štev. 23 Ceno 15 (Hn IMilicTri Predsednik Tito o zunanjepolitičnih vprašanjih Dns 3. jjnija j« predst^divk Tito v SmederevtJ govorili o nokatiTih natranje- in pomembnih zunanjepolitičnih vpt-ašanjih. Zbo-cvcnju jo pr sostvovalo nad 40.000 ljudi. Govoreč o zuna- njepolitičnih problemih je predsednik Tito med dcugim dejal: Že večkrat smo govcnli, da je po aaše mirisnjd za Jugoslavijo in za varncjt naše dažola nevar- no, kadar na primer v Italiji in- staMraj^ in grade ra'xetna opori- šča. Mi namreč nimama tako obo- rožitve in takih sredstev, pa tudi ne želimo, da b- jih imeli. Mi snu miroljubna dežela, mi smo miro- ljubno ljudstvo, ki ve, kaj pomeni vojna, in sicer tako tista s klasič- no cbcrožitvijo, ki smo jo obču- tili in pi.-oizikusiii v dveh svetov- nih vojnah, kakor tudi, kaj bi pomenila vojna v sedanjem času, ko ra^po!agajo ljudje s sodobni- mi, strašnimi razdiralnimi sred- stvi, kakršne so atomske bombe in drugo. Men.mo, da bi bilo do- bro, ko govcro dans". o ustafiav- Ijanju tako imemovanh brezatom- skih pcdročij, pomisliti, da to, če- prav je dobro, še ne rešuje pro- blema in ne odstranjuje popolne nevarnosti na^ve vojne, čepi^av ustvarja v določenem smislu ne- kakšen vacuiun, ki bi preprečil, da bi prišlo do cf>opada. Tud» ta- ka brezatomska področja smatra- mo za koristna, ker je Jugosla- vija prav tako bre^atomsfeo pod- ročje že sama po sebi. Tcda Jugoslavija ne more sma- trati, da je vsrna, dokler druge dt:*žave okoli nje ustanavljajo atomska oporišča. Če bt se to mo?j!o doseči, in mislim, da bi se lahko — v tem smislu je govoril tudi H-uščev te dni v Albaniji — potem bi morali upoštevati, da brszatcmzko področje ne morejo biti s?mo Madžarska, .Tugoslavija, BrT'gar:j:i in Albanija. V brezatom- skf>m r^odročju bi; morala biti tudi Itaiiia. zakaj kakšno bi si-cer bilo breT^trnisko področje, če bi pirek nas n-;r'etava!e ca{kete z atomski- mi glavami. Menimo, da bi mo- rale biti i Italija i Grčija ''n ves Balkan v tem brezatomskem pod- ročju. Na ta način bi odstranili sod smodnika z B5»kana, kajti balkanski narodi vedo, da lahko samo v miru in medsebojni' strp- Ijivosti mimo grade vsak svoje živlienj? tako, kakor najbolje znajo in v skladu s pogoji, ki jih imajo; če že ne morejo biti vse države, ki so tukaj v nekaP^šnih globckih pnjateljskh odnošajih, patem naj vsaj sodelujejo po dr- žavni liniji, naj bo vsaj mir med njimi. M'?nim, tovariši in tovsrišice, v nasprrtju s tem, kar bi nsm lah- ko kdo n^'tal, da sledimo politiki rec'mo Sovjetske zveze, če govo- rimo, da je treba rešiti berlinsko •"pi-arv-snje takso ali drug;?čs, ali da je treba ustvarjat" brezatom- ska področja itd., da je to naša stvar, da so to naša stališča in da J3 samo tem bolje, č° se ta stališča strinjajo s stališči So- vjetske zvevre. Nimamo nobeneaa so\Tažn?ga občutka pfoti deže- lam Zahoda niti proti katerakoli dnjgi dpželi. Že vrsto let smo po- kazali, kako se lahko vskladijo interesi posamezn/h deže', ne gledr> na to, ali so socialistične ali kapitalistične. Pokazali smo,' na kakšen način lahko države so- delujejo med seboj, ne da bi žrtvovale svoja načela. Pokazali smo na primer, da je mogoča mi- roljiibna koeksrstenca med drža- vami z različnimi družbenimi si- stemi. (Od-c-bravanje.) Vzem-mo kot primor naše od- nošaje z Grčijo ali naše odnosa je z mnogimi azijškimr in afriškimi deželami. Ti odnošaji niso samo normalni, temveč tudi globoko prijateljski, ne glede na to, da so naši družbeni sistemi različni. Imamo namreč mnogo skupnih interesov, imamo skupne Interese, ki so cbenem interesi vsega člo- veštva Predvsem gre za to. da hoče človeštvo živeti v miru in da bi se na svetu ponovno ob- ncvlo zaupanje, da je treba na svetu uresn čiti, kar je »flcupno vsem, to pa je, da se ohrani mir. To so tisti najbolj bistveni inte- resi, zsradi katerih si pri7adeva- mo v tej smeri, da h> imeli z vsako deželo, zahodno ali vzhod- no, čim boljše odnošaje. Bržkone bo kdo zaradi tega. kar sedaj govorim, zopet dejal, da hodi Tito sedaj v smeri so- vjetske zunani-' pniit-ke. ker za- stopa ustanovitev brezatomskega področja. Vi pa veste, kakor tudi vse naše ljudstvo, da je to naše permanentno stališče, ki se mu nikdar ne bomo od reki/. Bilo bi dobro če bi se tudi druge drža- ve, na Zahodu in na V>.hodu, strinjaie med seboj in prišle do enotnega stališča, da je potrebno napraviti tak korak za pomirjenje na svetu in tudi za ustanavljanje takih področ.j, če ni mogoče, da že sedaj ves" svet poGtane brez- atomsko in mirna loodročje. (Odo- bravanje.) Žal je to še nemogoče, ker ljudje še ne pomislijo dovolj, da je v sedanjem času spričo ta- kih strašnih vo.^nih sredstev ne- mogoče voditi vojno v katerem- koli delu sveta, da bi obenem ne bilo odmeva tudi v drugih nje- govih delih. Potrebno bi blo, da bi začeli pri manjšem, potem {>a nadaljevali dalje, ke- se bo na ta način postopno ustvsriJo zaupa- nje med državami in narodi. Gle- damo, kaj se govori, gledamo pa tudi na to, kaj se dela in meni- mo, da je to najbolj bistveno. Besede so eno, toda dejanja so drugo! Mi hočemo, da bi se de- janja ujemala z besedami, ne pa, da bi se vodila danes propagand- na vojna, ki se od časa do časa pretvarja v hladno vojno. Vem, tovariši m tovarišice, da stoji vse naše ljudstvo za politiko naše vlade. In zato pravim, da .ju- goslovansko ljudstvo odločno za- hteva, da se realistčno začno re- ševati ti razni problemi po svetu ker ni noben problem, tudi oni ne, ki ga danes rešu.jejo v Ženevi, takšen, da nas ne bi zanimal. Nas z3nima.jo vsi ti problemi, (Odc- bravamje.) Gre samo za to, da ts-mikaj nismo iprisotni. Toda ima- mo odprto tribimo in lahko go- vcr'mo o svoiih naz'r3nj'h, ko se kroji usoda človeštva. In tako, kakor mi, m'sli tudi ogromna ve- čina drugih narodov, zlasti v ti- stih deželsh, k ne pripadajo no- benemu bloku. Toda tudi tisti narodi, ki so v blokih, žele prav tako mir. To sem hntr4 danes povedati tukaj, ko se govori o Balkanu in ko govore, da bo postal Balkan ponovno sod smodnika. Mi si bo- mo prizadevali, da bomo imeli z vsemi narodi na Balkanu čim bol.jše odnošaje, ne glede na družbeni siistem posameznih de- žel, ne glede na to, ali gre za so- cialistične države. To je bil vedno vodilni motiv naše politike. Im če ne bi tako delali in tako gledali na stvari, bi se v dejanjih ne strinjali s tem, kar govorimo o potrebi po miroljubni aktivni ko- eksistenci držav in narodov. Posrečilo se nam je ustvariti na.jboljše odnošaje z daljnim; de- želami in mora se nam posrečiti, da ustvarimo nejbobi^:^ odnošaje tudi' tukaj, z našimi sosedi. Se- veda ni to odvi. nastopiti, da bi uspešno odstranila negativne pojave, ki se pojavljajo in n'so v skladu s socialističnimi odnosi. Sindikati se morajo odločno boriti proti vsemu kar ni socialistično, kar zavira naš socialistični razvoj in napredek. Na obeh seminarjih so sindikal- ni delavci spoznali vlogo in nalo- ge sindikalnih podružnic v delov- nih kolektivih. Naloge so odgo- vorne ter zahtevajo od sleherne- ga delavca politični čut in posluh za dogajanje, kajti sindikati mo- rajo biti predvsem borec in ne samo vzgojitelj in propagandist socializma. Na temelju te splošne orientacije, se je treba v vsak- danjem delu vsak dan znova opre- deliti. Potrebna je gibčnost, in preudarnost, ko gre za odnos po- sameznika do kolektiva in drugič kolektiva do posameznika. Sindikalni delavci, ki svoje na- loge pravilno razumejo in izvršu- jejo, nimajo razloga za bojazen, da je njihovo delo manj ocenjeno in da bodo utesnjeni v svojem razvoju. Na obeh seminarjih je prišla do izraza potreba, da bi tudi v bodo- če Občinski sindikalni svet skrbel za vsestransko usposabljanje sin- dikalnih kadrov in nudil vsestran- sko pomoč sindikalnim organiza- cijam pri reševanju vprašanj, ki jih same ne zmorejo. Ob zaključku so udeleženci od- govorili na anketo, ki jo je raz- pisal Občinski sindikalni svet o svojem delu. B ter z izpopolnjenim insLrumenta- rijem« ter opremo. Modernizirani in primerno opremljeni so vsi prostori, od katerih je tudi odvis- no redno in uspešno poslovanje (pralnica, sušilnica, kuhinja, cen- tralna kurjava, sanitarne naprave itd). Ptujska bolnišnica se bo še nadalje izpopolnjevala Med najnovejše urejene prosto- re spada Postaja za transfuzijo krvi in biokemični laboratorij, kar pa še ne predstavlja konca nadal- njega razvoja ptujske bolnišnice, saj še rabijo oddelki dnevne pro- store za shajanje bolnikov, jedil- nico in prostorom za obiske, bal- kon za sončenje in zračenje otrok, prostore za fizioterapijo in pro- store za specialistične ambulante. Dosedanje razumevanje ljudske oblasti za probleme ljudskega zdravstva in potrebe zdravstvenih ustanov ter skrbno gospodarjenje z zaupanimi sredstvi daje vsa za- gotovila, da bo šel razvoj ptujske bolnišnice v smeri nadalnjega dvi- ganja kvalitete dela na višino, ob kateri bo mogoče bolniku čimprej in čimlažje vrniti zdravje v vseh primernih obolenja. CNadaljevanje na 2. strani) V nedeljo, 28. junija 1959, bo v Ptuju mladinski dan, ki ga priredi v počastitev 40-letnicc KPJ in SKOJ Okraina gasilska zveza Maribor v 9oi>otK», 6. junija t. 1., je WV» odmontirano cestišče na starem leseniem dravskem mostu v I*tuju. Sedaj pipajo pilote in zaščitnike. Na desni stpasii I>rave so piloti že izruvani. Ženevska konferenca se pribli- žuje svo.j^emu koncu. Čeprav je bno prejšn.je dni vrsta ta.jnih sej, sodijo, da bodo kmalu sklicah za- ključne javne seje, na katerih bodo pretresali štiri zaključna po- ročila, da bi se nato zedinili za skupno sporočilo. Poročajo seve- da tudi o tem, da na teh tajnih sejah niso dosegli takega soglas- ja, da bi lahko pričakovali po- zitiven zaklj-jček. Ne glede na to je svetovna javnost precej opti- mistična in upa, da bo vsaj šest tednov po zaključku konference v Ženevi sestanek na najvišji rav- ni, kajti šele tam se lahko do- končno zmenijo za praktično re- šitev cele vrste vprašanj. Ne .smemo nami-eč pozabiti, da je konferenca zunanjh ministrov v bistvu samo pripravlianje gradi- va za snidenje vel'kih. Čeprav je ves svet, seveda mi- roljubni, nestrpno pc čskoval sre- čanje zunanj'h ministrcrv, ne mo- remo trditi, da so vsi iJokazali prizad^^vanje da bi nastopilo sološno Dopušč?n1e napetosti. — Medtem ko so min-stri pretresali berlin&ko \'prašanje (kot da bi šlo samo za prestiž), se svet še na- prej mrzlično oborožuje. Ko so postala poročila o potsku konfe- rence nekolika bolj skopa, že po- ročajo o izgradnji raketnih iz- strelišč v Italiji, o prizadevanjih, da bi podobne zgradili v Grčji, o protiodgovoru z gradnjo naprav v Albaniji in Bolgariji ter podob- no. Na drugi strani nameravajo nemško deželo Schleswig-Holstein spremen'ti v atomsko postojanko Atlantske zveze. Kam vse to vo- di? Zakaj naj b bila prisotnost zahodnih vojakov v Berlinu tako odločilna? Vedno znova samo za- kaj? Zadnje dsjan.je kanclerja Aden- auerja .je tudi prestrašilo mnogo l.judl. Pred dnevi je nenadoma sporočil, da ne bo kandidiral za predsednika republike, kot je na- meraval, temveč bo še naprej opravljal posle kanclerja. S tem je jasno, da bo vodil še naprej dosedanjo nepopustljivo nemško politiko, ki je iz dneva v dan bolj revanš'stična m napadalna. Zakaj potrebujejo Nemci arma- do? Rekli bodo zaradi zahodno- evropsikih intereso-,' in zaradi ravnotežja. Ravnotežja pa ni do- bro dob vati na ta načm, da se obteži jeziček tehtnice, ker se mora potem nuina nagniti na eno ali na drugo stran in potem je kriza tukaj. Nemčija je v prejš- njih desetletjih dokazala, da je to dinamična dežela, ki noče stat; cb strani svetovnih dogajanj, tem- več vzeti t z njih čimveč. Ali ni sedaj tisti trenuts-k, ko hočejo Nemci na vsak način izsiliti svojo popolno enakopravnost z velilrimi? Adenau^rjov korak je res no- tranja zadeva Nemcev, toda pod- pora takšni politiki z Zshoda se bo prav tako rfi-jščcvala nj/m sa- mim, kot se .jo moščevala nod- pcra dogo-lkom ckrooi leta 1933. Takrat je svet š?! molče celo pre- ko tisth de.^anj, ki so imela med- narodni značaj. Prav sedaj, ko je Adenauer po- kazal, da nima razum.evanja za sporazumno rešitev nemškega vprašanja, je čas, da zahodme in vzhodne sile posežejo vmes in po- vedo, da je Nemčija premagana dežela in da se je dolžna poko- ravati svetovni volji m čeprav je vojna (prenehala pred 14 leti Če pa bodo popuščali, in v to smo lahko prepričani, bo nekoč pre- pozno, Adenauer je siQer star, toda s tem svojim dejan.jem, če ga ne bo uničiia njegova lastna stranka, bo utrd'l svojo voljo v taki meri, da bo v nekaj nasled- njih letih povzroči! Nemčiji in svetu več zla kot dobrega, ker Nemci ne zna.jo graditi svojo last- ne države, re da bi šlo tudi na račun drugih. Ptu ska gimnazim v letu 1959 60 številne spremembe, ki temelji- to preobražajo naie šolstvo in preoblilojjejo vzgojni in izobraže- valni proces, so se dotaknile tudi ptujske gimnazije. Doslej je bilo teh sprememb malo, v bodoče jih je pričakovati več Prav je, da seznanimo javnost s spremembami, do katerih je že prišlo, in s tistimi, ki bodo na- stopile z novim šolskim letom, to je z začetkom meseca septembra. V prvi vrsti gre za nov način vpisovanja in sprejemanja dijakov v gimnazijo. Še lani je imela gimnazija osem razredov. Od sep- tembra 1958 — to je po reorgani- zaciji — ima le štiri razrede, ker se je vsa nižja gimnazija spojila z osnovno šolo. Sedanji prvi ra- zred odgovarja torej prejšn.iemu petemu, sedanji četrti, lanskemu osemu i. t. d. Doslej so morali absolventi niž- jih gimnazij opravljati sprejemni izpit, in so se mogli vpisati v 1. razred (to je prejšnji peti razred) gimnazije šele, ko so ta izpit opra- vili z uspehom. Odlok Zveznega izvršnega sveta o načinu vpisovanja v gimnazije in strokovne šole — objavljen v Uradnem Hstu FLRJ z dne 4. ju- nija 1959 — uvaja nekaj povsem novega: v gimnazijo se sprejema- jo dijaki po razpisu. Stvar je dokaj preprosta. Ka- kor vsaka šola. bo tudi ptujska gimnazija razpisala maksimalno število mest za vpis v prvi ra- zred gimnazije. Upošteva.joč šte- vilo in velikost učilnic, pa število predavateljev, bo za prihodnje šolsko leto sprejetih največ 70 di- jakov, ki bodo razporejeni v 2 od- delkih. Če število prijavijencev ne bo večje, bodo vsi vpisani v prvi razred. Če pa se jih bo prijavilo nad 70. bo posebna komisija, se- stavljena iz članov profesorskega zbora, šolskega odbora in zastop- nikov družbenih organizacij, pre- tresla prijave in izbrala najboljše ali tudi najbolj upravičene pri- javljence za vpis. Le če komisija ne bi mogla uspešno izvršiti izbora, lahko skle- ne, da pokliče vse prijavljence na preizkušnjo, ki more imeti obliko pismenega in ustnega izpita iz dveh predmetov: a) slovenskega jezika za vse prijavljence, b) iz tujega jezika ali matema- tiko po izbiri kandidata. Ker je prišel odlok o razpisova- nju mest dokaj pozno in smo v stiski s časom, prosimo vse, ki so zanimajo za šolanje svojih otrok v gimnaziji, da si uradni razpis ogledajo na razglasni desid v avli gimnazije. Posebna novost za ptujsko gi- mnazijo je, da bosta v njenem okrilju tudi dva oddelka prvega letnika učiteljišča. Mariborsko učiteljišče je namreč v stiski za prostor in zato bo 60 dijakov pr- vega letnika in naslednje leto predvidoma še drugega letnika obiskovalo šolo v Ptuju. To je po- sebna ugodnost za dijake s pod- ročja, ki gravitira v Ptuj, saj bo- do lahko dva letnika učiteljišča napravili v Ptuju in se bodo šele v tretjem letu podali v Maribor. V Ptuj pa bodo prišli tudi dijaki, ki so vezani na bivanje v dija- škem domu. ptujski Dijar^ki dom jim bo lahko nudii streho in omo- gočil učenje. V poslopju ptujske aimnazije gostuje tudi Osnovna šola Franca Osojnika. ki ji je gimnazija od- stopila pritličje. Stiska bo od septembra dalje tudi v gimnaziji (in učiteljišču") huda. Zato raču- namo s tem, da bomo morali de- liti p(*;k na dopoManski in po- poldanski. To ie vse prei kot pri- jetno, tpda dokler ne bomo do- bili v Ptu.ju novih šolskih prosto- rov, se bomo morali zadovoljiti s tem zasilnim ukrepom. Tej kratki informaciji za jav- nost bo sledil uradni raznis. ki bo objavljen tudi v prihodnji šte- vilki Ptu-^skena tednika. Ravnate! ■'■^♦->'o gimnazije Ptuj STR.^N I PTUJSKI TEDNIK PTUJ. DNE 12. JUNIJ ^ :"5g Na*i 500 žrtev je padJo IZ ptujskega okoliž* na- šo osvobod.tev. Pnobčuje- mo njihove kratke življe- njepise v počastitev n^ho- vega spomna. (Nadailjevartje) SLODNJAK STANISLAV se }s rodi'! 19. ciktribra 19IS v Brstju pa Ptuj.u v družni ma4«ga f>o- sestnika. Oče je vmel posestvo v Jiuršinicih. Stanko jf ž-vel m'erd trem brati in dvema sestrama na jjosestvu svojih staršev do leta 1920, ko so oa V7?e'e k isohi tr žene, Rf^tre Mesarec v Trnov- skem vchu, kj^r je horM v csnov- nc šo'o, 'p-'Tr»?j.e pa dz(*( na po- se^.stvu, -d-ViOr ni prToč';!. Ta- krat se j 9 ipr^s-eiil k druirn Vau- da v Tmovoiki vrh. Stariiko Slod- n)ak se ipred v^jno ni vilkvarj-a*! s •p^i;tuko, pio iprihcdu okuipaitorja pa je t^loj zatel sodelovati z Osojniikom n drugim: crganoza- tary\ OF v Slovenskr-h goricah. Oba z ženo sta sprejemeiia ptn-oborce na svoj dom rn j m p-m^jela. Okuipatcir je ženo odipeitjal v Au- schwitz, kjfir je umrla, njega pa j.e us.tre-Jl 30. Vj":ja 1942 v Cefju, SVnŽNJAK LUDVIK se je rodil 6. avgvjsta 1908 v Bi^dnji pri Ivan- cu v Hrva:;«''<<'em Zagorjti. Leta 1912 jie Djidvik prišel z materjo v Sloveniske gorice, kjer je slu- žila svoj kruh kmetih. V šolo je hodi'1 v Viitcmarch, naito je tudi sam Siliiž«;i pri kmetih za hlapca. Leta 1932 se je poročili v Kicar na majhno pcsestvo, kjter je kme- tovaii. V sivojd mladosti je delal v katoliiških vrstah. V čas« okuipa- cje ie posta'! agii''en 51a.n OF že leta 1942. V nj6gov.: hiši so 'imeli .^eistanke a('ljedelski pridelki itd.) bo prenesla take investicije. Preračunano je. da bo kombinat lahko vračal sredstva. Posestvo je močno mehanizirano. Ima tež- ko in lahko mehanizaci.jo. vendar gre za to, da bi se poedine polj- ščine kot koruza, krompir itd. absolutno mehanizirale. Odstotek stalno zaposlene de- lovne sile je nizek, na kar ugodno vpliva že obstoječa mehanizacija. Posestvo se organizacijsko ureja. Delavsko samoupravljanje zma- guje svojo nalogo. Delavec je plačan po produlctu. Celotni pro- izvodni proces se modernizira iz dneva v dan. Bodočnost živinore.jsko-polje- delskega kombinata »Dravsko polje« torej mnogo obeta. Prav sigurno predstavlja ravno nastalo posestvo na Dra\«;kem polju tr- den me.inik v daljni socializaciji našega kmetijstva v tem delu občine Ptuj. Ob železniški nesreči pri Hajdini Na prehodih čez železnico po- trebna več|a previdnost Križišče železnice in ceste Zg. Hajdina—Draženci, kjer je prišlo do nesreče 7. junija 1959 V nedeljo 7. junija t. L je pri- šlo na križišču železniške proge Pragcrsko — Ptuj — Kotoriba in ceste Zg. Hajdina — Draženci pri Letonjevi hiši kak kilometer juž- no od železniške postaje Hajdina do težke prometne nesreče, ki je zahtevala življenje 54 letnega kmeta Rudolfa Osenjaka iz Dra- ženc, nad 60-letnega tesarja To- maža Osenjaka iz Draženc in nje- gove 2 letne vnukinje Anice, po- vzročila pa je tudi nekaj mate- rialne škode. Ko je peljal 7. t. m. okrog 19. ure iz smeri Kidričevo proti temu križišču motorni vlak, se je zna- šel na križišču enovprežni zaprav- Ijivček iz smeri Zg. Hajdine proti Dražencem, ki ga je upravljal Ru- dolf Osenjak. Motorni vlak, ki je imel 2 vagona z nad 100 potniki, se je zaletel v vozilo. Sunek je bil tako močan, da je polomljeno vo- zilo odbilo na desno, ubitega Ru- dolfa, Tomaža in Anico Osenjak pa zmetalo v večjih presledkih po desni strani nasipa. Rudolf Ose- njak je obležal nad 50 m daleč v grabi pod želozniškim nasif o«i v mlaki krvi, Anica 28 m daleč in njen stari oče Tomaž nekaj rne- trov od križišča. Vlak se je po- časi ustavil in potniki so sa šele po pogledu na žrtve in razbito vo- zilo zavedali, da so srečno preži- veli resno nevarnost težje želez- niške nesreče, če bi vozilo iztirilo in se zvalilo po visokem nasipu. Prednji del vlaka je bil nekoliko poškodovan, vendar je lahko na- daljeval vožnjo do Ptuja in po 1 urnem čakanju dalje do Murske Sobote. Kmalu je bila na licu mesta tudi komisija TNZ Maribor, ki je našla na kraju nesreče svojce žrtev in bližnje prebivalce ter očividce ne- sreče, ki so opisovali dogodek. Južno od tega križišča teče želez- nica v manjšem useku tako, da je nepoznavalec krajevnih razmer opazi šele po opozorilu na nevar- nost prihoda vlaka. Taki opozorili sta na obeh straneh proge nekaj metrov od železnice ob cesti Zg. Hajdina — Draženci. Kaj je mi- slil vozač v zvezi s prihajajočim motornim vlakom ali možnostjo prihoda tega vlaka in s svojim prečkanjem proge, ostane tajna, ki so jo odnesle žrtve s seboj v prerani grob. Ljudje si tolmačijo nesrečo tako. da se je Rudolfu Osenjaku splašil konj in skočil čez progo, bilo pa je prepozno, da bi čez njo potegnil še vozilo z imenovanimi. Konja vlak ni po- tegnil z vozilom vred. ampak se je odtrgal od vozila in pobegnil nepoškodovan. Prevladuje mnenje, da je v tej nesreči edina sreča, da je motorni vlak kljub močnemu sunku in lomljenju vozila ostal na progi in se le postopoma ustav- ljal šele po nesreči, sicer bi uteg- nilo biti to mesto kraj težke že- lezniške nesreče s hujšimi posle- dicami za polna vagona potnikov. Sliši pa se tudi mnenje, da bi mo- rale biti na tem mestu zapornice, ker se tukaj nesreče ponavljajo. Pogreb žrtev iz Draženc je bil v torek 9. t. m. in jih je na zad- nji poti na hajdinsko pokopališče spremljalo mnogo prebivalstva. VJ. (Nadaljevanje) 2000 krvodajalcev dalo lani 582 litrov krvi Dr. Jožica Ilovšek je ob tej pri- liki opisala razvojno pot krvoda- jalstva v ptujski občini od 1956 leta dalje in pot nastajanja Po- staje za transfuzijo krvi v Ptuju ob vedno večji potrebi po krvi, ob sodelovanju z organizacijami Rde- čega križa ter ob vedno večjem številu krvodajalcev, ki je naraslo od prvotnega števila 900 na v letu 1957 z 200 litri krvi na sedanjih 2.000 krvodajalcev z nad 600 li- trov krvi letno. Sedaj ima ptuj- ska bolnišnica lepo urejeno Po- stajo za transfuzijo krvi v zgrad- bi internega oddelka bolnišnice, kamor prihajajo krvodajalci ali pa jih dovažajo avtobusi iz okolice, kjer so na delu pridni organiza- torji krvodajalstva, člani RK, ki so tej postaji in bolnikom, ki ra- bijo kri. v veliko pomoč in opo- ro ter ni kraja v občini, kjer b! odklanjali tovrstno najdragoce- nejšo pomoč bolnemu sočloveku. Pohvalne izjave o stanju ptujske bolnišnice Po končanih govorih so si gost- je ogledali oddelke novootvorjene Transfuzijske postaje pa tudi osta- le odd. ptujske bolnišnice in upra- ve. Njih posebnost so tolmačili predstojniki in šefi oddelkov prim. dr. Kuhar, dr. J. Jožica, dr. Stana Tavzes. dr. Andrej Lušicky, dr. Marija Dellinc, dr. Aleksander Poznik. Mr. Ph. Roman Ryževski in dr. Jože Neudauer. Krvodajalci so se zbrali v Narodnem domu Na popoldnevni proslavi v Na- rodnem domu se je dr. Jožica Ilovšek zbranim gostom iz Ptuja in območja občine, predstavnikom in večkratnim krvodajalcem v prisrčnem govoru prav lepo za- hvalila krvodajalcem, predstavni- kom oblasti, zdravnikom, organi- zatorjem krvodajalstva in organi- zacijam RK na območju občine Ptuj za vso pomoč in razumevanje te humane pomoči sočloveku — bolniku, ki ga večkrat lahko reši edino kri sočloveka. Poudarila je, da je iz leta. v leto več ljudi v občini, rednih in izrednih obisko- valcev Transfuzijske postaje, ki se odzovejo na njeno vabilo ali skupno z drugimi krvodajalci. Od leta 1956 se je število krvodajal- cev več kot podvojilo in skoraj potrojila količina oddane krvi. S tem se je občina Ptuj uvrstila med občine v Sloveniji, ki so dosegle na tem področju doslej najboljše uspehe. Predsednik občine tov. Vogrinec se je tudi za- hvalil krvodajalcem Po govoru dr. Ilovškove kot šefa Postaje za transfuzijo krvi je govoril še predsednik občine Ptuj tov Janko Vogrinec. On se je tudi zahvali! vsem navzočim za vso pomoč in razumevanje ter oporo občinskemu ljudskemu od- boru Ptuj v njegovi skrbi za zdravje občanov. Izrazil je željo, da bi organizacija Rdečega križa. Postaja za transfuzijo krvi in kr- vodajalci tudi v bodoče tako kot doslej bdeli nad potrebo, ko je treba pomagati bolnemu sočloveku z delom lastnega zdravja in živ- ljenja. Sam občinski ljudski odbor bo po svojih močeh podpiral usta- nove v njihovem nadalnjem raz- voju, da se bo zdravstvena služ- ba v ptujski občini dvignila na višino, ob kateri bo sposobna še bolj kot doslej pomagati bolnemu občanu. Diplome, priznanja, značke za večkratne krvodajalce Ob tej priliki je bilo razdelje- nih več zlatih in srebrnih značk, diplom in nag-rad krvodajalcem ter večkratnim organizatorjem krvo- dajalstva v občini. Diplome Jugo- slovanskega rdečega križa sta pre- jela Marija Jeza iz Hajdine, ki je dala 67 krat in Lenart Petek, ki jo je dal 45 krat. Nad 20 krat pa so dali kri tudi: Marjeta Zidarič, Kidričevo (23 krat). Avgust Hor- vat. Kidričevo (63 krat). Kober Pepo. Kidričevo (45 kratv Dobili so posebna priznanja, nekaj na- grad pa je pripravil Občinski od- bor RK Ptuj in jih ob tej priliki razdelil. Priznanja so prejeli več- kratni organizatorji dajanja krvi: dr. Jožica Ilovšek, Transfuzijska postaja Ptuj, Franc Krušič Pod- lehnik. Marija Segula, Videm. Frida Glazer. Juršinci. Franc Si- monič, Desternik, Janez Pucko, Lovrenc. Franc r>)bič. Cirkovci. Jožica Iglar. Hajdina. Ljudmi'« Kafolj Markovci in Valter Kglaričj Kidričevo. Srebrne značke je pre- jela vrsta krvodajalk in krvoda- jalcev, ki so dalj nad 5 krat kri. Po razdelitvi značk, diplom, priznanj in nagrad je še bil pri- jeten spored harmonikarjev pod vodstvom Ferda Frasa. Katica Zuran in Tone Hlupič pa sta za- pela vsak nekaj priljubljenih oesmi. Za konec so se udeleženci slovesnosti skupaj razveselili. PTUJ. D^TE 12. JUNIJA 1959 PTUJSKI TEDNIK STRAN 3 K.^]VI SEOAJ? ANCKA ČERIN (V REVIJI OTROK IN DRI ŽINA) Le še nekaj dni in i5dls4-:a po- slopja se bodo spet izpraznila. Utihnili bodo veseli pk>90von po učilnicah, učenci se bodo poslovili od njih. Nekateri le za dva nie- seca brezskrbnih počitnic, mnogi med njami pa za vredno. Na koncu šolskega leta zapušča šolo več tisoč učencev in učenk, ki so zaključili osemletno obvezno šolanje. Učenci sami, njihovi star- ši in učitelji stoje pred perečim vprašanjem: kam sedaj? Kateri poklic naj si izberejo, da bodo v življenju zadovoljni in srečni, da bodo z veseljem delali in želi uspehe, pa tudi da bodo najbolj koristni družbi ? Ali naj gredo v uk v podjetje ali v šolo s praC-rtičnim poukom, srednjo strokovno šolo. gimnazijo ali pa naj se kar vključi.jo v eno izmed gospodarskih panog? Število poklicev je veliko. Tako veliko, da jih dosti niti ne po- znamo, kadar izbircmo poklic. Po- samezne stroke so se razpredle v mnogo poklicev. In čim bolj se razvija in napreduje gospodarstvo, tem več novih pvokticev p>otrebu- jemo. Dobršen del svojega živ- ljenja preživimo pri poklicnem dehi. Torej pomeni izbh-a poklicai. izbiro življenjske sreče in zado- voljstvai. Gospodarskii na'ptedek naše so- cialistione dežeile je odvisen od produktivnosti posameznega de- lavca in zato lahko pomeni nepra- vilna izbira veliko gospodarsko škodo, hkrati pa nepopravljive težaive, neuspehe in zaigrenjeno življenje posameznika, če njegove osetme želje, zmožnosti in last- nosti ne \istrezajo pogojem in zahtevam poklica^ Večina mladincev in mladiink je ob l2±)ini ]X)klica v letih, ko so njdhovi interesi zelo nestalni, zato so pa toHko bolj razvneti. Ko stoje pred izbiro poklica, ni.50 več otroci, niso pa še odrasli. Izkušnje naših poklicnih posvetovalnic pa kaže,jo. da mladina pred izbiro poklica zelo malo ve o neštetih možnostih vključevanja v posa- mezne poklice. Zato je nujno, fla je mlad človek na razpotju, ko premišlja in se odloča za poklic, deležen pomoči izkušenih ljudi, predvsem staršev in šolskih vzgo- jiteljev. Za poklic se mora sicer odločiti mlad človek sam; če nam- reč ne bo izbiral in se odločil sam. se lahko zgodi, da ne bo opravljal poklica z zanim=njem in uspehom. Vendar pa potrebuje mladina pri tej izbiri vso p)omoč. Najboljši svetovalci in najmoč- nejša o{>ora pri izbiri poklica so starši. Svojemu otroku so naj- bližji, saj so spremljali od rojstva raizvoj njegove osebnosti ter oce- njevah in presojali n.tegove last- nosti. Prav tako je tudi otrokova sreča — sreča staršev. Zato starši lahko sinu ali hčeri čimbolj po- magajo .spoznati pasamezne po- klice in mu svetujejo. Toda, samo svetovati in mu pomagati! Niso namreč redki primeri, ko starši sami izbirajo otrokov poklic. E»ri tem se niti ne ozirajo na njegove želje in sposobnosti, češ, sami največ vedo, otrok pa ni sposoben pravilno in dovolj odgovorno pre- sojati. Ni malo staršev, ki prisiilijo. svojega otroka v pokHc. ki zahte- va viišjo šolako izobrazbo, čeprav se mlad človek ne čuti sposob- nega in nima veselja do nadalj- njega) študija. On sam bi n. pr. najraje pjostal vajenec kake stro- ke. Nekateri pa hočejo po vsej sili imeti otroke z »visokimi«, »boljšimi« in »lažjimi« poklici. Prav takemu napačnemu nazranju je namenjen ta sestavek. Predvsem v me.stih in industrijskih sredi- ščih, kjer potrebujemo največ kvalificiranih delavcev, se namreč vse bolj uveljavlja pravilo, da ne volja veliko ti.sti mladinec, ki koiiča le osemletno šolanje in se vključi v šole s praktičnim po- ukom, ali kot vajenec za p>oklice v obrti in industriji, temveč da mora,jo vsi na univerzo in n» vi- soke šole. V naši družbi je vsak poklic enakovreden in .spoštovan. Zakaj torej pomisleki staršev, če se po obveznem osemletnem študiju sin aU hčerka odloči, da pojde v obrt? Za nadaljevanje študija ima tudi potem vse možnosti. »Nesrečna sem, ker me starši sili.j o v poklic, do katerega ne čutim veselja. Oče pravi, da mo- ram v gimnazijo, mati pa me pre- pričuje, da hoče imeti v družini inženirko. Jaz pa bi se tako rada šla učit fotografske obrti. Toda starši pravijo, da jih je sram, ker pojdem za vajenko. kaijti onadva sta v boljših poklicih — v pisarni. Prosim vas, kako naj prepričam starše, da me bodo raarumeli...«, se obrača na svojo razredničarko mlada Metka. (Nadaljevanje sledi) JZID VELIKEGA NAGRADNEGA ŽREBANJA Prešernove družbe z dne 5. junija 1959 ob 16. uri 1. nagrada: motorno dvokolo »Gadieb« srečka št. 75.077; 2. nagrada: t(''e(vieiijsk. s»pre- jemniik sirečica št. 46.739; 3. nagrada: motorno dvckolo »Colitori« srečka št. 1647; 4. negirada: eieSdTomctor sreč- ka .št. 52.573; 5. nagrada: pradrt stroj srečka št. 76.456; 6. nagraida: eilekLrični štedilnik »Tobc« srečka .št. 65.447; 7. nagrada: miikser srečka štev. 59.212; 8. nagrada: m:ško dvdkdo sreč- ka št. 64.746; 9. nagrrMda: žs-nisko dvokolo ripečka št. 26.278; 10. nagrada: elektroni .sesalec ea pnah strečka št. 13.288; 11. nagrada: moška za'pie.stna ura srečka št. 43.072; 12. nagradi«: žensika zapetstna ura srečka .šl. 2910; 13. nagrada: radijsiki sprejem- nilk RIZ srečka št. 71.919; 14. nagrada: radijsOci sprejem- ndik RIZ srečka št. 48.921; * 16. nagrada: radljiski spreijem^ nk RIZ sirdčka št. 2J.855; 16. magradia: eTefktrična peč na dva greilca srečka^ št. 31.256; 17. niagrada: električni pekač erečka št. 27.646; 18. nagrada: lonec »Ekonom« srečka št. 49.627; 19. nagrada: el-sktrioni likatoiik z regvilitatcrjem fjrečka št. 1572; 20. niagradai: vent-latorskii hla- dilnilk srečka .št. 48.708. 1000 tofliaižilnfih nagrad: vse sreč- ke, ki se koiniČTijiejo na štev. 74. V komiEiij,; so bili naslednji po- verjeniki: Jo\''an Takač, Ljubljana; Jože Košorcik. Sostro; Vtka Duj- movič, Ljubljana; Milan Otrn, Čr- nuče, in Ivaffi Logar, Ljubljana. Imetniki izžrebanih srečk naj dvignejo dtsrila v upravi najkas- neje do 10. avgusta letos, ko bo potekla veljavnost srečkam. Iz tajMilštva PD Rnzirisi sol u Siovenip v IcoJSror iasberetseOlCfntlmajo na- vedenih časnikov, JIl* lahko dobfjo na vpogted pri »PtiijSketn tedni- ku «c. RavnatelTiStvo Metadrur^e inda- strrjske šole Ravne na Koroškem je raiqpJsalo sprejem 15 do .8 let stairth učencev s končano osem- letko aili ntžjo gimnazijo aili celo s sedm-iimii razired-: osemletke v svojo tr:ileitno šolo za izučitev za ključavničarja, sitrugarja, rezkallca, bnjsilci lin kalštvca, tar&vca Siemens Martanove peči, t!ailLlvxra eleiktro peči, vailjavoa ja^fltsnojtnega kovača. Pniijave s;prdjema: ravnateljstvo šote od 26. do 30. junija 1959 osebno aili pismeno. Za učence irven Raven je dam možnost spre. jemajema v Dem učencev meta- lurške indubfcnigiske šale. Raizprs in pogoji za s^prejem v šolo so objavljeni v »Večeru« dne 5. junija in v dnevniku »Delo« dne 6. junija 1959. ★ Industnfjskia šola Iskra v Kranju bo sprejela letces v I. letnik 70 učencefv' iv starcc-ti 14 do 17 let za i7učitev za kovinostrugarja, ko- vinorerkalca. s*rojniega ključavn^- čar.ja, orodjarja, preciznega me- haniika. telefonskega mehanika in avto-električarja. Šc!a ime lasten dijaški dom. Spnejemn; izpiti bo- do od 27. juniija do 1. .julija 1959. Pogoji za sprejem v šolo so ob- javljeni v tednfiku »Glas Gorenj- ske« z dne 5. junija 1959 fn »De- lu« št. 37, 7. junija 1959. ★ Ravniateljstvo Po-morske srednie š»le v Piranu bo v šolskem letu 1959/60 sprejet'o 20 dijakov v navtični odselk. 20 dtjekcv v stroj- n odsek in 15 dijakov v ladje- delniški odsek. Dijsiki ne smejo bit« starejši kot 17 let. E^ošnje za sprejem sorej^ema šc('a najpozne- je do 22. j\inija 1959; zdravniški prealed« in sprej:smni i,z,p;t. bodo od 25. do 27. junija 1959. Sprejeti bodo dijaki, ki so uspešno končali osemletko ali nižjo gim.na.zijo. Šo- la ma svoj internat. Po kmčani šofli je mcgoč nadaljnji študij na višji pomorsik« šefi aili na odgovar- jajočih fakultetah. Razpis je obj^avljen v tedniku »Slovensiki Jadran« z dne 5. ju- nija 1959. ★ Srednia tehn"ška tf'! \m'^'^.a .sprejemne rz^-te za ^rys učencev v I. letnik 17. junija do- poldne. Sprejemali bodo učence- kandidate ki so končali nižjo sr=dn'"» šolo ali os^m'etko. obrtno ali induistrjsko šolo. Objava v »I>elu« št. 37 z dne 7. junija 1959. * Gozdarska sredn.ia šola v LJub- ljani bo sprejela v I. letn.k 30 di- jakov, ab&olventov nižje gimnazi- je al. os emi etike, starih do 18 let. Prošnje za sprejem bo sprejemala do 20. junija 1959. Šola bo od le- tos d?lje v Postojni. Ima tam svoj Obijiava v »I>elu« št 37 z dne 7. juTMjia 1959. ★ Šola za soo^alne deJavce v Ljub- ljani bo ©prejela na dvoletno šo- lanje redne in izredne silušatelje, absolvente popolne srednje šole in uslužbence s šestimi aili štirimi razredi^ srednije šole in s štiri in osemletno prakso. Podrobnost o pogojih za vpis in sprejemne iz- pite ter o pripraviljalnem tečaju v »Delu« št. 37 z dne 7. .junija 1959. Prošn.je za vpis bedo spreje- mali do 31. julija 1959. ★ Telegrafsko-telefonska industr. šola v Ljubljani bo sprejela v ŠO'- skem letu 1959/60 40 učencev v oddelek za TT mehanike in TT micnterje, starih do 17 let, k: so končali nižjo gimnazijo a.li osem- letko. Prošnje za ivipis bodo spre- jemali do 1. julija 1959. Podrobnostii v »Delu« št. 37 z dne 7. juntjia 1959. ★ Industri.fska šola »Litostroja« v L.iu;bljani bo siprejola 90 učencev za izuč tev za kovinostrugarje, elektničarje, li.varje in modelne mizarje. Sprejem.ai'« bedo absol- vente nižje gimnazije ali osem- letke, stare do 17 let. Podrobnost« v »Delu« št. 37 z dne 7. julM.ja 1959. NOVI KHVOP.?IISlCI 4. junija 1959 so organizirali krvodajalsko akcijo v Ptuju. Ci- vilni zaščiti in tov. Fridaucr Francu za pomoč in dobro uspe- lo akcijo, krvodajalcem pa za darovano kri v imenu bolnikov, iskrena hvala. Darovalci so: Be- ranič Jože, Doli.^kar Jože, Koder- man Janez. Drobnič Janez. Vavpo- tič Franc, Pal Janko, Vrečar Vik- tov, Vindiš Ivan. Tumšek Ivan, Bolkovič Jernej, Krasna Matevž, Zupanič Martin, Mohorko Ludvik, Bedrač Franc. Mohorko Janez. Rojk« Feliks, Kodrič Jožefa. Krslj Pavel, Tkačev .Štefan, Petrovič Mira, Tašnor Terezija (7x), Bre- zar Jože. Vrhovšek Radmila, To- plak Anton, Vindiš Štefka. Libor Marjeta. Pal Elvira. Plohi Ana, Mohorko Terezija, Mere Katarina, Soljakovič Katarina, Rebernik Ro- zalija. Zoreč Marija. Nežm^ah Ma- rija. Kostanjevec Ivana, Mohorko .Tustina. Zelenik Ana. Polšak Zof- ka. Horvat Matilda. Krušič Marija. Koze! Vera. Fridauer Franc. O.stali so še: Fdrštnerič Cecilija. Markež Terezija. Postaja za transf. krvi Mestni kino Ptuj predvaja od 12. do 14. junija ame- riški barvni f;Im »Belo pero« 'n od 16. do 18. junija francos:k: film »Na smrt obsojeni Je pobeg- nil«. Kino Muretinci predvaja 13. in 14. junija fran- cosiki film »Podzemlje Pariza«. Priprave na taborenli Dan za dnem smo bližje počitni- cam in uresničenju načrtov in že- lja, kako bomo preživeti počitnice. Za nekaj časa bomo odložili zvez- ke, knjige in risanke, nekaj časa nas ne bo kratkočasil šolski zvo- nec, ki smo ga neštetokrat slišali ob začetku in koncu pouka. To bodo za nas počitnice ... Preselili se bomo k morju, na hribe in ob jezera ter potoke v začasne platnene domove. Za zadnje smo se odločili ptujski ta- borniki. Že več let zaporedoma smo bili gostje v lepi zeleni doli- ni ob Savinji pod Kamniškimi pla- ninami. Ta nam je posebno draga, saj se nam zdi kot druga doma- čija. Letos bomo prepustili svoj nekdanji prostor v njej drugim, sami pa jo bomo mahnili na Go- renjsko pod .Juli.i.ske Alpe. Ob Bo- hinjskem jezeru se bomo utabo- rili in tam preživeli 20 lepih dni kot neločljiva družina. Priprave za taborjenje so v te- ku. To bo najlepša nagrada za tabornike, ki so vse leto pridno hodili na sestanke in se priprav- ljali na taborniške' izpite. Na ta- borjenja bodo lahko preizkusili svoje teoretično in praktično znanje. Pestrost taborniškega življenja jo težko opisati. To lahko občuti vsakdo sam, ki je že bil vsaj ne- kaj dni v taboru. Vsak dan prine- .sg nekaj novih doživetij in spo- znanj. Na taborjenju se ne kopa- mo samo in ne hodimo samo na izlete, kot nekateri mislijo. Prav zanimivi so tudi taborni ognji, nočna iznenadenja sosednih ta- borov, veslanje po jezeru, gozdna šola. orientacijski pohodi, izleti v hribe itd. Za naše letošnje taborjenje ob Bohinjskem jezeru je med drugim privlačno tudi to. da bomo lahko obiskali naš Triglav, sedmera je- zera in drugo, vse to seveda pod strokovnim vodstvom starejših iz- kušenih tabornikov. Čaka nas za- res veliko lepega. Še kratek čas in na ptujski postaji bomo zapeli: »Oj zdaj gremo, oj zdaj gre- mo ... !« Prav srečni bomo, ko se Vam bomo lahko zopet javili iz bližine Bohinjskega jezera, iz našega ta- bora in iz kraja našega novega začasnega domovanja, kjer bomo krepili svoje telo in ob zabavi in razvedrilu bistrili duha ter se v jeseni toliko laže zopet lotevali svojih šolskih nalog. A. S. POPRAVEK V članku »Lepa pevska priredi- tev v Podlehniku«, ki smo ga pri- občili v 22. številki našega lista, je bilo pomotoma priobčeno. da je goste itd. ob začetku Mladin- skega festivala pozdravila tova- rišica Čermeljeva. V resnici je to storila šolska upraviteljica tova- rišica Marija Maučič. Prav tako ni nastopil polehniški pevski zbor pod vodstvom učiteljice Anics Jurše, ampak pod vodstvom Anice Jureš. Uredništvo Ljudski knjsžnič«3r|i, pozor! Okrajni Svet Svobod in prosvet- nih društev Maribor razpisuje enotedenski tečaj za knjižničarje ljudskih knjižnic. Tečaj bo trajal od 21 do 30. junija v Mariboru. Namenjen je knjižničarjem, ki de- lajo v ljudskih knjižnicah in žele izpopolniti svoje strokovno zna- nje. Teoretična predavanja (sodob- no knjižničarstvo, sodobna knji- ževnost itd.) bodo zajela 22. prak- tično delo 18. skupaj 40 ur. Okrajni Svet bo oskrbel tečaj- nikom brezplačna prenočišča in hrano, tistim pa. ki bodo oskrbeli sami, pa bp prispeval dnevno 300. din za nočnino in .300. din Za hrano. Prav tako bo Svet kril tudi prevozne stroške. Svet je poslal Mestni knjižnici v , Ptuju vse potrebne tiskovine (prijave, spored predavanj In na- vodila). Zato se naj knjižničarji, ki bi želeli obiskovati tečaj, pa niso prejeli tiskovin, oglase v so- boto (l.~. junija) v Mestni knjiž- nici v Ptuju. Knjižničarjem obisk tečaja toplo priporočamo! Uprava Ljudske in študijske knjižnice Ptuj LJUBLJANA vedelja, h. junija 6.00—6.30 jutranji glasbeni pozdrav — vmes ob 6.05—6.10 poročila, vre- menska napoved in dnevni koledar. 6.30 vedri zvoki. 7.00 napoved č»sa, poro- čila, vremenska napoved in objava dnev- nega sporeda. 7.15 reklame. 7.30 ra- dijski koledar in prireditve dneva. 7.35 operetne melodije. 8.00 m'iadi'nska ra- dijska igra — vandot-sla-itc: kekec na volčji sledi. 9.00 anton trost: fantazija za slovenske narodne pesmi (marjan li- povšek: klavir). 9.10 zabavna matineja. 9.40 antonin dvorak: štirje slovanski plesi. 10.00 se pomnite, tovariši ... ri- stovič-markovič: proces proti voditeljem skoj. 10.30 po koroškem po kraniskem (venček narodnih). 11.00 prenos otvoritve tovarne ..tomos" v kopru. 12.30 Kaši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — i. 13.00 napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevrc^a sporeda. 13.15 zabavna glasba, vmes obvestila. 13.30 za našo vas. 14.15 naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — ii. 15.00 napoved časa, poročila in vremenska na- poved. 15.10 reklame. 15.25 i.ahka glas- ba. ifi.oo matiia malezič: v dolini ca- branke (reportaža). 16.30 zbori in sa- mospevi starejših hrvatskih in srbskih skladateljev. 17.00 zabavni potpourri. 17.30 radijska igra — anton pavlovič cehov: poštarjeva žena (ponovitev). re- žija: masa slavčeva. 18.15 Dve skladbi fftlita mendelssohna. 18.30 nekaj doma- čih polk in valčkov. 18.45 lu^oslovanski pevci zabavne elasbe. 19.00 zabavna glas- ba, vmes ojrvestila in reklame. 19.30 RatMjski dneroik. 20.00 nedeljska revija zabavne glasjie. 21.00 Obiski pri na Jih s:k!adateh"ih. 3. oddaja — tanko ravnik. 22.00 napoved časa, poročila, vremeti- ska napoved in pregled sporeda za na- slednji dan. 22.15 Zap!e5Jte z nami! 23.00 poročila in presled tiska. 23.10 podevte na tekočem traku. 23.33 Bruno riplinski: fonrert za kiTii^t rn go- dalni ori;'?*-" ''4.00 zadn-' "^-očna in uUjuček oddaje. Zdrav duh v zdravem telesu ^ .____ __________VaiKANEDEUA_ ^ Mlado telesnovzgojno druStvo Partizan pri Veliki Nedelji je ob razvitju prapora praznovalo svoj praznik. Te redke slovesnosti so se udeležili predvsem mladinci in mladinke, pa tudi starejših ljubi- teljev iz okolice ni manjkalo. Gostje partizani iz Središča, Or- moža in Dornave so se veselo pridružili. Dopoldanskim tekmam na okrašenem telovadišču je sledil popoldanski spored, čipar jedro je bilo — dvig društvenega prapo- ra. Tov. predsednik občinskega ljudskega odbora Ormož je s to- plimi besedami čestital k slavju in vzpodbudil mlade člane k ve- stnemu izvrševanju društvenih pravil in discipline. Njegovim če- stitkam in najboljšim željam se je pridružil tudi tovariš okrajni zastopnik TVID Partizan. Predsed- nik domačega drjštva tov. Zvonko Pogelšek, ki je orisal delo, uspehe in težave komaj leto dni stare organizacije, je, zastavo predal mlademu praporščaku in njen pr- vi poklon je veljal prvoborcu tov. Titu. Svečan jo bil ta trenutek. Dobre telovadne točke, ki so jih izvajali člani Partizana Središča in Ormoža, so posebno navdušile ve- likonedeljske člane, ki gojijo naj- večjo žel,io, željo po vaditelju in vaditeljici, ki bi vad.ia in vodila tudi njihove vrste. Kmečka in de- lavska mladina iz Velike Nedelje in okoliških vasi se resnično želi udejstvovati v telsnovzgojnem društvu. Tukaj je našla »voje de- lovno področje, ki jo priteguje. Ob opazovanju do potankosti iz- vežbanih vaj središčanskih pionirk in skoraj drznih vaj članov in mladink ji je zagorelo silovito na- vzdušje. »Saj bi se tudi mi postavili kakor središki in ormoški sosed- je, ko bi imeli človeka, ki bi nas va- dil!« je bil tih in glasen razgovor. Ormoški Partizani so namreč iz- redno lepo izvajali svojo vaje, kjer je prišel do izraza tudi njihov požrtvovalni vaditelj. Po velikem prazniku, ko veii- konedeljska mladina visoko dviga rdečo zastavo, ne bo v čakanju na sposobnega vaditelja razbila svojih vrst. V danih možnostih se bo razvijala in krepila. Tople bar- ve nove zastave izražajo tisti no- tranji ogenj, tisto navdušenje za delo, tisti zagon preko ovir in ne- dostatkov, ki je lasten samo mla- dim ljudem. Pod vihrajoče zasta- vo, ki predstavlja blesteče ideale telesnovzgojnega društva Parti- zan, se bodo vrstili rodovi. Tudi nje bo navduševala in bodrila v naporih za zdravje in kulturo a- OBČINSKI ODBOR PRIJATELJEV MLADINE PTUJ prreja mladmski pevski festival v PTUJU v nedeljo, 14. junija 1959, ob 15. url na dvorišču vajeniškega doma, Trg svobode SPORED: 1. UVODNA BESEDA 2. I. Biltene: MUCA MACA, KUKAVICA, KRAVA SE PASE, HI, KONJIČEK — Peh obcisk':v sprejem-a dežurni cen- ter Zdravstvenega dome Ptuj. številka telefona 70 in 80. Hišne obeske naročajte v do- pci'dansk h urah. Pozneje naroče- ni hišni ob'siki se bodo izvršili sa- mo v nujnin primenh. Uprava ZO Ptuj PnMski knjcjtefiši na prvensSvih Republiškega prvenstva, ki je bilo 30. in 31. maja t. 1. v Kran.ju na divjih vodah se je udeležila tu- di ekipa iz Ptuja. Sestavljali so jo Vidovič Franc. Fajt Slavko, Pavličev Sergej. Korošec in Sara. Z nastopom Ptujčanov smo zado- voljni ker v naši sredi lahko po- zdravimo republiškega prvaka Pavličev Sergeja. Doseženi so bili naslednji re- zultati: v spustu za kajak je v mojstrskem razredu zasedel VI. mesto Vidovič Franc; v I. razredu Pavličev Sergej I. mesto: pri ju- niorjih Ša'-a IV mesto. V slalo- mu za kajak Pavličev Sergej I. mesto; v kanujih Fajt-Pavličev III. mesto. 6. in 7. junija letos je bilo v Tacnu pri Ljubljani državno prvenstvo na divjih vodah, ki sta se ga udeležila Vidovič in Pavli- čev. Dosegla sta naslednje rezultate: mojstrski razred v spustu za ka- jak Vidovič 7. mesto, Pavličev 18. mesto. V slalomu za kajak Pavli- čev 20. mesto, Vidovič 26. mesto. Ker je Vidovič med prvo dese- torico v spustu je postal kandidat za svetovno prvenstvo, ki bo v Rimu. Deset najboljših jugoslo- vanskih kajakašev bo v ponovnem tekmovanju izbralo iz svoje srede najboljše, od teh bo pet potovalo v Rim. Upamo, da bo marljivemu in agilnemu kajakašu Vidovič Francu uspelo, da bo v sestavu jugoslo- vanske reprezentance, kar mu vsi želimo. Tekmovalcem k doseženim re- jRiltatom čestitamo._ ac- _ TRŽNE CENE na ptujskem živilskem trgu v sredo, 10. junija 1959 Povrtnina: stari krompir 18 za kg, kislo zelje 50, špmača 80— 100, stara čebla 70—80. nova Če- bula 60. novi česen 100. fižol 50 —60. por 40, hren 100, solata v glavah 30, grah 100, zelje v glavah 50—60. Sadike: zelje 1 dinar za sadiko, ohrovt 1, paradižnik 3—5, paprika 3—5. Sadje in sadeži: jabolka 80— 100 za kg, oreh: 100—130, češnje 60—70. gobe 150—200. lisičke 160. gozdne jagode 200. vrtne jagode 180—200. Žitarice in mlevski izdelki: aj- dova moka 50 din za kg. ajdova kaša 100. pšenica 30—iO. oves 25, koruza 30, ječmen 40. proso 60 din. Mleko in mlečni izdelki: mleko 30 din liter, smf^tana 150. sir 40 —80, maslo 500. med 300 din ki- logram. Perutnina fn .lajca: kokoši 500 din. jajca 11—12. Maščobe: zaseka 350 din fkp, uvožena mast 325. domača mtat 400 din. PTUJSKI TEOriK PTL"J, DNE 12. JUNIJA 1959 iilo le bolj sr^ežljiv, ženske aH molki? Fraoooeki tedndk »France Di- manche« je objavJl zaključke ne- ke ankete o sramežljiv.h ljudeh, mnenja in nasvete zdravnikov in psihc-lcigov, kaj je treba v borbi za premaigavanje sramežljaivosti. Anketa je pofkazala, da je 50 od- stotkov Francozov sraanežljivih. Vsak drugi nr»ošk ali ženslka se težko odloči za določene korake, ker si »ne upa«. je res, da so pla^voJasi Ijudj« bolj sramežlji-v: od čm^olasiih? Ugcbovili so, da &o plavolasi ijot- dje jseaimežljivejši cd čmolasih. Tod(a;'psiii'cAogii in zdiravn ki ne ve- do,, kje je vzirok, da je temsu ta- ko. Severni narodi in anglosaikson- ci so 'boslj sramežljii-vi cd jtižnja- kov '■jrp-ifetinsikih miPodov verjetno zato, feer so slabši govomiki, m zato, ker jiim pocbiiebje ne doiw- Ijtioe, da b: se giibaOii mnogo lzwen doma in da bi tako prišli v s»tSk z ]jud-mii, medtem ko je to na jugu povsem obratno. Ali so res ženske bollj sra- mežljive od moškfih? Zdj se, da ni tako. Dečki so pogcsteje bolj sramežljivi od de- klic. PoHožaj se sipremeni, ko otro- ci dorastejo in ženske ostanejo doma, medtem ko gredo moški na de'ro. AM starši vplivajo na sramež- ljivost otroka? To se dogaja zelo pogosto. Ne- kateri starši ■v:zx^j;&jo otroka »v \rQt«. in pazdijio, da se jim ne zgodi ♦ rutkoli niič hudega. Po kratkem pa.zdobjai postanejo otroci boja'Z- ijivi, neodiločnd'. sramežljivi in ne- sipcsobm^ za ikaforšnckotii ako?jo. Nasprotno >pa imamo mnogo star- šev, ki zelo pogosto zmerjajo ST?>oje otTHDke in se obnašajo do njih, kot da bi imseli opravka z »nespos-obnim-i« osebami. To se narvad^nto konča talko, da se otroku tskcrenini občutek manjvrednosti^ fcar še poveča njegovo siramež- Ijavoet. Pcleg t^a :mem(0 otroke, kii se že rode s pa?edispozicijo za sra- mežipvost. kar pa se včasih spre- minja v h)inavšči'oo ali v stailno ne^ladnost z okdlijem. Ali so vaški otroci boij sra- mežljivi od mestnih otrok? Vaškr otroci, k žive osamljeni, so fkogcsto bolj sramežljivi od me.stnih otrok, ker imajo le-ti rrmogo več priložnosti za gibanje v družbi in za gojenje to-/ariških stikov. Poleg tega so mestni otroci pogosteje navajen:, da odločajo sam^cstojno. Ali je nevarno zmerjati sra- mežljive otroke? Sramežljiv; otroci so navadno boječi in zelo zap'rti vase. Zmer- jati jdh, pomeni le poslabšati sta- nje. Besede m grobo posnemanje njegove sramežljiivost:, grožnje, hniljenje, nepravične kazni bodo še huje vplivale na sramežljive otrdke. A^n srantežljivoert; vpliva na jecljanje? Da', ker je jeciljanje posledica določenih motenj v možganih, ki uipravljajo mišice ust in jezSca, Pri velikih sramež-ljivcih pride po- g^osto tttdi do konfuzije idej. Zakaj nasprotnn spol povzroča srramežl^ost? Ziato. ker nasprotni spol slabo poznamo in ker f>ogosto in po- vsem ;podzavestno iščemo način, da bi mu bili všeč. Dodati je tre- ba, d3 so sranrtežljiivi ljudje zelo občutljivi in zelo strastni (20 od- ebctkov primerov). Aln so inteleJctuailci bolj sra- mežljivi od delavcev? Da, rrmogo pK>gosteje je najti sramežljive ljudi m^ed inte^ieMu- ailci. 74 odstotkov sramežljivih ljudi je »neaiktiivnih«, raje raz- mišljajo kot pa delajo in pogosto £0 obrnjeni sami vase. k ana^lfei tudi najmanjiših dogodikov v živ- ljenju, držeč se stailno daileč cd stikov z ljudmi. Imamo rojene go- vornike, ki so postali pisatelji za- radi sramežljriivcst'. ker jim Irst paipirja povzroča manjši .strah od .polne dvorane ljudi, konference aiM mitinga. DeHavci pridejo prej do prijiateljev in stkov z ljudmi, zelo redko nalet^-mo ori nj'h na nezdrav pojav sramežljivosti. Nekateri znanstveniki trdi'jo, da je M'Ont'!sr silužbo samo zaradi sramežljivosti. Ali določeno delo vpliva na sramežljivost? Vsi posL, le. se opravljajo v sa- moti, krepajo sramežljivost. Znan- stvenik, zaiprt v laboratoriju, ar- heolog, ki se pogflBblja v prouče- vanje svojih predmetw, .st^ vedno bolj sramežljiva od trgovcev, zdravnikov, časnikarjev, ki so vedno prisidjeni vzdrževati števil- ne in najrazličnejše stiike z ljudmi. Ali je spanec v borbi proti sramež! j i vosti ? Mravljenje s spanjem (dezin- toksrikacija orgami-zmia, vzpostav- ljanje živčnega rarvnotežja) po- vsem odganja dvome in strah ter predstavlja na ta način cdilično sredstvo v borb: prot; sramežlji- vosti. Ali obstajajo majhne zvijače, ki bodo v pomoč sramežljivim ljudem? Moramo govoriti za dva. če sramežljiiv čfloveik ne more do be- sede; ne silrite ga, da sede, če raije stoji; recite mu, da se zdi zdrav ali da je dobro oblečen (sramežljiv človefk želi, da ga nekdo podpre v mnenju, ki ga ima o sebi'). Skušajte ujeti njegov pogled, govorite mu počasi, pri.- srčno, ker boste taiko pridobili njegovo zasipanje. Ogčbajte se na- glih premikov in objemov, ker bi na ta način postali sumljivi. Spra- vite ga v dobro voljio s kakim do- brim dovtipom, sikušajte se mu prikazati, da ste boilj sramežljrivi od njega. Vpraišajte ga za kakšen nasvet, pcmioč ... Ali je moč 5-rameajwost pre- magati z voljo? Ne vedno, ker je sramežljivost pogosto znak emotivnega tempe- ram:enta, ki gs posedujemo. Toda sramežljivost, ki je posledica sla- be vzgoje, je moč premagati z voljo. Ali obstajajo zdravila, ki pre- prečujejo sramežljivost? Zdravila, ki krepijo celotni or- ganizem, pomagajo tudi. v borbi pr-cti sra.mežigrivosti. Imamo zdrav- niilke, ki pmporoča.jo tudi |>omirje- vailna sredstva, ki vptMvajo na živčne centre. Olivno oij8 so v rimski Ptuj uvGzoIi iz Istre Pri inventuri v zadnjih letih pridobljenega arheološkega gradi- va sta mi vzbudila pozornost m.ed drugim tudi dva odlomka rimske lončene posode, na.jdena na Bregu in na Hajdini. Navidez sta zelo neznatna in vendar nam odkriva- ta zanimivo sliko iz gospodarske- ga življenja Ptuja v začetku na- šega štetja. Oba izvirata od dobro znanih, do meter visokih vrčev z dvema ročajema-amfor. Nosita napis- znak podjetnika, ki olje prodaja. Eden od napisov je napisan z rdečo mineralno barvo, ki je dve tisočletji v zemjii nista uničili, drugi pa je vtisnjen v glino. Prvi vsebuje znak, da je v posodi olje, in nekaj črk-zaščitni znak pod- jetja, drugi pa pove jasno ime tr- govca. Olje so v naše kraje dovažali z juga. Rabili so ga v precejšnjih količinah, deloma za hrano, dosti! pa pri obredih v svetiščih, za raz- svetljavo in v toaletne namene. Oljke so sadili v vsem Sredozem- lju. Nam najbliže so bili oljkovi nasadi ob istrski obali in na obal- nih otokih. Danes oljka tam ne uspeva več. V starem veku pa so bila tam, kakor v Italiji, Španiji itd. veleposestva, kjer so pridelo- vali olive in iz njih ostiskali olje. Zraven pa so bile velike delavni- ce lončenih vrčev, ki so jih opre- mili še z znaki trgovca, ki je ku- pil vrče in olje. Olje je potem v vrčih potovalo na ladjah in vozo- vih na vse strani sveta. Že prvi ptujski arheologi so do- mnevali, da je olje iz Istre poto- valo na težkih tovornih vozovih preko Krasa v Emono-Ljubljano, Celejo-Celje, Petovio-Ptuj in še dalje. Najdba v začetku tega sto- letja pa je domnevo potrdila. V bližmi Pulja so odkrili v Fazani delavnico vrčev z žigi trgovcev, v Ptuju pa so že prej poznali od- lomke vrčev z istim imen,om in žigom. Tako so bili jasno dokaza- ni stiki istrskih veletrgovcev s ptujskimi trgovci, dokazan potek trgovine z oljem. Imeni na obeh naših, na začet- ku omenjenih odlomkih, sta sicer drugi, kraja odkoder sta vrča pri- šla ne poznamo, je pa največja verjetnost, da je bilo olje v njih tudi pridelek Istre. Morda nam bo še to vprašanje bolj razjasnila ka- ka nepričakovana najdba. I. Miki. V^ko leto 43 milijonov ljudi več Vsako-uro se rodi na svetu po- vprečno 5000 ljudi, kar pomeni, da se vsak dan poveča število ce- lokupnega prebivalstva na svetu za 120.000, na leto pa za 43 mili- jc«iov. Če bi to šlo v tem tempu, bi bilo na koncu našega stoletja na svetu še enkrat toliko prebi- valcev kot sedaj. Kako to, da v taki meri nara- šča število prebivalstva? Tudi o tem nam da odgovor statistika. Smrtnost je dandanes mnogo manjša kot nekoč. Kljub vsakovrstnim težavam in trdi borbi za življenje je življenjska doba človeka daljša; medicinska znanost je zelo izpopolnjena ter ima vsakovrstna nova in učinkovi- ta sredstva in načine, s katerimi je moč marsikako bolezen, ki se je v prejšnjih časih zdela smrtna, ozdraviti. Tako se je smrtnost močno zmanjšala in znaša samo 1,6 odstotka, medtem ko je šte- vilo rojstev ostalo, to je 34 na tisoč prebivalcev. Zato lahko tr- dimo, da je zmanjšanje števila smrti oziroma večanje števila lju- di na svetu prav zaradi naporov, zaradi prizadevanj posameznikov in skupnosti za ohranitev ljudske- ga zdravja. Zmanjšanje smrtnosti v zadnjih desetih letih je tako, da presene- ča celo take ljudi kot so statisti- ki, in bi zato najraje razglasili to kot senzacionalen pojav. Najbolj pa je razveseljivo, da ni samo v svetovnem povprečju, marveč je tudi v tistih državah, kjer je bilo vedno število smrti največje, upadlo, to je zlasti v manj razvi- tih in gosto naseljenih področjih Azije in Afrike. Seveda .se pokaže prava slika posebno, če celokupno število razčlenimo in si ogledamo pK>ložaj v posameznih državah. Tako ima- mo Holandijo in Anglijo in neka- tere druge industrijske države, kjer živi človek povprečno do 70. leta iri še dalje, na drugi strani pa Indijo, kjer je življenjska do- ba človeka komaj 32 let. Odstotek smrtnosti je najbolj občutno zmanjšan v nerazvitih področjih, toda tudi prirastek je tam naj- večji, kar pomeni, da je človekov obstoj odvisen od gospodarskega in socialnega napredka. O tem bi morali razmišljati tisti, ki so za to poklicani, če se želijo prepre- čiti težkoče. Tako je procent na- ravnega prirastka največji v naj- manj razvitih krajih v Afriki, Ju- govzhodni Aziji, na raznih otokih itd. Prve pa so države Latinske Amerike, kjer znaša letni prira- stek 4,4 milijone ljudi ali 2,6 od- stotka. Če pogledamo po kontinentih, vidimo, da je Azija na prvem me- stu. V njej živi polovica celokup- nega' prebivalstva, a letni prira- stek doseže 24 milijonov ljudi. Iz statistike se vidi tudi. in to se vidi tudi po povprečni starosti, procentu zaposlenih, dohodkih prebivalstva itd. Največ prebival- cev Afrike, Jugovzhodne Azije in Srednje Amerike so otroci. Okoli 40 odstotkov ljudi v teh delih sveta je starih manj od 15 let, medtem ko je v Evropi na orlmer 60 odstotkov moških m.ed 15. ir 59. letom, medtem ko je v La- tinski Ameriki in v azijskih drža- vah ta odstotek samo 50. Razlika se občuti tudi na vsa- kem koraku. V Veliki Britaniji je okoli 95 odstotkov mladine med 5. in 14. letom obiskalo šolo. Na Japonskem in z Združenih drža- vah Amerike pa je šolske mladi- ne okoli 80 odstotkov, na Portu- galskem pade ta odstotek na 41, v Boliviji na 28, v Turčiji na 27, da ne govorimo o državah, ki so čisto na dnu lestvice. Taka je govorica statistike, ki ne pozna nobene sentimentalnosti in pristranosti. V zadnjem času so se zdravili ali se še zdravijo v ptujski bol- nišnici naslednji ponesrečenci: Franc Kotolenko, Brezje-Vinica — padel s kolesa in si poškodoval prsni Itoš; Marija Klep, Majšperk 33 — padla s stolčka, poškodba roke; Elizabeta Jerebic. Miklavž 63 pri Ormožu — padla na travniku, poškodba desne noge; Rudi Mur- šec, K:dričevo 39 — nekdo mu je vrgel kamen v glavo; Alojz Vršič, Jiršovci 15 — padel pod voz, po- škodba glave in noge; Vid Vtnce- tič. Litraerk 21. Ormož — nerodno stopil, poškodbe desne noge; Mar- tin Cajnko, Mezgovci 3 — padel s kolesa in se poškodoval po obra- zu; Josip Brajdič, vojak, Ptuj. ka- sarna — v sobi pade! in si p>oško- doval desno nogo: .Antonija Bel- šak. Terbegovci 39 — padla po stopnicah, poškodba noge; Kata- rina F ras, Cirkovci 69 — krava .jo je podrla, poškodba noge; Vlado kolarič. Mihalovci 36 — zaletel se je v vogal, pogodba glave; Stanko Rizman, Drakšl 25 — pa- del s kolesa, poškodb3 telesa; Ju- rij Kuhar, Podvinci 27 — padel s strehe, poškodba po telesu; Anton Kovačec, Smolinci 48 — pri stro- ju pfi delu si je ooškodoval nogo; Zvonko Marčec, Pristava 27 — je padel in s' poškodoval nogo. OBVESTILO BREŠKIM STARŠEM V nedeljo, 14. junija, bo v dvo- rani SZDL Breg proslava v poča- stitev 40. obletnice KPJ, ki jo priredijo učenci breške šole svo- jim staršem. Hkrati bo ta proslava tudi slovesnost za zaključek šol- skega leta. Začetek ob 8. uri zju- traj. — Vabljeni vsi! Kmetijska zadruga Slovenja vas Ptuju proda mlatilnico »Zmaj 660« po ugodni ceni. Licitacija bo 16. junija 1959 pri zadrugi. Pred- nost pri nakupu ima socialistični sektor. KOŠNJO SENA IN OTAVE pro- dam. Budina 14. KOŠNJO SENA V GERENCIH pro- - dam. Vezjak, TrstenJakova 5, Ptuj. RAZPIS Komisija za razpfis delovnih mest pr' Kmetijski zadrugi Jur- šinci pri Ptuju razpusuje mesto računovodje{-kin|e) Nastop službe s 1. julijem 1959. Pogoj: pKjpoln« srednja šoia z večfletno prakso. Pismene ponudbe poslati na gornji naslov do 25. junija 1959 z dokaaaili o šolski izobra^ 'n s kratkim življenjepiscm. Plalča po tarifnem pravilniku. NOVO ENOSTANOVANJSKO HIŠO prodam. Mariborska 43, Ptuj. PROSIM NAJDITELJA 7. t. m. v Podvincih izgubljeno svetlo- rdeče ženske jopice, da jo vrne v upravi lista, ker je p>oznan. ŠIVALNI STROJ kupim. Pirš, Tr- stenjakova 5, Ptuj. KMETIJSKO GOSPODARSTVO MAKOLE prodaja turbino FRANCIS 8 HP ter rožne kmetijske stroje Prodaja bo v nedel.jo, dne 14. junija, ob 9. uri dopoldne na žagi Pečke. Jj^vnai licitec:I|£i Po 125. členu Uredbe o izvrševanju proračunov in raču- novodstvenem poslovanju državn.h organov in zavodov raz- piisu.ie Občinski l.judski odbor v Ptuju prvo !avnii išcetacil® za dobavx>: 153 prm suhih bukovih drv, 12 prm suhih mehkih drv, 46 ton trbovel.jskega premoga, 80 ton zabukoviškega premoga, 66 ton lignita Rok dobave za drva 1. avgusta; za premog 1. sept. 1959 Dic-itacija bo dne 27. junije 1959. ob 8. ur, pr Občinskem ljudskem odboru v Ptuju, Srbsk trg št. 1, soba št 9/1. Občinski ljudski odbor Ptuj PRODAMO: mlatilnico „Zmaj 1070" v brezhibnem stanju, in mlatilnico „Marshall 1070" potrebna manjšega popravila. Ugodni plačilni pogoji — nizka cena Vsa pojasnila daje UPRAVA VINOGRADNIŠKEGA GOSPODARSTVA LJUTOMER Komis:j3 za sklepanje :n odpovedovanje delovn.h raz- merij Kmetijske strojne postaje Ptuj, razpisuje mest.: 1. strugcsr o, 2. csviomehcsnikci. Avtomfhanik mora biti specialist za Diesel motorje-buldozer- .ie; strugar da je samostojen! Kmetijska strojna postaja Ptuj V POČASTITEV 40-LETNICE KOMUNISTIČNE PARTUE JUGOSLAVIJE Avto-moto društva Ptuj, Mari- bor-Center, in Maribor-TAM so v počastitev te zgodovinske obletni- ce priredila veliko ocenjevalno vožnjo vseh voznikov motornih vo- zil. Sodelovali so člani vseh treh društev in se je na startu v Ptuju in Mariboru zbralo preko 100 voz- nikov — mopedistov, motoristov in avtomobilistov. Sodelujoči iz Ptuja so startali v Ptuju, a po prihodu v Maribor se je vršil skupni start za vse so- delujoče iz Maribora in Ptuja. Tehnični rezultati so se za vsako sodelujoče društvo ocenjevali po- samezno. Proga v skupni dolžini 60 km je vodila iz Ptuja do Mari- bora, po skupnem startu sodelu- .jočih iz vseh treh društev p« iz Maribora do Radizla pri Racah, nato od Hajdine, kjer je bila tret- ja etapa, cilj je bil v Ptuju. Pri prihodu vseh sodelujočih vozačev na cilj v Ptuju je bila pred zgradbo v Prešernovi ulici kjer je bil mučen in ubit narodni heroj Jože Lacko, spominska sve- čanost. Sodelovala je godba na pi- hala DPD Ptuj, po končanem go- voru o pomenu 40. obletnice KPJ pa so bili na spominsko jMoščo položeni venci. Prireditev je organizacijsko ze- lo dobro uspela. F*okazalo se je, da se z koordinacijo med društvi lahko izvedejo kvalitetne prire- ditve, ter se bodo na izkušnjah v tem primeru .sodelovanja organi- zirale še nadaljne slične priredit- ve. Avto-moto društva Ptuj, Mari- bor-Center in Maribor-TAM so z izvedeno prireditvijo dostojno po- častili zgodovinsko 40. obletnico KPJ m se oddolžili spominu vseh za svobodo padlih borcev in prvo- borcu iz naše občine Jožetu Lac- ku. Tehnični rezultati članov AMD Ptuj: ; V kategoriji mopedov je prv«> mesto dosegel POLIČ Oto, Kidri-* čevo. V kategoriji motornih kolei do 150 ccm ,]e prvo mesto zase-t del KOCUTAR dr. Franc-Cirkula- ne. V kategoriji motornih koles preko 150 ccm si brez kazenske točke de'ijo 1 do 3 mesto KOZEl^ Edi, VALENTIN Bruno in HRE4 NIL Ivan iz Ptuja. V kategoriji avtomobilov je najboljši rezultat MESARIC Marjan s sovozačem PETROVIČ Jožetom. E»rireditev je v vseh ozirih dosegla svoj namen, za kar velja zahvala vsem sodet lujočim vozačem, pionirjem-pro^ metnikom in godbi DPD Ptuj. K. V. NOVI NAROČNIKI »Ptujskega tednika« Franc ŠtrucI, Vjdem pri Ptuju; Martin Jurkovič, Kog pri Središču; Vincenc Rodošek, Zg. Pristava; Anton Plajnšek, Zg. Pristava; Ma- rija Petrovič, Trakoščan; Poldek Amuš, Juršinci; Ivan Majcen, Ptuj; Konrad Lešnik, Hoče pri Mari- boru; Franc Rajh, V. P. Titograd; Alojz Hvaleč. Videm pri Ptuju; Jožef Potrč, Trnovska vas; Stanko Polič, Trnovska vas; Jožef Čeh, Trnovska vas. Po 2. točki odredbe o okvirni tarifi za osemenjevanje goved (Uradni list LRS št. 1-49/59) in 3. točki odredbe o spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi skočnine za javne plemenjalke (Uradni list LRS štev. 3-17/58) je Svet za kmetijstvo in gozdarstvo Občinskega Ijudskegai odbora Ptuj na svoji seji dne 22. maja 1959 sprejel - ODREDBO o določitvi skočnine za osemeni- tev goved. 1. Skočnina za prirodno in timet- no osemenitev goved se določi na 1400 din za govedo. Skočnina se plača p>o števiilčnem stanju krav in nad eno leto starih telic na dan 1. januarja vsakega leta. 2. Skočnina se plača občini, ki jo obračuna z osemenjevalcem ozi- roma osemenjevalnim centrom. Skočnina mora biti plačana naj- pozneje do 31. januarjiai vsakega leta. 3. Oddelek za gospodarstvo in ko- munalne zadeve občinskega Ijud- .skega odbora vodi seznam živine, ki pride v poštev za plačilo skoč- nine. Ta seznam mora biti vsako leto vsklajen z dejanskim sta- njem krav in telic, starih nad eno leto. Seznam živine mera biti rae- gmjen živinorejcem na vpogled pri ObčLO Ptuj in pri krajevnih uradih petnajst dni. Razgrnitev seznama se razglasi z objavo v »Ptujskem tednih« in nai razglasnih deskah Občinskega ljudskega odbora Ptuj ter krajev- nih uradih. 4. Zoper nepravilno *oibcitev viši- ne skočnine posameanerou ^vino- rejcu je doptstna pritožba v ro- ku 15 dni po preteku roka o raz- grnitvi seznama. Pritožba ne zadrži plačila skoč- nine v predpisanem roku. 5. Živinorejec, ki pravočasno ne plaiča skoOiine, mora plačati 6 % zamudne obresti. Obenem se zo- per zamudnika uvede izvršba po d- lovost itd.), vrne oddelek za go- spodarstvo in komtmalne zad&ve prizadetemu lastniku krave in te- lice vnaprej plalčano skočnirK). 7. Pavšalna i^cočnim se sme iipo- rabiti samo za pfečilo vzdrževal nine rejcem plentenskih bikovoz. stroškov umetne osemenitve ter kritje stroškov v zvezi s predpi- sovanjem in pobiranjem sRočnine. PREHCMMSTE DOLOCBE 8. Ne glede rm določbe 2. toažt^fe odredbe velja za leto I999^iSaH slednje: 1. seznami živine moraijo httS sestaivljeni in razgrnjeni TS»*ypo- gled živinorejcem do 20. 3w^a 1959; 2. skočnina mora biti plačana do 15. julija 1959. 9. S tem se razvel.javtja odre^S« štev. 618/2 z dne 10. aprila 1958 o določitvi pavšalne skočnine na območju občine Ptvij. 10. Ta odredba začne veljati z dne- vom objave v »Uradnem vestiriku okraja Maribor«. Štev. 05/1-269/31. Ptuj, dne 22. maj«. 1959. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Ptoj: .Tanko Vogrinec, 1. r. Predsednik Sveta za kmetijstvo ingoaiarstvo: Martin Gobec, 1. r. PROSIM N4.TDITELJA 3. t. m. od Belega križa do Rogoznice iz- , gubl.jene zapestne me, da jo proti nagradi vrne. Fvme Šitec, Rogoznica 53. Komisija za razpis službenih mest pri Zadružni hranilnici in poso- jilnici Ptuj, razpisuje SLUŽBENO MESTO BANČNEGA USLUŽ^BENCA! Nastop službe je 15. julij, ali po dogovoru. Prednost imajo ushjž- benci z dopolnjeno srednjo ali vi šjo šolo, po možnosti z znanjem knjigovodstva. Ponudbe z žrvljen jepisom se naslavljajo na uprawo hranilnice. Plača po 2^konu 6 jav nih uslužbencih. Zadružna hranilnica in po sojilnica EHuj Izdaja »Ptujsk> lednik« Direktor Ivan Kranjčič Urejuje odbor Odgovorn; tirednik Anton Baumao Lr^dništvo m uprava * Ptuju Lackova relefon 156 Čekovni račun pn Komunalni banki MaribOTal podružnica v Ptuju, štev. 604-708-5-206. Bokopksov ae vračamo. Iiska Mariborska trskama, Manbof. Letna aarocnina 500 d a, poi letna 250 dm.