje pokojninskega sistema za celo Jugoslavijo z zveznim zakonom, kajti razlike po republikah ne prispevajo k enotnosti med narodi in narodnostmi. Osnutek zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja je zbudil veliko zanimanje aktivnih delavev in upokojencev. Gre predvsem za to, da osnutek premalo upošteva izhodišča, da mora pokojnina kot ekonomska in socialna kategorija temeljiti na celotnem prispevku delavca, ki ga je dal s svojim delom. Osnutek zakona pokojninskega in invalidskega zavarovanja na zveznem področju je že sprejet, pripravljen pa je tudi predlog za izdajo republiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, za kar je med delavci veliko zanimanje. Pravilno bi torej bilo, da gradimo novi sistem tako, da bo pokojnina odvisna od prispevka, ki so ga dali delavci k širjenju materialne podlage v združenem delu. Razpravljalci so obširneje spregovorili tudi o socialni varnosti kmetov. Pridobivanje zadostne količine hrane je eden najvažnejših dejavnikov stabilizacijskih prizadevanj. Povsod po svetu postaja hrana sredstvo za doseganje ne samo ekonomskih, ampak tudi političnih ciljev. Prav zato smo tudi pri nas v vseh dokumentih dali prednost kmetijstvu. Pa smo za kmeta res storili vse, da bomo lahko od kmetijstva pričakovali največje učinke v proizvodnji hrane in v drugih nalogah, ki jih nalagamo zlasti hribovskemu kmetu. Mnoga dejstva opozarjajo na to, da bomo morali storiti še marsikaj, da bo kmetijski poklic privlačen zlasti za mlade. Podatki za leto 1980 namreč kažejo, da je v kmetijstvu starostna pa tudi izobrazbena struktura izjemno slaba. Republiški zakon o pokojninskem in starostnem zavarovanju kmetov iz leta 1975 je v socialno varstvo kmetov prinesel pozitivne premike, kljub temu pa ostajajo še številni problemi, ki jih je treba rešiti. Delegati so se v razpravah dotaknili tudi socialne varnosti upokojencev in starejših ljudi. Kakor v vseh gospodarsko in kulturno razvitih državah se tudi pri nas število starih ljudi nenehno veča. K podaljšanju življenjske dobe je pripomogel razvoj medicinske znanosti, kulturna in civilizacijska stopnja prebivalstva, izboljšanje življenjskih razmer in delovnih pogojev, dvig splošne in zdravstvene pro-svetljenosti in drugi dejavniki. Pojav staranja in starost postajata iz dneva v dan pomembnejše vprašanje sodobne družbe, pred katero postavljata svoje specifične potrebe in zahteve. Eno najpomembnejših načel sodobne socialne gerontologije je, naj starostnik čim dlje ostane v tistem okolju, kjer je živel in delal v svojih najaktivnejših letih. To načelo nalaga družbi, da organizira vrsto dejavnosti in razne oblike pomoči, ki bodo pomagale starega človeka obdržati čim dlje samostojnega v že vajenem okolju ter mu tako zagotoviti socialno varnost. Te dejavnosti naj bi zajele zlasti naslednje oblike: strežniška služba na domu, sosedska pomoč, medicinska nega na domu, razvijanje družbenega in kulturnega življenja, vključevanje starostnikov v razne aktivnosti itd. Nesreče pri delu v letu 1981 Poročilo obsega statistične podatke o nesrečah pri delu in na poti na delo oz. z dela. Podatki so prikazani za vsako TOZD oz. DSSS in skupno za celotno DO. Poročilo obsega: 1. Prikaz nesreč pri delu in na poti na delo 2. Izgubo delovnih dni zaradi nesreč pri delu 3. Povprečno število izgubljenih delovnih dni na eno nesrečo 4. Nadomestila OD za čas nezmožnosti za delo zaradi nesreč 5. Pogostost in resnost nesreč 6. Viri nesreč po nomenklaturi 7. Oblike nesreč po nomenklaturi 8. Vzroki nesreč Podatki o nesrečah so povzeti iz predpisane evidence (obrazci ER-8), ki jo vodi služba varstva pri delu. 1. Prikaz nesreč pri delu in na poti na delo TOZD Tg 0- Tkal. Pleni. C D- DSSS Skupa 1980 81:80 3 Pri delu 14 27 17 1 26 85 76 + 12 c'( Na poti — 12 7 - 5 24 6 + 300 5 Skupaj: 14 39 24 1 31 109 82 2. Izguba delovnih dni zaradi nesreč pri delu Pri delu Na poti Skupaj dni Ul' dni dni ur Predilnica 147 1.176 _ _ 147 1.176 Tkalnica 245 1.960 150 1.200 395 3.160 Plemenitilnica 139 1.112 220 1.760 359 2.872 DSSS 478 3.824 88 704 566 4.528 Prehrana in oddih 6 48 - — 6 48 Skupaj: 1.015 8.120 458 3.664 1.473 11.784 Leto 1980: 776 6.208 98 784 874 6.992 5 1981:1980 + 30 5 + 367 5 + 68 5 3. Povprečno število izgubljenih delovni dni na eno nesrečo TOZD Pred. Tkal. Plem. PO DSSS Skupaj 5 81:80 Pri delu 10,5 9,1 8,2 6 18,4 11,9 10,2 + 16 Na poti 12,5 31,4 - 17,6 19,1 16,3 + 17 Skupaj: 10,5 10,1 15,0 6,0 18,2 13,5 10,6 + 27 (Nadaljevanje na 4. strani) C 1 1 ) Nesreče pri delu v letu 1981 (Nadaljevanje s 3. strani) 4. Nadomestilo OD zaradi nesreč TOŽI) na delu na poti Skupaj Predilnica 34.694,71 — 34.694,71 Tkalnica 64.538,50 52.160,32 116.698,82 Plemenitilnica 46.778,09 80.675,57 127.453,66 Prehrana in oddih 1.305,60 — 1.305,60 DSSS 161.827,40 25.971,15 187.798,55 Skupaj: 496.942,85 158.807.04 655.749,90 5. Pogostost in resnost nesreč TOŽI) Pogostnost Resnost Predilnica 3,07 10,50 Tkalnica 5,04 10,13 Plemenitilnica 4,62 15,00 Prehrana in oddih 2,17 6,00 DSSS 6,07 18.20 Skupaj: 4,73 13,51 Leto 198« 3,53 10,60 rl 81:80 + 33 + 27 6. Viri nesreč po nomenklaturi Pred. Tkal. Pleni. DSSS PO Skupaj 144 Stroji za obdelavo lesa 192 Predilski stroji 6 1 1 6 192 Tkalski stroji 192 Ostali stroji v tekstilni industriji 11 11 stilni industriji 2 212 Tovorno dvigalo 2 2 1 1 6 2 222 Tirna prevozna sredstva 1 1 *■ 232 Tovorni avtomobil 1 1 234 Motorna vozila 1 1 9 336 Ročni vozički 361 Ročno orodje na 2 3 2 7 mehanični pogon 362 Ročna orodja brez 2 2 mehanskega pogona 2 1 2 5 370 Lestve I 2 3 422 plini, pare 2 2 423 Tekočine 1 3 2 1 7 424 Kemični proizvodi 430 Drobci, ki odletavajo 1 1 2 od predmetov 512 Površine, kjer se ljudje 2 1 3 gibljejo in delajo I 7 7 7 22 521 Tla 524 Ostale površine kjer se 2 3 1 6 ljudje gibljejo in delajo 1 9 5 5 20 7. Oblike nesreč po nomenklaturi Pred. Tkal. P lem. PO DSSS Skupaj 11 Padci oseb z višin 1 2 3 12 Padci oseb na isti ravnini 23 Padci predmetov pri 16 10 8 34 ročni manipulaciji 2 5 1 5 13 32 Udarec ob nepremični predmet 33 Udarec ob premičen 1 2 1 3 7 predmet 34 Trčenje z premičnimi 4 4 1 2 n predmeti 6 2 8 41 Stisnjenje v predmet 42 Stisnjenje med premič- 2 2 4 nim in nepremičnim predmetom 2 1 3 2 8 43 Stisnenje med premičnimi predmeti 51 Pretiran fizični napor pri dvigovanju 52 Pretiran fizični napor pri potiskanju 63 Dotik z vročimi, vrelimi 2 1 3 1 3 3 1 in jedkimi snovmi 1 3 1 5 10 91 Ostale oblike nesreč 1 2 1 4 Na takih strojih je upoštevanje navodil o varnem delu še posebej pomembno za upravljalca stroja, sicer lahko kaj hitro pride do težje poškodbe 8. Vzroki nesreč Pred. Tkal. Plem. PO DSSS Skupaj Na poti na delo 11 8 5 24 Nepravilnost delavca 4 4 1 1 7 17 Nepravilen pristop k delu 2 Neuporaba osebnih zaščit- 6 1 2 11 nih sredstev Pomanjkljivo vzdrževanje 2 3 2 7 strojev in naprav 2 3 1 1 7 Neresnost pri delu 2 2 1 1 6 Spolzka tla (poledica) Uporaba neustreznih delov- 2 1 1 4 nih pripomočkov 1 3 4 Nepoučenost delavca 1 2 1 4 Fizična preobremenitev 4 4 Pomanjkljivi varnostni ukrepi Kršenje navodil o varnem delu 2 1 4 4 3 Neprimerna tla Nepravilna uporaba zaščitnih 1 1 1 3 sredstev 1 1 1 3 Neprimerna transportna sredstva 1 1 1 3 Pomanjkljivo sodelovanje s sodelavcem 1 1 2 Pomanjkljiva izkušenost pri delu 1 1 2 Neurejene transportne poti 1 1 ZAKLJUČEK Število nesreč v primerjavi z letom 1980 se je bistveno povečalo. V letu 1980 se je poškodovalo pri delu 76 oseb in 6 oseb na poti na delo oziroma iz dela. V letošnjem letu se je poškodovalo 85 oseb na delu in kar 24 oseb na poti na delo oziroma z dela. Tako se je na delu zgodilo 12 ¥ več nesreč kot v letu 1980 in za 300 ¥ več nesreč na poti na delo oziroma z dela. Ugotavlja se, da je iskati vzrok za tako veliko povečanje števila nesreč na poti na delo in iz dela predvsem v neugodnih vremenskih pogojih v zimskem obdobju (poledica). Posledica se kaže v številnih padcih in s tem tudi težje poškodbe kot so zlomi, zvini in podobno. Poškodbe so težjega značaja in s tem tudi daljše odsotnosti delavcev z dela, kar je razvidno iz podatkov resnosti poškodb, ki se je povečala napram lanskem letu za 27 ¥. Iz podatkov je razvidno, da se je na 100 zaposlenih pripetilo 4,73 nesreč pri delu oziroma na poti. Vsaka poškodba pa je povzročila delavčevo odsotnost iz dela v povprečju 13,5 dneva. Iz analize vzrokov nesreč pri delu je razvidno, da se je največ nesreč zgodilo na poti na delo oziroma z dela (24), sledi neprevidnost delavcev pri delu (17), nepravilen pristop k delu 11). neuporaba osebnih zaščitnih sredstev (7), pomanjkljivo vzdrževanje strojev in naprav (7). neresnost pri delu (6) itd. Ugotavlja se, da je največ vzrokov nesreč pripisati pomanjkanju delovne discipline in to predvsem v neupoštevanju navodil o varnem delu, neuporaba osebnih zaščitnih sredstev, neresnost pri delu, lahkomiselnost ipd. Za preprečevanje takih vzrokov oziroma nesreč pa je potrebna stalna budnost vseh zaposlenih, posebno pa neposrednih vodij, ki vodijo in nadzirajo delo. Poseben poudarek naj bi bil na doslednem izvajanju poučevanja novih ali pa kasneje premeščenih delavcev. Tehnične značilnosti obnove TC I V novembrski številki Tekstilca smo opisali razloge, zaradi katerih je nujno potrebna temeljita obnova energetskih naprav v toplarni obrata I. Danes pa si oglejmo glavne tehnične značilnosti novih naprav. Program rekonstrukcije obsega postavitev novega kotla s parametri 401 pare/uro temperature 400 stopinj C in tlaka 40 bar, izgradnjo nove kemične in termične priprave vode za potrebe toplarne in tehnologije, izgradnjo sekundarne veje plinovoda in vsa potrebna gradbena dela vezana na rekonstrukcijo. Osnovni problem pri izbiri kotla je bila izbira goriva. Izdelane in pretehtane so bile vse možne variante. Če bi ostali pri premogu kot osnovnem gorivu, bi morali zgraditi popolnoma nov objekt kotlarne in tudi nov dimnik, visok preko 100 m, poleg tega pa urediti tudi deponijo premoga. Taka investicija pa bi bila tako visoka, da bi presegala finančne možnosti delovne organizacije. Tudi uporaba mazuta se je zaradi obstoječih predpisov, situacije na tržišču in ekoloških vidikov izkazala kot neustrezna. Tako je ostala edino možna rešitev prehod na kurjenje zemeljsega plina, ker ta varianta omogoča postavitev novega kotla na mesto sedanjega 45 let starega kotla in priključitev na obstoječ dimnik brez škode za okolje. S postavitvijo kotla na plinsko kurjavo bomo rešili vse probleme v zvezi z onesnaževanjem mesta Kranja in okolice ter probleme z odvajanjem ugaskov v reko Savo. Določene težave so se pojavile tudi pri zagotovitvi potrebnih količin zemeljskega plina. Do leta 1985 imamo zagotovljeno dobavo viškov plina, ki se pojavljajo v letni sezoni, v zimski pa bomo kurili z mazutom, po potrebi pa še s starim kotlom na premogov prah, ki bo sicer služil kot hladna rezerva. Osnovno gorivo za novi kotel bo torej zemeljski plin, rezervno gorivo pa mazut. Kotel bo imel dva gorilnika, od katerih bo vsak pokrival 60 % kapacitete kotla. Gorilnika sta kombinirana, kar pomeni, da lahko oba kurita eno gorivo ali eden plin, drugi mazut. Na gorilniku je prehod z ene vrste goriva na drugo možno izvesti v sorazmerno kratkem času z manjšim posegom na regulaciji. Sam kotel bo izveden z membranskimi stenami za obratovanje z nadtlakom v kurišču. Cirkulacija vode v kotlu bo naravna. Posebej so bile postavljene zahteve glede na režim obratovanja kotla (pogoste zaustavitve in zagoni). Kurjenje in obratovanje kotla bo popolnoma avtomatizirano. V sklopu novega kotla je predvidena tudi zamenjava reducirnih in hladilnih postaj, ki bodo avtomatske, in zamenjava vseh cevovodov znotraj toplarne. Prav tako bo obnovljena vsa oprema za oskrbo z mazutom vključno z namestitvijo novega kombiniranega varčevalnega grelnika mazuta v obstoječi rezervoar in z ureditvijo prečrpa vališča. Priprava vode je sestavljena iz treh faz: 1. Kemična priprava vode bo služila za potrebe napajanja kotlov (30 t/h) in za zadovoljevanje potreb po tehnološki mehki vodi (60 t/h). Sestavljena je iz dveh kationskih, dveh anionskih in dveh mešanih filtrov ter odplinjevalnika CO. 2. Kemična priprava povratnega kondenzata, ki jo sestavljajo hladilec, na-plavni in kationski filter ter dokončna deminiralizacija v mešanem filtru skupno z vodo, ki se pripravlja iz surove vode. 3. Termična priprava napajalne vode, sestavljena iz termičnega odplinjevalnika, napajalnega rezervoarja in pripadajoče opreme. Poleg naštetih bodo v sklopu nove vodarne instalirane tudi naprave za skladiščenje in prečrpavanje kemikalij (solna kislina, lug), naprave za regeneracijo kationskih in anionskih mas, sklop naprav za nevtralizacijo odpadnih vod in vsa ostala potrebna oprema. Zelo zahtevna bo tudi izgradnja plinovoda do naše toplarne. V študiji različnih variant sta se kot ustrezni izkazali dve: severna in južna. Po severni varianti bi bil priključek na magistralni plinovod med Kokrico in Naklom, po južni pa pri tovarni Zvezda. Najbolj sprejemljiva je južna varianta, ki omogoča v perspektivi tudi priključek obrata II na plin. Dokončna odločitev bo izbrana v sodelovanju s Petrolovo DO Zemeljski plin in z delovnimi organizacijami ob obeh trasah. Naj še enkrat ponovim, da so priprave na rekonstrukcijo zelo intenzivne in da je naša investicija v obravnavi na pristojnih republiških organih. Takoj po odobritvi investicije in kredita bo možno pristopiti k realizaciji, ki bo po terminskem planu trajala 20 mesecev. Krč Andrej Kdaj in v katerih primerih pred Sodišče združenega dela Ko ob zaključku poslovnega leta analiziramo rezultate poslovanja in uspešnosti dela delovne organizacije kot celote, najpogosteje razpravljamo le o finančno poslovnih dosežkih in zaključkih. Tako nam je podoba naše DO prikazana le skozi številčne pokazatelje komercialno ekonomskih uspehov. Tako je tudi prav, saj z doseženimi rezultati sami gospodarimo in na podlagi teh odločamo o nadaljnih usmeritvah našega razvoja in dela. Zdi se nam prav da v pričujočem sestavku predstavimo našo DO tudi z druge strani, hkrati pa tudi delo in uspešnost naše službe, saj brez dvoma drži resnica, da se tudi po številu in vsebini sporov pred sodišči odraža slika urejenosti odnosov znotraj in zunaj delovne organizacije. Prikazati in analizirati želimo vrste sporov in značilnosti le-teh v opozorilo in pojasnitev, kje in kako bi bilo mogoče napake odpraviti in preprečiti, kajti prepričani smo, da bi bilo mogoče prenekaterikrat že začete konflikte, da ne rečemo celo vzroke, ki te konflikte povzročajo, preprečiti in predhodno urediti, in se tako izogniti predvidenim sporom. Vedeti in zavedati se moramo, da sistem, na katerem temelji naše delo in odločanje, ni popoln, ter da ga je še kako potrebno nenehno, ves čas dograjevati, izboljševati, zlasti še, če nam to narekujejo izkušnje iz neuspelih rezultatov doseženega. Od leta 1979 pa do tega trenutka je prikaz sporov po posameznih TOZD in DS SS sledeč: TOZD Uspešno zaklju- čeni Neusp. zaklju- čeni Delni uspeh Nezaklju- čeni Sku pa j Predilnica 4 5 — 3 12 Tkalnica 1 1 — — 2 Plemenitilnica 3 3 5 3 14 Prehrana in oddih 1 — — — 1 DS Skupne službe 5 6 2 3 16 DO skupaj 14 15 7 9 45 Posnetek je iz remonta TC obrat I Če povemo opisno, potem je razlaga gornje tabele naslednja: TOZD Predilnica je imela 12 sporov, od tega 4 uspešno zaključenih, 5 neuspelih, 3 pa so še nezaključeni. TOZD Tkalnica je imela le 2 spora, od tega je bil eden /uspešno, drugi pa neuspešno končan. TOZD Plemenitilnica je imela 14 sporov, od tega 3 uspeš- Nadaljevanje na 6. strani Kdaj in v katerih primerih pred Sodišče združenega dela (Nadaljevanje s 5. strani) nih, 3 neuspešnih, 5 kjer je uspeh deljen, 3 pa so še nezaključeni. TOZD Prehrana in oddih je imela 1 spor, ki je bil uspešno končan. DS Skupne službe je imela 16 sporov, 5 je bilo uspešno zaključenih, 6 neuspešno zaključenih, 2 kjer je bil uspeh deljen, 3 spori pa so še odprti. Iz zapisanega je videti, da sta v postopkih pred sodiščem združenega dela največkrat udeleženi DS Skupne službe in TOZD Plemenitilnica, sledijo jima TOZD Predilnica, TOZD Tkalnica in nazadnje TOZD Prehrana in oddih. Doslej smo imeli oz. imamo pred sodiščem združenega dela 45 sporov, v katerih so se kot predlagateljice postopka s svojim zahtevkom pojavile TOZD oz. DSSS v 6 primerih. V postopkih za varstvo pravic pred sodiščem združenega dela je vložilo svoje predloge 46 delavcev. Spora s Konfekcijo »Triglav« v ta pregled nismo vključevali. Rekli bi, da TOZD večkrat pozabljajo na možnosti, ki jih imajo, kar zadeva uveljavitev posameznih zahtevkov in da je pobuda za sprožitev postopka pred sodiščem večkrat le na strani delavca, četudi bi TOZD oz. DSSS lahko kot predlagatelji pogosteje prihajale pred sodišče. Ni dvoma, da se je disciplinska odgovornost močno zaostrila ter da delavci pred sodiščem nimajo več tistega »uspeha« kot so ga imeli tedaj, ko so te spore obravnavala redna sodišča. Zato bi se odgovornost lahko na ta način toliko bolj poudarila. Zanimiv je pregled vsebine sporov. Zaključki tega pregleda bi lahko bili koristna podlaga za nadaljnjo obravnavo. Zapišemo lahko, da je bilo doslej največ zahtevkov delavcev za plačilo odškodnine zaradi nesreč pri delu (8 primerov). Dosti je predlogov za razveljavitev sklepov disciplinske komisije (7 primerov). Gre za razveljavitev ukrepov prenehanja delovnega razmerja, nadalje ugovarjajo delavci zoper r a nepravilnosti v postopku pred disciplinsko komisijo, zaradi nepopolno oz. napačno ugotovljenega dejanskega stanja in neprimernosti, strogosti izrečenega ukrepa. Takoj za tem so po številu najpogostejši zahtevki za ugotovitev oz. upoštevanje ustreznega načina nagrajevanja pri delu (6 primerov). Enako pogosto uveljavljajo delavci v postopku za varstvo pravic ugovore zoper razporeditve na druga dela in naloge (5 primerov), v manjši meri pa tudi druge zahtevke. Delovna organizacija oz. TOZD in DSSS so se najpogosteje pojavljali s predlogi za povrnitev stroškov šolanja (3-krat), odpovedi stanovanjske pogodbe (2-krat) in zahtevki za povračilo škode zaradi nespoštovanja odpovednega roka ali kako drugače povzročene škode (1-krat). Iz ugotovljenega bi bila brez dvoma uspešnost lahko še večja, če ne bi bilo v postopku kdaj pa kdaj zaslediti napak, kajti skorajda neodpustljivo je, da nam sodišče često zaradi formalnih — procesualnih napak, napravljenih v disciplinskem postopku, sprejete sjdepe razveljavi. Resda jih tudi vse pogosteje samo v svojem postopku odpravlja, če le niso bistveno vplivale na izrečen disciplinski ukrep, pa vendarle bi se veljalo izogniti ponavljanju postopkov, zlasti še, ker gre v večini primerov za kršenje in nespoštovanje oz. neupoštevanje naših lastnih samoupravnih splošnih aktov. Če je vzrok napakam v nepoznavanju pravil, določil in zakonskih norm, potem bi nemara veljalo kdaj bolje razmisliti o skupni disciplinski komisiji, ki bi reševala postopke kršitev delovnih obveznosti delavcev za celotno delovno organizacijo. Smisel in upravičenost skupne disciplinske komisije je v tem, da bi prav gotovo lahko bolje in popolneje obvladala svoje področje dela, ga bolj kvalitetno izvrševala tako v samem postopku kakor tudi pri izrekanju ukrepov. Pri tem naj bi ji pomagal s svojo strokovnostjo in znanjem kateri od stalnih sodelavcev. Postopki bi bili tako enotni, neraz-drobljeni in popolni, brez formalnih in materialno pravnih napak, kajti če do teh pride, je težko pričakovati in zahtevati od strokovnih služb pomoč, ko je zadeva že pred sodiščem. Zato nemara predlog ali razmišljanje o prej zapisanem, ni odveč. Le skupen, enoten nastop, sodelovanje tako pri odločanju in sprejemanju predlogov kot tudi sklepov ter upoštevanje naše lastne zakonodaje, je lahko podlaga za uspešen zagovor in nastop pred sodnimi organi. Pred kratkim je imel Aktiv Zveze združenj borcev NOV svojo volilno konferenco, na kateri je pregledal delo za preteklo dveletno razdobje in izvolil tudi nov odbor aktiva. ZZB NOV je družbenopolitična organizacija udeležencev NOV. Skupaj z drugimi socialističnimi dejavniki na čelu z ZK tvori v naši družbi enotno fronto organiziranih socialističnih samoupravnih sil. Na podlagi svojih revolucionarnih izkušenj in kot politično moralna sila družbe se ZZB NOV vključuje v reševanje bistvenih vprašanj socialastič-ne samoupravne družbe. Bojuje se za socialistično samoupravno demokracijo, za uspešen in vsestranski razvoj delegatskega sistema, kot sredstva za popolnejše in demokratično izražanje pravic, obveznosti in odgovornosti, svoboščin in različnih interesov delovnih ljudi, ter njihovega neposrednega vključevanja v upravljanje družbenih zadev. ZZB NOV si prizadeva, da se skupaj z uresničevanjem ciljev NOB in socialistične revolucije negujejo, razvijajo, uveljavljajo in prenašajo revolucionarne tradicije ter, da bi sedanji in bodoči rodovi prevzeli moralnopolitične in etične vrednote naše revolucije. ZB se zavzema za socialno in ekonomsko varnost borcev, vojaških invalidov in družin padlih borcev. Prizadeva si, da v njej prihajajo do polnega izraza interesi članstva, revolucionarne izkušnje, ter da se tudi v njej uveljavljajo demokratični odnosi, kolektivno delo in odločanje. Aktiv NOV v Tekstilindusu je še pred dobrimi štirimi leti štel 93 članov. Predvsem zaradi upokojitev se je članstvo aktiva hitro krčilo tako da danes šteje le še 33 članov. Kar zadeva delovanje aktiva oziroma njegovega odbora v preteklem obdobju, je bilo na skupščini ugotovljeno, da je izpolnjeval naloge in dolžnosti v skladu s statutom. Skrbel je za preventivne zdravstvene preglede članov. Vsako leto je poslal 6—8 članov aktiva na oddih oziroma letovanje v naš počitniški dom ali v planinska letoviša za tiste, ki jim morje ne ustreza. Odbor je obiskoval težje obolele člane na domu ali v bolnicah in se zanimal za njihovo zdravstveno stanje. Odbor aktiva skrbi, da so ob dnevu borca 4. julija in na dan mrtvih položeni venci na spomenika padlim v obratu I in obratu II, skrbi pa tudi za obeležje padlih v Planiškem rovtu (Žagar in drugi). Sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami v podjetju je bilo prav tako dobro, še zlasti so člani ZB aktivni v akcijah SLO in družbene samozaščite. S svojim delom v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih organih, delegacijah in društvih tako v podjetju, kot v krajevnih skupnostih, prispevajo svoj delež vsesplošnemu razvoju in stabilizacijskim prizadevanjem v našem gospodarstvu. Tem nalogam se bodo posvečali tudi v bodoče. Volilna konferenca je izvolila 5-članski odbor aktiva ZZB NOV, kateremu predseduje tov. Franc Vrtačnik. P. Jenko Delovno predsedstvo konference Proizvodni načrt 1982 Na podlagi 18. in 47. čl. zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Ul. SFRJ 6/76) ter 56. čl. samoupravnega sporazuma o temeljih plana delovne organizacije Tekstilna industrija »Tekstilindus« Kranj za obdobje 1981—1985 sklepajo spodaj navedeni udeleženci naslednji SAMOUPRAVNI SPORAZUM o izvajanju srednjeročnega načrta za obdobje 1981 -1985 v letu 1982 1 SPLOŠNE DOLOČBE Izhajajoč iz temeljev sistema družbenega planiranja in z namenom zagotavljanja družbeno-ekonomske kontrole razvoja in usklajevanja odnosov v tekočem poslovanju določajo Temeljne organizacije združenega dela Predilnica, Tkalnica, Plemenitil-nica, Prehrana in oddih ter Delovna skupnost Skupne službe (v nadaljnjem besedilu: udeleženci sporazuma) osnovne postavke letnega gospodarskega načrta za leto 1982. Udeleženci sporazuma si s tem gospodarskim načrtom zastavljajo naslednje cilje: — povečanje izvoza na konvertibilno področje in s tem vključevanje v splošna prizadevanja za zboljšanje plačilnobilančnega in deviznobilančnega položaja, — nadaljnjo izgradnjo organizacijskih in samoupravnih odnosov na podlagi ustave in zakona o združenem delu, — zboljšanje življenjskih pogojev in zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev. — dvig proizvodnje na višjo kakovostno raven in povečanje dohodka z večanjem proizvodnosti, gospodarnosti in donosnosti poslovanja, — ustvaritev pogojev gospodarjenja, s katerimi se zagotavlja uravnoteženost, stabilnost in optimalnost poslovanja vseh temeljnih organizacij in delovne organizacije kot celote. Doseganje teh ciljev se bo zagotavljalo z — izpopolnjevanjem organizacije dela, — izpopolnjevanjem proizvodnega programa in uvajanjem novih izdelkov, — ohranjanjem obstoječega tržišča in pridobivanjem novih tržišč, zlasti na konvertibilnem področju, — optimalnim koriščenjem proizvodnih zmogljivosti. Zaradi smotrnega upravljanja svojega dela, družbenih sredstev in dohodka, bodo udeleženci sporazuma stalno spremljali in ocenjevali svoje dosežke preko določenih razmerij med učinki, stroški in vloženim delom, ter jih primerjali s svojimi dosežki v predhodnem obdobju, s sprejetim načrtom in z dosežki drugih sorodnih organizacij. 2 DELAVCI V letu 1982 je predvideno naslednje število zaposlenih delavcev: TOZD — enota po spisku po vkalkuli-ranih urah TOZD Predilnica 455 435 TOZD Tkalnica — Tkalnica 1 315 — Tkalnica 2 457 772 735 TOZD Plemenitilnica — Plemenitilnica 1 360 — Plemenitilnica 2 102 — Gravura 39 501 480 DS Skupne službe 500 540 Skupaj 2.228 2.190 TOZD Prehrana in oddih 45 45 DELOVNA ORGANIZACIJA 2.273 2.235 Boljše izkoriščanje delovnega časa z zaostritvijo delovne discipline bo ena glavnih nalog, ki bo z večjo storilnostjo omogočila doseganje zastavljenih ciljev. 3. IZOBRAŽEVANJE Za ustrezno usposobljenost delavcev, ki naj omogoči uspešno uresničevanje dogovorjenih nalog in začrtanih ciljev, se načrtuje naslednje vrste in stroške izobraževanja: štev. Stroški Vrsta izobraževanja ljudi v 000 din Štipendije 40 670 Poklicna šola v del. organizaciji 2 15 Šola za odrasle izven del. organiz. 60 240 Poučevanje del in nalog 240 370 Tečaji in seminarji v del. organiz. 190 10 Tečaji in seminarji izven. del. org. 108 290 Družbeno-ekonomsko in polit, izobr. 160 40 Izpitni stroški izobraževanja vdel . org. 35 Izdelovanje programov, profilov, analiz 110 Ostali stroški izobraževanja 120 SKUPAJ 800 1.900 Poleg navedenih sredstev za neposredno izobraževanje bodo delavci namenili za štipendiranje po sporazumu še dodatnih 2.000.000 din. 4 GOSPODARSKE NALOŽBE Vrednost načrtovanih vlagan j v osnovna sredstva je v 000 din takale: Nosilec — naložba Nepo- sredni namen Za zd ruž. sred. Skup. TOZD TOZD Predilnica — Raztezalniki — 4 4.200 — Previjalna stroja — 2 11.400 — Ostalo 900 16.500 32.500 49.000 TOZD Tkalnica — Snovalo — 1 1.600 — Privezovalna stroja — 1 ) 800 — Statve — 50 65.000 — Transp. vozički — 4 1.000 — Ostalo 600 69.000 52.000 121.000 TOZD Plemenitilnica — Foulard — 1 3.000 — Šivalni stroji — 6 700 — Šivalni stroji — 4 650 — Navij. napr. za doke — 1 350 — Transp. vozički — 4 300 — Ostalo 500 5.500 45.500 51.000 Združena sredstva — Toplarna (del za 1. 1982) 120.000 — Ostalo 10.000 130.000 - - Skupaj 221.000 221.000 TOZD Prehrana in oddih — ureditev prevoza malic v obr. 1 300 — zamenjava opreme v Delavskem domu 1.400 — nova oprema za poč. dom Bohinj 800 2.500 2.500 DELOVNA ORGANIZACIJA 223.500 223.500 5. STANOVANJSKA GRADNJA Za pridobitev novih stanovanj se v letu 1982 namenjajo naslednja združena sredstva delovne organizacije: Delež Namembnost Štev. DO enot v 000 din Nakup najemnih stanovanj — dvosobna 19 — enosobna 3 — garsoniere 2 skupaj 24 34.750 Posojila za nakup v etažni lastnini — dvosobno 1 — enosobno 4 — garsoniere 3 skupaj 8 2.500 Soudeležba drugih OZD 2.200 Posojila za individualno gradnjo 6.000 Vezava sredstev v banki 2.500 Skupno 47.950 ('Nadaljevanje na 8. strani) Proizvodni načrt 1982 (Nadaljevanje s 7. strani) 6. PROIZVODNJA Količinski obseg proizvodnje se po predhodnih usklajevanjih sporazumno določa glede na — možnosti prodaje skupnih izdelkov s posebnim poudarkom na potrebah za izvoz, — razpoložljive zmogljivosti in predvideno oskrbo z reprodukcijskim materialom, — donosnost posameznih izdelkov, — primeren poslovni izid z zagotovitvijo normalnega poslovanja. Posamezne temeljne organizacije se obvezujejo izdelati naslednje količine izdelkov, ki se bodo medsebojno uravnavale z mesečnimi operativnimi plani na osnovi dispozicij:_______________ TOZD — skupina izdelkov Merska enota Količina TOZD Predilnica — bomb. česana preja tona 579 — bomb. mikana preja tona 1.384 — sintet. preja v mešanicah tona 718 — stan. preja in v mešanicah 1 tona 439 skupno preja ef. tona 3.120 baz. tona 5.203 popr. tex 20.91 TOZD Tkalnica — tkan. iz bombažnih vlaken 000 m 14.220 — tkan. iz kemičnih vlaken 000 m 8.380 skupno tkanine 000 m 22.600 000 kv. m 24.931 mio. vot. 58.810 popr. gost. vot/cm 26.02 I OZD Plemenitilnica — tkanine: tisk — rulo 000 m 8.670 — roto 000 m 5.000 — film 000 m 700 skupaj tiskane 000 m 14.370 pisano tkane 000 m 2.430 barvane 000 m 5.110 bele 000 m 1.430 surove 000 m 60 skupno tkanine 000 m 23.400 000 kv. m 23.540 popr. šir. cm 100.60 DS Skupne službe — para tona GJ 200.000 645.000 — elektr. energija MWh 11.100 Načrtovana proizvodnja je po skupn* obsegu nekaj nižja od dosežene v letu 1981 zaradi sprememb v izboru izdelkov in izčrpanja zalog reprodukcijskega materiala zlasti preje in surovin tkanin, sicer pa je zniževanje predvideno tudi s srednjeročnim načrtom. V materialni bilanci delovne organizacije se izraža nemoč predhodnih faz, da bi v celoti pokrile potrebe oziroma zmogljivosti naslednjih faz in bo zato za izpolnitev zastavljenih nalog treba dokupiti 195 ton preje in 800.000 m surovih tkanin. Delavka v predilnici Naloga vseh udeležencev sporazuma je, da z izboljšanjem organizacije dela in izkoriščanjem vseh možnih virov izgotovijo dogovorjene količine izdelkov v zahtevanih rokih in morebiti še presežejo načrtovane obveznosti, hkrati pa poboljšajo kakovost. 7 POSLOVNI IZID OBLIKOVANJE CELOTNGA PRIHODKA S prodajo tkanin kot skupnega proizvoda vseh temeljnih organizacij bo delovna organizacija dosegla naslednji celotni prihodek: a) iz tekoče proizvodnje m din — domači trg 16.400.000 1.624,000.000 — izvoz 7.000.000 355,000.000 skupaj 23.400.000 1.979.000.000 b) iz zalog — domači trg 600.000 41.000.000 Skupno 24.000.000 2.020.000.000 TOZD Prehrana in oddih bo s prodajo svojih proizvodov in storitev ter trgovskega blaga dosegla celotni prihodek v vrednosti 40.000.000 din, tako da bo znašal celotni prihodek delovne organizacije v konsolidirani obliki 2.060.000.000 din. Od skupne prodaje je namenjenih za izvoz 29,2 $ in po vrednosti 17,6$ tkanin. Po predvidenem obsegu proizvodnje in prodaje bi se morale zaloge gotovih tkanin do konca leta zmanjšati pod 2.800.000 m. Glede na sprejeto politiko cen ni moč računati na njihovo oblikovanje izven programa za spremembe cen. DELITEV CELOTNEGA PRIHODKA IN DOHODKA Pridobivanje dohodka in s tem oblikovanje celotnega prihodka temeljnih organizacij združenega dela osnovne dejavnosti — Predilnica, Tkalnica, Plemenitilnica — temelji po določilih Samoupravnega sporazuma o urejanju medsebojnih razmerij pri skupnem ustvarjanju dohodka na deležu pri skupnem prihodku, dočim TOZD Prehrana in oddih oblikuje prihodek in dohodek samostojno na osnovi realizacije svojih proizvodov in storitev. Delovna skupnost Skupne službe pridobiva dohodek s svobodno menjavo dela kot delež iz dohodka temeljnih organizacij osnovne dejavnosti. Program del in nalog Delovne skupnosti se določi sporazumno s temeljnimi organizacijami, za katere skupnost opravlja te posle. Upoštevajoč prednja načela in izhajajoč iz predvidenega celotnega prihodka na ravni delovne organizacije načrtujejo udeleženci sporazuma takole razdelitev celotnega prihodka in dohodka v 000 din: TOZD Predilnica TOZD Tkalnica TOZD Plemenit. SKUPNO osn. TOZD DS Skupne sl. 1 2 3 4 5 CELOTNI PRIHODEK Izdelavni material 685.000 560.000 775.000 2.020.000 203.000 Režijski material 306.300 41.260 252.840 600.400 Energija 24.590 30.040 35.570 90.200 _ Proizvodne storitve 53.900 35.100 86.100 175.100 Neproizvodne storitve 14.650 14.060 22.990 51.700 Razni osebni dohodki 1.910 3.090 2.300 7.300 Razni ostali stroški 5.800 9.900 6.900 22.600 Amortizacija 4.250 7.550 5.400 17.200 POSLOVNI STROŠKI 22.400 25.500 12.600 60.500 — DOHODEK 433.800 166.500 424.700 1.025.000 — Del dohodka za skupne potrebe 251.200 393.500 350.300 995.000 203.000 Del dohodka za spl. družb, potrebe 18.480 26.290 21.500 66.270 19.410 Del dohodka za delovno skupnost 1.450 1.920 1.720 5.090 3.140 Del dohodka za obresti 51.250 80.280 71.470 203.000 — Del doh. za druge namene in plačiča 1.200 700 4.900 6.800 — DEL DOHODKA ZA SPLOŠNE IN SKUPNE 16.020 16.410 17.410 49.840 7.350 POTREBE TER OSTALE OBVEZNOSTI 88.400 125.600 117.000 331.000 29.900 Skui bruto 1 wj konsolid. TOZD Prehrana in oddih Delovna bruto organizacija konsolid. 6 7 8 9 10 CELOTNI PRIHODEK Izdelavni material 2.223.000 2.020.000 40.000 2.263.000 2.060.000 Režijski material 600.400 600.400 17.700 618.100 618.100 Energija 90.200 90.200 2.900 93.100 93.100 Proizvodne storitve 175.100 175.100 780 175.880 175.880 Neproizvodne storitve 51.700 51.700 1.280 52.980 52.980 Razni osebni izdatki 7.300 7.300 1.280 7.950 7.950 Razni ostali stroški 22.600 22.600 260 22.860 22.860 Amortizacija 17.200 17.200 230 17.430 17.430 POSLOVNI STROŠKI 60.500 60.500 2.000 62.500 62.500 DOHODEK 1.025.000 1.025.000 25.800 1.050.800 1.050.800 Del dohodka za skupne potrebe 1.198.000 995.000 14.200 1.212.200 1.009.200 Del dohodka za spl. družb, potrebe 85.680 85.680 1.400 87.080 87.080 Del dohodka za delovno skupnost 8.230 8.230 240 8.470 8.470 Del dohodka za obresti 203.000 — — 203.000 — Del doh. za druge namene in plačila 6.800 6.800 — 6.800 6.800 DEL DOHODKA ZA SPLOŠNE IN SKUPNE 57.190 57.190 760 57.950 57.950 POTREBE TER OSTALE OBVEZNOSTI 360.900 157.900 2.400 363.300 160.300 TOZD Predilnica TOZD Tkalnica TOZD Plemenit. SKUPNO osn. TOZD DS Skupne sl. 1 2 3 4 5 CISTI DOHODEK 162.800 267.900 233.300 664.000 173.100 Osebni dohodki 90.600 146.300 109.100 346.000 139.000 Stanovanjske potrebe 7.900 12.760 9.510 30.170 12 120 Druge potrebe 13.550 22.880 15.000 51.430 21.980 v tem: — interv. v kmetijstvu 270 440 330 1.040 420 — invest , v družb, objekte 700 1.130 840 2.670 1.070 — ostali nameni 12.580 21.310 13.830 47.720 20.490 Sklad skupne porabe 21.450 35.640 24.510 81.600 34.100 Rezervni sklad 6.280 9.840 8.760 24.880 Združevanje sredstev za invest, posebnega družbenega pomena 7.580 12.770 13.040 33.390 Posojilo za manj razvite 4.730 5.760 6.240 16.730 Lastne potrebe 30.050 54.280 68.710 153.040 _ Poslovni sklad 42.360 72.810 87.990 203.160 _ Investicije v komun, objekte 2.100 3.310 2.940 8.360 Skupaj TOZD Prehrana in oddih Delovna organizacija bruto konsolid. bruto konsolid. 1 6 7 8 9 10 Cisti dohodek 837.100 837.100 11.800 848.900 848.900 Osebni dohodki 485.000 485.000 9.400 494.400 494.400 Stanovanjske potrebe 42.290 42.290 820 43.110 43 110 Druge potrebe 73.410 73.410 500 73.910 73.910 vtem: — interv. v kmetijstvu 1.460 1.460 30 1.490 1.490 — invest, v družb, objekte 3.740 3.740 80 3.820 3.820 — ostali nameni 68.210 68.210 390 68.600 68.600 Sklad skupne porabe 115.700 115.700 1.320 117.020 117.020 Rezervni sklad 24.880 24.880 355 25.235 25.235 Združevanje sredstev za invest, posebnega družbenega pomena 33.390 33.390 130 33.520 33.520 Posojilo za manj razvite 16.730 16.730 250 16.980 16.980 Lastne potrebe 153.040 153.040 215 153.255 153.255 Poslovni sklad 203.160 203.160 595 203.755 203.755 Investicije v komun, objekte 8.360 8.360 130 8.490 8.490 S tem sporazumom udeleženci skupno odrejajo višini določenih izdatkov, ki bremenijo poslovne stroške (avtorski honorarji, delo po pogodbah, dnevnice, nočnine, reprezentančni stroški, potni stroški, nadomestila za uporabo zasebnih osebnih avtomobilov, stroški reklame in propagande) na 7.434.000 din. V primerjavi z gibanjem primerljivega dohodka, ki po načrtu za leto 1982 glede na dosežek leta 1981 izkazuje rast za 27,6$, navedeni izdatki rastejo počasneje, saj njihova stopnja znaša le 26,3 %, kar je v skladu s sprejetimi stališči. Udeleženci sporazuma bodo te izdatke spremljali sproti, dokončno uresničitev pa morajo zagotoviti v celoti na ravni delovne organizacije do konca leta. Udeleženci sporazuma se obvezujejo, da bodo pri razporejanju dohodka in čistega dohodka izhajali iz načela izpolnjevanja zakonskih obveznosti ter zagotavljanja potrebne akumulacije za razširjanje materialne osnove dela v skladu z določbami resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana Jugoslavije Nadaljevanje na 10. strani (Nadaljevanje z 9. strani) v letu 1982 oziroma resolucije o družbeno-ekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v letu 1982 ter v skladu z določbami srednjeročnega načrta razvoja delovne organizacije, družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka in čistega dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Delitev dohodka je izvedena skladno z dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982. Pri rasti primerljivega dohodka za 27,6 % mora po dogovoru rast sredstev za osebne dohodke zaostajati za 12%, kar znese 24,3 %. K tej dovoljeni rasti se prišteje še 3 % na račun udeležbe izvoza na konvertibilno področje v celotnem prihodku in 3 % na račun rasti obsega izvoza na konvertibilno področje v primerjavi z letom 1981. Skupno možno povečanje sredstev za osebne dohodke znaša torej 30,3%, načrtovan pa je dvig v višini 29,8%. Delavci Delovne skupnosti Skupne službe zagotavljajo v soglasju z delavci temeljnih organizacij, za katere opravljajo storitve, da bodo njihovi osebni dohodki odvisni od prispevka, ki ga bodo s svojim delom dali k ustvarjanju dohodka temeljnih organizacij ter da bodo sredstva za osebne dohodke delavcev v Delovni skupnosti rastla v skladu z osnovami in merili, dogovorjenimi v samoupravnem sporazumu skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka in čistega dohodka ter v tem sporazumu, vendar največ do rasti sredstev za osebne dohodke delavcev v temeljnih organizacijah. Delavci vseh temeljnih organizacij in Delovne skupnosti so sporazumni, da bodo dosledno spoštovali navedena načela o delitvi dohodka in se s tem obvezujejo, da bodo skupno s samoupravnimi organi in družbeno-političnimi organizacijami med letom stalno preverjali izvajanje teh načel, ki morajo biti dokončno uresničena na ravni delovne organizacije do sprejema zaključnega računa. KAZALCI REZULTATOV DELA Načrtovani rezultati dela delavcev se odražajo v naslednjih kazalcih: Kazalec TOZD TOZD Predil- Tkalnica niča TOZD Plemeni- tilnica 1. Dohodek na delavca 000 din 577,5 535,4 729,8 2. Dohodek v primerjavi s popr. uporab, sredstvi % 47,8 99,6 64,9 3. Cisti dohodek na delavca 000 din 347,3 364,5 486,0 4. Akumulacija v primerjavi z dohodkom % 19,4 21,0 27,6 5. Akumulacija v primerjavi s čistim dohodkom % 29,9 30,9 41,5 6. Akumulacija v primerjavi s popr. uporab, sredstvi % 9,3 20,9 17,9 7. OS. dohodki in sredstva sk. porabe na delavca 000 din 257,6 247,5 278,4 8. Cisti osebni dohodki na delavca 000 din 152,9 146,1 166,9 Kazalec Skupaj osn. dej. konsolid. TOZD Prehrana in oddih Delovna organ. konsolid. 1. Dohodek na delavca 000 din 454,3 315,6 451,6 2. Dohodek v primerjavi s popr. uporab, sredstvi % 66,3 40,6 65,7 3. Čisti dohodek na delavca 000 din 382,2 262,2 379,8 4. Akumulacija v primerjavi z dohodkom % 22,9 6,7 22,7 5. Akumulacija v primerjavi s čistim dohodkom % 27,2 8,1 27,0 6. Akumulacija v primerjavi s popr. uporab, sredstvi % 15,2 2,7 14.9 7. Os. dohodki in sredstva sk. porabe na delavca 000 din 274,3 238,2 273,6 8. Čisti dohodki na delavca 000 din 162,6 153,1 162,2 Dopisujte v svoje glasilo 8. ZUNANJETRGOVINSKA MENJAVA Uvoz V letu 1982 se predvideva po posameznih področjih naslednji obseg uvoza v 000 TOZD Zah. >n n drž. Q ~ > Skup. J »n konv. n -o > SKU- PAJ TOZD Predilnica — material in štor. — oprema 770 2.700 130 3.470 4.250 130 470 7.720 600 skupaj 900 2.700 3.600 4.720 8.320 TOZD Tkalnica — material in štor. — oprema 210 210 210 10 210 50 220 260 skupaj 420 420 60 480 TOZD Plemenitilnica — material in štor. — oprema 3.320 180 3.320 540 180 3.860 180 skupaj 3.500 3.500 540 4.040 DELOVNA ORGANIZACIJA — material in štor. — oprema 4.300 2.700 520 7.000 4.800 520 520 11.800 1.040 SKUPNO 4.820 2.700 7.520 5.320 12.840 Izvoz Načrtovana vrednost izvoza gotovih tkanin je v 000 $ takale: n Dodatna Jsnovni jastna _ interna Skupaj nacrt obveznost Zahodne države Države v razvoju 3.600 1.600 + 1.780 - 510 5.380 1.090 Skupaj konvertibilno Vzhodne države 5.200 800 + 1.270 - 170 6.470 630 SKUPNO 6.000 + 1.100 7.100 Kljub temu, da je že osnovni načrt izvoza skupno za 13,4 % oziroma na konvertibilno področje celo za 15,0% večji od doseženega izvoza v letu 1981, je treba za nemoteno obratovanje, ki je pogojeno z uvozom reprodukcijskega materiala, ta pa zavisi od izvoza, sprejeti dodatno izvozno obveznost internega značaja. Sto obveznostjo naj bi se na eni strani povečal obseg izvoza, na drugi strani pa zboljšala njegova kakovost oziroma devizna struktura. Udeleženci sporazuma soglašajo, da bodo ob ocenitvi poslovanja pri izvoznih dosežkih upoštevali načrt skupaj z dodatno obveznostjo. Ne glede na močno povečane izvozne naloge pa se bodo še nadalje morala pojačati prizadevanja za — zmanjševanje konvertibilnega uvoza zlasti z večjo uporabo materiala iz domačih virov, oziroma iz uvoza s klirniškega področja, — pridobivanje deviznih sredstev od kupcev naših tkanin, ki jih predeljujejo za izvoz, — druge možne devizne prilive. 9. KONČNE DOLOČBE V okviru prizadevanj za izvajanje politike gospodarske ustalitve sprejemajo vsi udeleženci sporazuma svoje akcijske programe z ukrepi za boljše gospodarjenje v letu 1982, s katerimi se zagotovi predvsem vsestransko varčevanje z zmanjševanjem poslovnih stroškov, skrajno štednjo pri uporabi energije, boljše izkoriščanje delovnega časa, smotrnejšo uporabo sredstev v vseh oblikah, izboljšanje kakovosti izdelkov in večje izkoriščanje notranjih rezerv. Delavski sveti udeležencev sporazuma so odgovorni za uresničevanje načrta in za izpolnjevanje obveznosti, prevzetih s tem sporazumom. Delavski sveti so dolžni redno spremljati, analizirati in ocenjevati izpolnjevanje gospodarskega načrta ter ostalih obveznosti tega sporazuma ter po potrebi sprejemati ukrepe za njihovo izvrševanje. Ce bi se z analizo ugotovilo, da se načrt ne more izpolniti zavoljo spremenjenih pogojev ali elementov, na podlagi katerih je načrt sestavljen, se pristopi k spremembi ali dopolnitvi načrta oziroma sporazuma. Ta sporazum stopi v veljavo, ko ga po sprejetju na zborih delavcev podpišejo pooblaščeni predstavniki udeležencev sporazuma. Sporazum se uporablja vse leto 1982. Podpisnice sporazuma: T0ZD Plemenitilnica TOZD Predilnica TOZD Prehrana in oddih TOZD Tkalnica Delovna skupnost skupne službe Zahvale Ob odhodu v pokoj se naj-lepše zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD plemenitilnica obrat in OO sindikata za poklonjena darila, ki me bodo vedno spominjala na vas. Posebno zahvalo izrekam tov. Hilčarju. Vsem skupaj želim še veliko delov- Ob prehodu ene sezone v drugo se vedno vprašujemo, kakšna krila bomo nosile to sezono in kakšne hlače so letos v modi: KRILA: so široka, nabrana v pasu ali rezana v zvon, vendar iz lahkih materialov. Za poletje so krojena iz različnih vzorcev, v različnih ali istih barvah, sešite v volanih in pošite z različnimi trakci ali čipkami. Skratka pri širokih poletnih krilih lahko sprostite vašo fantazijo. Lahko jih sešijete tudi iz rut. Za visoko poletje si lahko mlada in vitka dekleta letos privoščijo spet mini krila, pa ne samo krila malo nad kolenom ampak prava mini krila, ki so paša za moške oči in so v modi to sezono. Vse ostale pa bomo nosile seveda poleg širokih še normalna ozka krila iz malce debelejšega blaga, torej primerne za prehod, z različnimi gubami, pa tudi hlačna krila še niso šla v zaton. Prav tako se nosijo še plise krila, pa seveda krila v 4 pole, malo navzven krojena, ki so v večni modi za vse tiste, ki so močnejše v bokih. Pa še to, normalna dolžina pokrije koleno, široka pa so malo daljša. Iskreno se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem tkalnice I druge izmene, kakor tudi osnovni organizaciji sindikata za darila, ki sem jih prejela ob odhodu v pokoj in ki mi bodo ostala v drag spomin. Celotnemu kolektivu pa želim še nadalje veliko delovnih uspehov. Tišler Jela HLAČE: Lahko rečemo, da se zadnja leta veliko bolj spreminjajo hlače kot krila. Trenutno se najbolj' nosijo pumparice, sešite normalno, kot jih vidite na skici ali s širokimi hlačnicami iz lahkih materialov, lahko tudi z gubami spredaj ali pri strani. Toda pri pumparicah moramo močno premisliti, preden si jih omislimo. Ali smo dovolj velike in ali nimamo premočnih bokov? Lahko so zelo prijetne za oko, vendar samo na skladni postavi. Za poletne dni pa se nosijo tričetrt hlače in bermuda kratke hlače, sešite iz platna. Dolge hlače so še vedno malce nabrane v pasu, pri hlačnicah pa se je razcvetela fantazija modni kreatorjev. Lahko so široke do kolen, pod kolenom pa se popolnoma zožijo, druga varianta ima vse mogoče gube, pri strani ali spredaj. Nosijo se tudi hlače kot so turške dimije iz tiskanih ali glaskih mehkih materialov. Normalne hlače pa so še vedno spodaj ožje, pojavljajo pa se tudi hlače v kitajskem stilu, ki so spodaj široke in veliko krajše. Maruša Vsem sodelavkam in sodelavcem iz razvojnega in kontrolnega sektorja se iskreno zahvaljujem za lep prisrčen sloves ob odhodu v pokoj in lepe iskrene besede, ki so bile izrečene, kakor tudi za karakteristično spominsko darilo, katero mi bo v trajen spomin. Zahvala tudi sindikalni organizaciji za darilo in pogostitev ter mnogo lepih želja za bodočnost. Obenem želim vsem srečno novo leto 1982 in uspešnega dela še naprej. Vika Planinšek Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem za lepo darilo. Vsem želim še nadalje mnogo delovnih uspehov pri delu. Marjan Česen Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem mojim sodelavkam tkalnice 4, mojstrom in podmojstrom prve izmene tkalnice obrata II za lepa darila, ki so mi jih poklonili. Celotnemu kolektivu pa želim tudi v bodoče veliko delovnih uspehov. Miha Juvan Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem plemenitil-nice I, adjustirnega oddelka in sindikalni organizaciji za prelepa darila. Celotnemu kolektivu pa želim še veliko uspehov pri nadaljnjem delu. Ivica Jugovič Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem sodelavcem ekonomskega sektorja in osnovni organizaciji sindikata DSSS za lepa poklonjena darila, ki mi bodo ostala v drag spomin. Celotnemu kolektivu želim še veliko delovnih uspehov- Jožica Rogelj Dolga leta sem preživela med vami, tovarna mi je bila drugi dom. S skupnimi močmi smo prebrodili težke čase. preživela pa sem tudi veliko lepih trenutkov med vami, mojimi sodelavci. Nepozaben pa bo ostal v mojem spominu poslovilni dan, katerega ste mi tako lepo pripravili. Zahvaljujem se vsem sodelavcem nabave, TOZD predilnice in seveda mojim iz skladišča bombaža, za prelepa darila in izrečene besede, ki mi bodo ostale vedno v spominu. Celotnemu kolektivu želim srečno, zdravo in zadovoljno novo leto 1982 ter mnogo delovnih uspehov. Ančka Drinovec Najlepše se zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata plemenitilnice I za poklonjeno darilo ob odhodu v pokoj. Celotnemu kolektivu želim še veliko delovnih uspehov. Stane Vilfan Vsem sodelavkam in sodelavcem adjustirnega oddelka ter OOS Plemenitilnica I se ob odhodu v pokoj najlepše zahvaljujem za lepa darila. Vsem želim še mnogo delovnih uspehov. Ana Mali Ob odhodu v pokoj se vsem mojim sodelavcem TOZD predilnica zahvaljujem za darila in dobre želje. Posebna zahvala sodelavkam in sodelavcem iz česalnice. Vsem skupaj želim še veliko uspehov pri nadaljnjem delu. Rezka Razpet Predstavnikom sindikalne organizacije se najlepše zahvaljujem za darilo in obisk pred novoletnimi prazniki. Ivanka Tomat nih uspehov. Amalija Možina Pomlad prihaja NAJVEČJI USPEH NAŠIH SMUČARJEV Na jubilejnih XV. zimsko športnih igrah v Mojstrani, ki so se odvijale 21., 23. in 24. januarja v Mojstrani, so tekmovalci Tekstilindusa doslej dosegli največji uspeh, saj je bilo poleg odličnih ekipnih uvrstitev podeljenih posameznikom: 1 zlata medalja Petru Jekovcu, 1 srebrna medalja Ladu Ruparju, 2 bronasti medalji Marinki -Jerančič in Sreču Mesariču. EKIPNE UVRSTITVE - VELESLALOM za tekmovalce TEKSTILINDUSA Ženske 3. mesto Moški 7. mesto Ekipna uvrstitev moški in ženske — 1. mesto EKIPNE UVRSTITVE - TEKI za tekmovalce TEKSTILINDUSA Ženske 2. mesto EKIPNE UVRSTITVE - SANKANJE za tekmovalce TEKSTILINDUSA Moški 1. mesto Skupna RAZVRSTITEV velelsalom, teki in sankanje 1. SAVA 2. GRADBINEC 3. TEKSTILINDUS Prišli - odšli v januarju V stopi TOZD PREDILNICA Lulič Sabo — čiščenje strojev Vokič Drina — previjanje Filipovič Željko — transportiranje Wc preje Okrožnik Rajko — snemanje Časar-Jože — transportiranje Wc preje TOZD TKALNICA DE tkalnica I Janjič Božana — čiščenje strojev Lazič Dušanka — čiščenje strojev Mihajlovič Nada — natikanje votka Zilič Ljuba — natikanje votka DE tkalnica II Simič Ljubica — čiščenje strojev Djakovič Dorica — natikanje votka Milovanovič Radojka — natikanje votka Leburič Nedeljka — natikanje votka Salkič Sija — natikanje votka TOZD PLEMENITILNICA DE plemenitilnica II Cvijanovič Jovan — pomoč pri upravljanju kalandra DS SKUPNE SLUŽBE VESI Ziherl Peter — zabojarska dela II Kos Vinko — mazanje strojev II Vrančič Darko — opr. pomož. del v delavnicah Izstopi: TOZD PREDILNICA Jarovič Šefket, posluž. dvoj. in dvojil. raztez., (sluz. voj. roka) Markič Nedeljko, transportiranje cevk, (služ. voj. roka) Vasič Radenko, sukanje, (služ. voj. roka) Malič Vesna, predpredenje, (v poskus, roku) Spasova Dafina, previjanje, (izklj. — neopr. izost.) Beljkaš Danojla, snemanje, (izklj. — neopr. izost.) Radinovič Milena, predenje, (redna odpoved) TOZD TKALNICA DE tkalnica I Kasič Seniada, natik. votka, (izklj. — neopr. izost.) Kazič Dursum, čišč. strojev, (izklju. — neopr. izost.) Sajovic Matilda, tkanje, (invalidska upokojitev) Pirnovar Slavka, vez. in urej. osnove, (invalidska upokojitev) DE tkalnica II Radončič Vurija. čiščenje prostorov, (izklj. — neopr. izost.) Erce Franc. pom. pri vod. tkal. odd., (redna odpoved) TOZD PLEMENITILNICA DE plemenitilnica I Tadič Joso, pom. pri tisk. tk. I b, (služ. voj. roka) Anakieva Makedonka, navij, in zlag. got. tk., (redna odpoved) Bosončič Dragoljub, pom. pri upr. smodil, st., (redna odpoved) DE plemenitilnica II Mujadžič Nikad, transp. tkan. v adj.. (služ. voj. roka) Grilc Jože, pripr. apret. flot, (izklj. — kršit, deì.obv.) Krstevski Ljupčo, upravljanje jiggrov. (izklj. — neopr. izost.) DS SKUPNE SLUŽBE VES 1 Okorn Stanislav, mazanje str. II, (služ. voj. roka) Starman Branko, elektr. dela IV, (služ. voj. roka) Jamnik Janko, kov. strug, dela III, (služ. voj. roka) Kimovec Branko, opr. pom. del v delav., (služ. voj. roka) Aksentiev Pero, upravljanje kotla, (izklj. — neopr. izost.) VES II Oman Ivan, upr. kotla, (služ. voj. roka) Djukanovič Miro, kovinostrug. dela II. (služ. voj. roka) Zahvale Ob boleči izgubi drage mame Marije Šimnovec se najlepše zahvaljujem sodelavcem TOZD tkalnica II in ostalim za poklonjeno cvetje in izrečena sožalja ter za spremstvo na njeni zadnji Jakob Šimnovec Ob boleči izgubi mojega dragega brata ANDREJA BROVČA se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem adju-stirnega oddelka v obratu I za poklonjeni venec in izraze so-Lojzka Brovč Ob nenadni smrti moje mame MARIJE ŽEROVNIK se najlepše zahvaljujem vsem sodelavcem v skladišču bombaža in predilnice za darovano cvetje, izraze sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Tončka Mali Ob smrti dragega očeta VINKA UŠENIČNIK se najlepše zahvaljujeva sodelavcem skladišča gotovega blaga, tkalnice II in tiskarni za poklonjenoi cvetje, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Zofka Čebašek Tone Ušeničnik Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega očeta SILVESTRA KRALJ se vsem sodelavcem ekonomskega sektorja in skladišča gotovega blaga ter ostalim najlepše zahvaljujeva za podarjene vence in cvetje, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Silva Brence Marija Kralj Ob smrti mojega očeta LIPAR ANDREJA se najtopleje in pa iskreno zahvaljujem vsem tistim, ki so mi v najtežjih trenutkih izrekli sožalja in počastili njegov spomin s spremstvom na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat hvala za vso pozornost in denarno pomoč, za sveče in cvetje. Tončka Žižek iz tkalnice II Ob smrti mojega dragega očeta se najlepše zahvaljujem vsem sodelavcem iz obrata VES za poklonjeni venec, izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Tone Šilar Ob boleči izgubi mame Pavline Golob se sodelavcem VES in ostalim naiskreneje zahvaljujem za darovani venec, izraze sožalja in za ostalo pomoč. Alojz Golob Ob boleči izgubi dragega očeta Antona Šilarja se lepo zahvaljujemo sodelavkam in sodelavcem DE tkalnica I za podarjen venec in izrečeno sožalje. Stane Šilar Ob smrti dragega očeta Franca Žerovca se lepo zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem DE gravura za poklonjeni venec in izraze sožalja. Marta Potočnik TEKSTILEC — glasilo delovnega kolektiva »Tekstilindus« Kranj — ureja glavni in odgovorni urednik Katarina Guštin in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Pavla Peranovič — predsednik. Niko Srabočan — podpredsednik in člani: Sonja Ječnik, Ana Veternik. Milan Žvokelj. Kristina Frantar in Jana Tomšič