N. še ?rei
ea-:čer
• .	-•'	•• j.	;»•...	- ;
A MERIKANSKI

Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
y v goloradu.
ŠTEVILKA 81.
JOLIKT, ILLINOIS, 28. OKTOBRA 1913.
LETNIK XXII.

burna bitka
En rudniški stražnik usmrčen, en štraj-kar se pogreša vsled hudega spopada blizu Ludlowa, Colo.
ŠTRAJK V MICH. IZGUBLJEN?
•i
\
250 štrajkarjev prijetih radi zadnjih napadov na stavkokaze.
1
Ludlow, Colo., 26. okt. — En rudniški stražnik je bil usmrčen in en štraj-kar se baje pogreša vsled splošne bit-
II«' TITO'
■5T med štrajkarji, rudniškimi stražniki ,n pomožnimi šerifi, ki se je vršila dvanajst ur danes v Berwinski tokavi Pri Hastingsu ter v soseščini Colorado & Southern-postaje tukaj.
Več nego 700 oboroženih štrajkarjev se bojuje proti rudniškim stražnikom.
Streljanje se je pričelo ob 3. uri davi "V nadaljevalo s prestanki do skoro 4. «re danes popoludne. Položaj je kritičen nocoj. Oboroženi štrajkarji patrolirajo po sem okrožju v tej soseščini in zveze s šatorišči v krajih Cedar Hill, Toller-burg, Berwind, Hastings, Del Augua (in Tobasco so dejansko pretrgane.
Streljanje se je pričelo davi blizu Colorado & Southeastern-mostu, kjer se je včeraj vršil boj. Stražniki so se prejkone umeknili v smeri proti Cedar Hillu in Tobascu.
Za ranega jutra so šli štrajkarji iz satorišča v Ludlowu po gričevju preko Cedar Hilla v Tobasco in pričeli moč-po streljati na ta kemp. Stražnik, ki J1* bil usmrčen, je bil zadet, ko je streljal na štrajkarje blizu rudniške pivni-ce v Tobascu.
Naskok na Hastings se je pričel ob J'- uri. Streli so se vsuvali na kemp !_z dveh taborišč skoro dve uri, a resna •skoda ni bila napravljena, kakor podajo uradniki Victor Američan Fuel-(trožbe.
Zadnji boj tega dne je bil naskok na Colorado- -Jfe -Sowtea^-ij JUiaas Postaje Barnes na vlak Denver & Rio •irande, ki je vozil rudniške stražnike, ka or »zjavljajo štrajkarji. Trinidad, Colo., 23. okt. — Trideset , | »omožnih šerifov je navalilo danes na sotorišče štrajkujočih pod obtožbo na-Pada z namenom umoriti v zvezi z bitko pri Forbesu zadnji petek, v kateri je bil en mož usmrčen in trije ranjeni.
Štrajk v Calumetu, Mich.
Calumet, Mich., 23. okt. — Štrajku-joči bakrokopi v calumetskem okrožju so napadli pomožne šerife davi, ko so šli delavci (pravše, stavkokazi) v rudnike.
En pomožni šerif, Ed Beaudoin, je bil resno zaboden, trije drugi so bili hudo pretepeni in enemu je bila razparana obleka z nožem. Štirinajst o-seb, vštevši eno žensko, je bilo prijetih.
Neki potniški vlak Chicago & North vvestern-železnice, ki je peljal tri polne vagone stavkokazov za Calumet & Hecla Mining Co., je več sto štrajkarjev obmetavalo s kamenjem, ko je dospel v Hancock. Oseminšestdeset o-ken na vlaku je bilo razbitih. Potniki so se sklonili nizko iti nobeden ni bil ranjen.
250 štrajkarjev v zaporu.
Calumet, Mich., 24. okt. — Stodevet-inosemdeset štrajkujočih rudarjev v bakrenem okrožju Copper - Allouez-Mohavvk je danes milica prijela. Ujetniki so obtoženi, da so kršili ustavno povelje (injunction), katero prepoveduje razpostavljanje piketov ali štraj-karskih straž. Prepeljani so bili ujetniki v posebnih karali pocestne železnice pod spremstvom vojaštva v Houghton, kjer jih bo danes zaslišal okrožni sodnik O'Brien.
Aretacija v velikem je sledila pozivu, ki ga je izdal sodnik O'Brien na šerifa Cruse, da naj se ravna strogo po ustavnem povelju, z dostavkom, prijeti vse tiste, ki prekršijo povelje, neglede na sredstva, ki se imajo pri tem uporabiti. Neposredni povod tako strogemu povelju so bili namišljeni izgredi, ki so se baje pripetili včeraj v raznih rudarskih taboriščih.
250 ujetnikov je sedaj pod ključem šerifa v okraju Houghtonu, prijetih radi štrajkovnih prestopkov. Nihče ni nadlegoval čet med današnjo aretacijo v velikem.
General Abbey, ki poveljuje milici, misli, da so bili rudniški posestniki preveč prizanesljivi nasproti štrajkar-jem, in da so s tem, ker niso uporabili ustavnega povelja kot ostrega biča proti onim, posredno zakrivili včeraj-iiyfcttdj?,---" .. , . - . .»W...
Vsled bojazni pred nadaljnjimi štraj-karskimi napadi na pomožne šerife in stavkokaze, so močni oddelki milice spet spremljali štrajkarje na njihovem dopoldanskem obhodu v Calumetu in po rudniškem okraju. Vojaška straža in krdelo tajnih redarjev in pomožnih šerifov bosta posihmal pričakovala vse vlake, ki bodo uvažali stavkokaze, in jih ščitila.
Žalostne vesti
iz dawsona, n. m.
Število žrtev rudniške eksplozije utegne znašati še več nego dvestointrideset.
NIKAKEGA UPANJA NA REŠITEV
Mnogo trupel spravljenih na dan in skupaj pokopanih.
Dawson, N. M., 26. okt. — Trupli rudniškega superintendenta William McDermotta in Henry P. McShana, mladega moža iz New Vorka, ki se je učil rudarstva, sta bili najdeni nocoj v četrti stanici severno v rudniku št. 2 družbe Stag Canon Fuel Co. Obadva s šestnajstimi drugimi sta bila pokopana pod razvalinami, ki jih je nasula eksplozija v sredo, ko je razdejala rudnik. .._.■" - "
Dawson, N. M., 25. okt. — Danes popoludne se je vršil pogreb druge skupine premogarjev, ki so storili strašno smrt pri zadnji rudniški katastroli Bila je tiha, a zelo genljiva slovesnost. Dolga vrsta preprostih krst, v katerih so bile kosti junakov, ki so padli na polju dela, se je mirno pomikala. Tovariši, ki jim je strašna usoda prizane sla, so sledili kakor nemi. Tihoto je pretrgavalo samo ihtenje soprog in otrok žrtev rudniškega moloha.
Grozota katastrofe se je šele sedaj prav razodevala. Vse prodajalnice so bile dve uri zaprte, vse se je udeležilo pogreba.
Dawson, N. M., 25. okt. — Moštvu, ki se trudi za rešitev zasutih premo garjev, se je posrečilo danes, prodreti v usodno stanico št. 18; do danes o-poklne upa dospeti do samo nekaj čevljev od velikih vrat, ki zapirajo glavni hodnik in za katerimi se brez dvoma najdejo mnogoštevilna trupla, prejkone največji del tismrčencev.
Da so premogarji pri nesreči storili smrt, bodisi zgoreli, se zadušili ali od lakote umrli, o tem so naravnost prepričani strokovnjaki v rudarstvu, k^ reševalci izjavljajo, da so se vsled eks-_).''""•■ i.ic rz-ro-i »i ..jii iiLi-^ajwi r ili.pu* i injfrft hodnikih in >o zadostovali, da so se vsi zajeti delavci zadušili. V 19. stanici so bili delavci prejkone vsled ognja in zračnega pritiska na mestu u-smrčeni.
V Stanki št. 18 je bXo kacih 200 mož ali več, ki so vsi mrtvi.
Vopicka odpotoval.
New York, 21. okt. — Charles J. Vopicka iz Chicage je danes odpotoval na krovu parnika "Wilhelm der Gros->e", da prevzame svoje dolžnosti kot poslanik na Balkanu, za katero službo je bil nedavno imenovan. J. B. Kendrick, njegov tajnik, chicaški časnikar, je bil njegov edini spremlje-vavec. Prav pred odhodom je novi poslanik rekel, da se zaveda novih dolžnosti, katere prevzame v deželah na bližnjem vzhodu, opustošenih po vojni.
Pričakuje se, da ameriški kapital mno^o pridobi po prizadevali g. Vo-picke. Pravijo, da je v ozki zvezi z mnogimi mednarodnimi bančnimi tvrd kami-y New Yorku in da preišče možnosti. da se ameriški denar naloži ko-risto: osno v balkanskih novih podjetjih.
Značilen pojav imenovanja g. Vo-pickt je dejstvo, da je g. Vopicka Slovan in prvi mož svojega plemena, ki je in . novan Z. D. poslanikom za sestrski slovanski deželi Bolgarijo in Srbiji,i Rojen je bil v Pragi na Češkem pred petinpetdesetimi leti in je prišel v to deželo, ko je bil star 22 let.
G. Vopicka je bogat pivovarnar in je mnogo prispeval v demokratični kam-panjsKi sklad več let.
"Iv.kor veste, sem Čeh po rojstvu in tako v sorodstvu z Bolgari in Srbi," je rekel g. Vopicka danes pred odhodom. "Na svoji poti v Bukreš, Sofijo in Belgrad obiščem zlato Prago; glavno mesto Češkega, kjer sem bil rojen, in ostanem tam deset dni. Čehi, nameravajo s slavnostjo poveli-čati -menovanje svojega prvega rojaka, k bo zastopal to republiko v Evropi.
"Tudi v, Berlinu in na Dunaju se mislitn ustaviti. Moja družina pride za n: .ioj pozneje."
Pogreb Adolphus Buscha.
St. Louis, Mo., 24. okt. — Na tisoče ljudi je romalo tekom današnjega dne v tih'em sprevodu v domovanje obite-lji Adolphus Buscha, ležeče v bližini ogranjue pivovarnice, da zadnjikrat poglo.ajo v obličje pivovarnarja, ki je ležal -lamkaj na krasnem mrtvaškem odru. obdan am z nepregledno množino , V r..<JiH..st..-v .-iliČmliaklgkJtt so bila doslej oddana, cenijo na $75,000 do $100,000.
St. Louis, Mo., 25. okt. — Danes popoludne se je vršil pogreb Adolphus Buscha ob velikanski udeležbi.
volitve v mehiki se vršile mirno.
Največ glasov dobila Gamboa in Diaz, a prišlo ni do ustavno veljavne odločitve.
SPLOŠNE VOLITVE V ITALIJI.
Italijanska vlada zagotovljena zmage. Šest volivcev usmrčenih.
Mexico City, 26. okt. — Koncem današnje volitve kažejo vsa znamenja na to, da ni bilo oddanih zadosti glasov, da bi bil zakonito izvoljen naslednik začasnemu predsedniku, generalu Victorianu Iluerta.
Nobeno uradno naznanilo ni bilo izdano nocoj. Toda izid v glavnem mestu, kjer se je pričakovalo povprečno število glasov, a je glasovalo samo 10,000 izmed 80,000 volivcev, kaže, da je bila splošna udeležba zelo mala. Zato ne bi iznenadilo, če proglasi kongres, čegar člani so se tudi danes volili, volitev za neveljavno.
Voditelji katoliške stranke pravijo, da je zmaga njihova, dasi niso mogli niti približno navesti števila glasov, oddanih za njihovega praporonosca, Frederico Gamboo. Če je ta domneva resnična, bo po splošnem mnenju general Felix Diaz drugi v vrsti kandidatov z največ glasovi. Ime liberalnega kandidata Manuela Calero ni bilo niti na volilnem listu natiskano, tako da so bili njegovi pristaši prisiljeni, postaviti ga s peresom in črnilom na zanj določeno mesto.
Izid iz drugih mest naznanja, da Huerta prednjači v mnogih državah. Diaz je zmagal v mnogih.
Zadnja vez, ki je spajala generala Felix Diaza s Huertovo vlado, je bila danes pretrgana s tem, da je general brzojavno podal svojo ostavko.
Nemirov ni bilo nikjer. V glavnem mestu Juarezu je zmagal gen Felix Diaz.
GENERAL PORFIRIO DIAZ. KI SO GA MNOGI PROSILI. DA SE
VRNE V MEHIKO.
PorHriJ n-aČaS1!- TeiikanSkj Prc<*sednik HuerU poslal svoj poziv generalu PreiZ	b,V§C7 P^dsedmku, da se povrne v deželo iz katere je bil
Ce roUt^ rf, .T;adrden' kUJ SC 2B°di	Diaz je bil odsoten
Q S ( dežele dve leti. Razna poročila so se razširjala, da se povr-
< Sli«, H* ?T° .Cc,° ko je njeBOV MJ>J«b»i nečak, Felix kan^'j- J, poma*al Huert> moči po smrti Maderovi naznanil da bo
S stdpoav ,1? Pp:tn "ika I t0brsWh V0HtVah- * iS njih priSe stari vfadar ir	^ P°*V' ,n mno«i ^ikanci *> upali)
Sulzer ima težko stališče.
New York, 24. okt. — VVm. Sulzer bo moral stopiti v boj na tri plati pri volitvi državnega poslanca v šestem distriktu newyorškem. Postavljen je bil kot kandidat progresivne stranke, in pričakovalo se je, da republikanci ne postavijo svojega lastnega kandidata, toda v sredo je Iiarry Kopp naznanil, da ne misli na to, da bi opustil svojo kandidaturo na republikanskem tiketu. Kopp je sedaj zastopnik šestega distrikta in so ga republikanci nominirali za zopetno volitev.
Sedem gasilcev smrtno ponesrečilo.
Milwaukee, Wis., 26. okt. — Sedem mrtvih gasilcev in štiriindvajset ranjenih so spravili izpod razvalin prodajalnice tvrdke Goodyear Rubber Co. nocoj v požaru, ki je napravil škode $500, 000. Prejkone je še več trupel v razvalinah. Požar je bil sredi mesta.
Sneg po vsej Oklahomi.
Oklahoma City, Okla., 26. okt. — Snežilo je po vsej Oklahomi od sobote opolnoči do nedelje opoldne in je zapadlo snega do tri palce v Bartlesvillu in nekaj manj drugod po državi.
Proti "piketom".
Calumet, Mich., 26. okt. — Civilna >n vojaška oblastva bodo strogo gledala na položaj v bakrenem štrajkov-nem okrožju Keweenaw in v severnem delu okraja Houghton jutri zjutraj in nadaljnji štrajkarji bodo prijeti, če bodo kaka znamenja o kršenju ustavnega povelja proti razpostavljanju štraj-kar.-,kih straž in oviranju delavcev po štrajkarjih. Oblastva hočejo na vsak način napraviti konec razpostavljanju piketov (štrajkarskih straž).
Spopad v krojaškem štrajku.
Philadelphia, Pa., 23. okt. — V bitki med štrajkujočimi krojaškimi delavci in zaposlenci, ki se nočejo pridružiti štrajkarjem, je bil sredi mesta nocoj Abe Kaplan, star 19, na smrt ustreljen in več drugih je bilo ranjenih. Ko so zaposlenci zapuščali svoje delavnice nocoj, jih je baje napadla množica nad 100 štrajkarjev. Streljali so in metali opeke, in ženske so zbadale z iglami lasnicami in pulile lase.
Ubožnica zgorela.
Rome, N, Y., 23. okt. — Ogenj je upepelil madisonski okrajni dom v Eatonu. Sto stanovnikov je bilo rešenih s težavo. Skoda znaša $150,000.
Uplenili $15,000.
Chicago Junction, O., 24. okt. — Roparji so vdrli davi zarana v poštni u-rad, oddaljen 7 milj odtod, razbili denarno omaro in uplenili $15,000.
Razbojniki so rabili nitroglicerin in sicer v toliki množini, da je zahrume-lo po celem kraju in je pok prebudil vsč prebivavce.
Dvonadstropno poslopje, v čegar pritličju se je nahajala pošta, je bilo razdejano, toda niti zaželena, niti nameravana temeljitost, s katero je bilo zvršeno razrušenje, ni roparjev ovirala, da ne bi denarne omare temeljito preiskali, da so jo potem šele s svojim plenom odkurili. Plen je obstajal deloma v gotovini, deloma v znamkah. Prva je bila po večini lastnina združbe "Seneca County Fair Association" in neke druge družbe, katere tajnik je bil poštar W. Uhie.
Zahvalni dan.
Washington, D. C., 23. okt. — Predsednik je izdal danes običajni zahvalni proglas, in sicer se je zopet zadnji četrtek v novembru, dan 27. novembra, določil kot narodni praznik.
Thawov beg.
New York, 23. okt. — Harry K. Thaw je bil danes dopoludne, skupaj s 4 drugimi, zatožen zarote v svrho ube-ga iz blaznice v Matteawanu.
Dvajset mož je bilo pozvanih danes pred veliko poroto, ki so se zbrali, da izvrše preiskavo o Harry Thawovem begu iz blaznice v Matteawanu dne 17. avgusta.
Bivši okrožni pravdnik William Jerome je bil pooblaščen, voditi zasliša-vanje. Vse priče so prebivavci kraja Matteawana in New Yorka. Zastop niki zagovorništva bodo odločno ugo varjali proti podani obtožbi z utemeljitvijo, da se njihov branjenec smatra za blaznega in se torej ne sme tožiti.
44 potnikov utonilo.
Hernosand, Švedija, 23. okt. — Par nik "Westkusten", ki je zapustil luko Vasa v Bothnijskem zalivu včeraj med viharjem, se je razbil ob neki pečini nekaj ur pozneje in štiriinštirideset oseb je utonilo. Samo enega preži-velca je pobral parnik "Carl von Lin-nc" in ga izkrcal tu nocoj.
Nemčija in razstava v Friscu.
Berlin, 24. okt. — Mnogo odličnih zastopnikov nemške obrti in trgovine, kakor tudi velikih parobrodarstvenih družb je danes sprejelo sklep (resolti cijo) v prilog udeležitvi panamo-paci-fiške razstave leta 1915. Vlada se ima naprositi, da dovoli sredstev za napravo nemškega paviljona.
SW5w.e v ItAliii
Rim, 24. okt. — Kampanja za splošne volitve, ki se bodo vršile prihodnjo nedeljo, je zelo živahna, ker se je udeležujejo vsi sloji prebivavstva. Precenjeno je, da pojde na volišča najmanj trikrat toliko volivcev, nego pri zadnjih volitvah leta 1909., okoli šest milijonov.
Posebno živahno delavnost razvijajo socialisti. Njihove prizadeve pa ovirajo razpori v stranki. Republikanci tudi niso složni. Klerikalni ali katoliški kandidati so postavljeni v skoro 60 volilnih okrajih. "Osservatore Romano" pa objavlja nocoj članek, v katerem označa naziv "katoliški kandidat'' kot nepripusten, tudi če načela teh kandidatov zaslužijo podporo katoličanov.
Rim, 26. okt. — Po vsej Italiji so se vršile danes splošne volitve, v katerih se je preizkusil novi volilni zakon, pov katerem imajo volilno pravico skoro vsi moški, tako da je glasovalo do 8, 000,000 volivcev. Vladna zmaga je za gotovljcna, toda mnogo ožjih volitev bo dne 2. nov.
Volitev v Rimu je bila mirna, toda izgredi so bili v mnogih krajih, posebno na jugu. Skupaj je bilo šest oseb usmrčenih in vsepolno bolj ali manj resno ranjenih.
Nemški cesar na Dunaju.
Dunaj, 26. okt. — Nemški cesar Viljem je dospel semkaj danes na poset cesarja Franc Jožefa, ki ga je toplo pozdravil na kolodvoru. Sestanek o-beli vladarjev ima baje preprečiti nadaljnje govorice o hladnosti med obe ma, ker je Nemčija podpirala proti-avstrijsko politiko med balkansko vojno.
Mrs. Emmeline Pankhurst.
Sufragetke v celi deželi se radujejo vsaj vse radikalne med njimi. Angleška prvoboriteljica za enako volilno pravico ženskam, Mrs. Emmeline Pankhurst, ki sledi svoje politične cilje z anarhističnimi bojnimi sredstvi, sme v Združenih Državah imeti predavanja in govore. Dospela je predzadnji teden v New York, a so jo poselitvene oblasti pridržale na Ellis lslandu in bi bila spet odgnana čez morje, da ni predsednik Wilson v sporazumu z delavskim departmentom odredil njenega pripusta. Bržkone je predsednik mislil, da bi bila voda na mline radikalnih sufragetk, ako bi se dala tudi v Združenih Državah gospej Pankhurst-ovki priložnost, nastopiti v ulogi "mu-členke", in zato ji je menda dovolil vbod v to deželo. Ali je prav storil, o tem so mnenja različna.
Čudak.
Fort Scott, Kas., 23. okt. — Thomas Lahey, samotar, ki se je bahal, da je živel mnogo let o $1.50 na teden, je zapustil več nego $60,000 v vladnih bondih, ko je umrl.
Drobtinice.
O časopisju se je izjavil pisatei.i Rosegger: "Časopis, ti si veliki in mogočni pridigar današnjega časa. Beseda pridigarjeva na leči mine, utihne; kar pa je na papirju, ostane, četudi je čitatelj že morebiti na to pozabil; toda, ko zopet pogleda v časnik, pridi-guje mu znova." Zato pa, rojaki, v
vsako katoliško družino katoliški list!
*
Kaj takega pa še ne! Gospod Ško/, zazdaj urednik "Prolet.", je debatiral kar s tremi največjimi katoliškimi filozofi in sicer, dobro poslušajte, debatiral je: O duševnem konkretu, o večnosti materije, o bivanju Božjem, o atomih, o stvarjenju, o Kristusovem telesu, itd. Za Boga! Glejte, Škof nima nobenih šol, nobene univerze, nikdar se ni učil filozofije; jezik modro-slovja ima svoje posebne izraze, tako-zvane tehnične termine, vse to je treba najprej znati, treba se je učiti; v ta namen treba je znati latinsko, grško in še par modernih jezikov, drugače ni mogoče razumeti pomena teh terminov; še le, ko ima dotični to v malem prstu, potem se še le lahko loti filozofije same, ki ima pa zopet vse.polno panog in oddelkov. Vse to pa zahteva učenja, dobrih šol, treba je poslušati učene profesorje, treba se je leta in leta temeljito učiti — pa še potem vidi človek, kako malo zna v primeri z velikansko kopico filozofične vede. Zdaj pa poglejte Škofa. Nič se ni nikdar učil, raziin iz "Prolet.", ni se učil ne jezikov, ne osnovnih pojmov filozofije, vseučilišča še videl ni od znotraj, razun če je kje hodnike pometal, a strmite, on, Škof, je v že omenjeni debati posekal vse tri največje katoliške filozofe.
*
O prvem reče samo: "V resni debati ž njim (namreč s prvim največjim kat. filozofom) o večnosti Boga in materije sem mu takoj odgovoril" in ga seveda korenito zavrnil. O drugem filozofu že več pove: prvi, da ie to "katoliški kanonik, profesor verouka in član jzprašcvalne komisije za verouk in obenem velik filozof" Tega je Škof strašno potolkel. Vse mu je ^vr'gtn'SRWyf^tf' <WJ«Sfr6ve laStiV besede) na široko polje psihologije ali dušeslovja", tja mu seveda ta katoliški filozof ni mogel slediti in po njem je bilo.
*
Najslabše se je pa godilo v tej debati tretjemu katoliškemu filozofu; ta je prikrevsal iz boja ves razcefcdran in vendar pravi Škof o njem: "Ta tretji je še dandanes eden najvplivnejših, najuglednejših, najznamenitejših katoliških spiritističnih filozofov med Slovenci. Še zdaj bije javno oster boj proti vsem nasprotnikom kat. vere. Še vedno trdi, da je veren katoličan." Vidite, kar vsi nasprotniki kat. vere niso zmogli, to je napravil en sam Škof. Tega največjega slovenskega filozofa, pravi biser vseh Slovencev, je posekal, premagal, ugnal samo en Škof. Ali ni to
strasno!
*
Samo eno ponižno vprašanje bi stavili mi ubogi pritlikavci Učenjaku-veli-kanu Škofu: kako se imenujejo ti trije filozofi? Vidiš, na imena si pa popolnoma pozabil. In kedaj in kje se je vršila ta znamenita debata? Tak zgodovinski dogodek se vendar ne sme pozabiti. Morebiti si debatiral na kaki univerzi vpričo profesorskega zbora; in v katerem jeziku si vihtel uma svitli meč?
Posebno nas zanima tvoj tretji katoliški filozof: "ta je še danes najuglednejši katoliški, spiritistični filozof med Slovenci." Poznamo vse zna-znamenitejše učenjake slovenske, žive in mrtve, toda katoliški in obenem spiritistični filozof med Slovenci nam ie pa čisto neznan. Povej, povej, Škof. kako se piše.
t, ■ -
Veš, Škof, kako je s teboj? Ti si podoben žabi, ki se je napihovala, ker bi rada bila tako velika kakor bik, pa -c je tako dolgo napihovala, da je počila. Ti si vse učenjake in filozofe in celo debato zmislil, da bi sam sebe povzdigoval, ti si velikanski lažnjivec in blu-far pod solncem. Ker pa veš. da ti tvoji backi vse verjamejo, pa si napisal to storijo v "Prolctarca" za svoje u-boge duševne reve. Dober tek! Daleč ste že prišli, sodrugi, če ste žc zadovoljni s takimi lažmi, goljufijami in
neumnostmi, ki vam jih servira Škof.
♦
Sodrugi, ali uvidite ta-le Škofov bluff: Debatiral je z najuplivnejšimi, najuglednejšimi in najznamenitejšimi filozofi, pa je vse premagal in zagnal v kozji rog. Torej je Škof še večji ko vsi ti najuglednejši i. t. d. filozofi. Ali je pa to mogoče brez strokovne mo-droslovue izobrazbe, ki se pridobi le z dolgoletnim, trudapolnim učenjem na dobrih visokih šolah? In Škof pa svoj živ dan ni imel drugega v rokah kot kramp in metlo, zdaj pa maže "Prolctarca". Odkod torej njegova učenost? Sodrugi, mislite!
AMRMKAWSP »LOT»»fKC,28. OKTOBRA 1913.
Anerikanski Slovenec
Ustanovljen I. 1191.
fWi. j večji in edini sloremki-katoliiki list t Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki Torek in petek Slovensko-AmeriSka Tiskovna Družba
Inkorp. I. 1899. v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Predsednik..........Anton Nemanich
Tajnik.................William Grahek
Blagajnik...............John Grahek
Urednik...........Rev. John Kranjec
Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na leto.....$2.00
Za Združene države za pol let..$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta..........$1.50
Za Evropo za četrt leta.........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne poiiljatv« naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujetno brezplačno; na poročila brez podpisa se me oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Tuesdays and Fridays by the
ILOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Joliet, 111., 27. okt. — G. Josip Mauser je podaril naši slovenski cerkvi sv. Jožefa lepo loto, v obsegu 50x132 črevljev, ležečo na našem "hribu" blizu Tlieilerjevega parka.
— Tajni redar Josip Ivec (Evitz) ponesrečil. G. Josip Ivec, ponočni tajni redar policijskega departmenta jolietskega, se je v soboto popoludne poškodoval, tako da ostane pohabljen vse svoje žive dni, ko je padel s strehe gumna ali skednja v ozadju svoje hiše, 1146 N. Hickory st. Fristavil je bil lestvo in splezal do strehe, da izvrši neko popravo. Pa med delom se je lestva prevrnila in g. Ivec je padel. Pri tem si je zlomil svojo desno nogo v stegnu, in kosti so tako zdrobljene, da mu morajo nogo odrezati. Prepeljali so ga v bolnišnico sv. Jožefa, kjer so zdravniki izjavili, da morajo ponesrečencu nogo odrezati, če mu hočejo rešiti življenje. — G. Josip Ivec je član policijskega departmenta jolietskega i? mnogo let in se je vedno odlikoval 7. neprestrašenostjo v izvrševanju svoje dolžnosti. Za hrabrost je bil večkrat odlikovan. Leta 1904. je g. Ivec
celem policijskem departmentu joliet-skem, v katerem je res častno zastopal slovensko hrabrost na pravem mestu. Naše iskreno sočutje g. Josipu Ivcu in vso mogočo srečo!
—	V petek, dne 31. t. m., zvečer bode po cestah v notranjem delu mesta velika proslava v spomin na pričetek gibanja za napravo Lincolnove velike ceste od oceana do oceana, ki bo držala skozi Joliet, kakor smo že poročali. Podrobni spored slavnosti bode sestavil pripravljalni odbor v svoji nocojšnji (ponedeljkovi) seji. Zanimanje za to slavnost je splošno. Najlepša točka na sporedu bo maškaradna parada, in so za najlepše maske razpisane nagrade.
—	E. H. Gary, načelnik odbora ravnateljev družbe United States Steel Corporation, je v petek zvečer v Chi-cagi na seji jeklarniških predsednikov izjavil, da se bo delavnost po jeklar-nicah povečala vsaj do spomladi in da korporacija ni odslovila zaposlen-cev v večjem številu v nobeni svoji jeklarnici, a nekoliko manj dela da bo še nekaj časa.
—	G. Leo Jurjevec in soproga iz Chicage sta bila v sredo, dne 22. t. m., na obisku v Jolietu.
—	Umrl je L. E. Ingalls, ustanovitelj Ingalls parka in eden najstarejših naseljencev v okraju Will, rojen 1. 1839., ki je bil zadnjih 16 let finančnik v Chicagi. Pogreb se je vršil v Jolietu danes.
—	Rockdale dobi svojo poštno postajo sredi prihodnjega meseca. In tako se našim dobrim Rockdalčanom izpolni dolgo gojena želja po lastni pošti, da jim ne bo treba hoditi v poštnih zadevah v Joliet.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Dagan Anton, Drago-mir Adam, Klenovšek Franc, Levnaig Miko, Leskovic Jožef, Ožbalt Peter, Podobnik Anton, gospa Stavani, Zapisek Stanislav, Zaponc Jožef, Žager Emerik.
Joliet, 111., 27. okt. — (Iz urada društva Vitezov sv. Jurija št. 3 K. S. K. J.) Vsem članom tega društva se u-radno naznanja, da se bo prihodnja društvena seja za mesec november vršila v četrtek zvečer ob sedmi uri dne 6. nov., zato ker v nedeljo 9. nov. bo v naši župniji birmovanje otrok. Zato se naj člani omenjeni večer polnošte-vilno na sejo zberejo, ker se bo razpravljalo o važnih stvareh. Kakor je članom znano, je društvo na zadnji seji sklenilo, da se bo udeležilo skupno veselice (faira), katera se bo vršila v korist nove slovenske šole, in to bo vale prvi večer 8. nov. Zato naj pridejo vsi člani, kateremu bo le čas dopuščal, na veselico, da tako skupno pripomo-remo k boljšemu uspehu. Tisti dan bo tudi še posebej za naše društvo drugega pomena. Ravno 8. nov. bo obletnica ustanovitve tega društva, to je dvaindvajsetletnica društvenega obstanka, kar pomeiija že precej dolgo vrsto let. V tem času nam je umrlo 9 članov in 3 članice, kar pa pri tolikem številu članov in članic in v tolikih letih število smrtnih slučajev nikakor ni previsoko. To je znamenje, da so člani tega društva jedrnati in čvrstega zdravja. Vsi prominuli člani in članice so pomrli naravne smrti, vsi razun enega, en sam mladenič je umrl nasilne smrti za opeklinami, katere je zadobil pri ponesrečenju v tovarni.
Sobratski pozdrav vsem članom in članicam tega društva
Joseph Panian, tajnik.
Coloradi. In tudi v Pucblu je slabo, kakor se sliši, po topilnicah in v jc-klarni. Pa tudi tukaj v Denveru je dosti delavcev brez dela. V Globe-topilnici "ronajo" trije plavži. Zatorej za delom ni treba sem prihajati nikomur v takih slabih razmerah.
Pri sklepu svojega dopisa pozdravljam rojake širom Amerike in v stari domovini. A tebi, mi list, želim obilo naročnikov in predplačnikov.
George Pavlakovič.
Gilbert, Minn., 20. okt. — Cenjeni g. urednik Amer. Slovenca! Predno nadalje pišem, lepo pozdravim vse rojake in rojakinje. Tebi, list, pa želim veliko uspeha in dobrih naročnikov. Samo edini ti, list, se boriš z nasprotniki naše sv. vere. Oni pravijo, da vera peša. Jaz pa pravim, da sv. vera nič ne peša, ampak šele napreduje. To se vidi v vsaki župniji. V naši fari jako lepo pristopajo k angelski
tudi sem prišel do starodavne vojaške postaje, kjer so morali držati trup vojaštva zaradi divjih Indijancev. Ta postaja se imenuje Fort Assimboine, ali dandanes ni več vojaštva tam, poslopja pa še, ni vojakov potreba. Tisti Indijanci, kateri so še tam, so čisto domači, govore angleški jezik in hodijo v šole, niso več nič nevarni.
Potem sem prišel v mesti Box Elder in Big Sandy, kateri sta obe češki mesti in sami Čehi naseljeni blizu na farmah. Potem sem prišel do mesta Fort Benton, ravno zopet vojaška postaja, in tam je bila velika zadnja bitka med Indijanci in general Custoro-virai vojaki; in sedaj ni več vojaštva, ne Indijanca, samo stara poslopja se še vidijo iz vlaka. Ali mesto je pa lepo. Potem smo se bližali mestu Great Falls.
Trideset milj se je videl velikansko visok dimnik, ko sem še računal, da je samo kakih 6 milj daleč. Ta dimnik je najvišji na svetu, je 506 čevljev
mizi in zavživajo Telo in Kri Jezusovo, seveda socialisti ne, pa polovičarji | visok. Tu je velika topilnica, kake tudi ne. Katoličan, poglej svet božji j 3 milje od sredine mesta, na drugo in iz tega se uči, da sv. vera že sloji j stran reke Missouri. In tam veliko čez devetnajststo let, pa je ni hudobni j slovanskega naroda dela. In v sobo-svet končal, pa je tudi ne bo. Ja ža- j to 20. sept. ob 7:30 uri zvečer sem libog, kako so naši eni Slovenci daleč j prišel v mesto Great Falls, daleč zabredli v polovičarstvo, da se Bog usmili. Ko v Ameriko pridejo, primejo za raznovrstno delo, seveda delati že znajo, pa za silo kako angleško znajo povedati. Toda zdaj so pa že zadosti učeni, že znajo zabavljati čez cerkev, nevesto Kristusovo, pa pravijo, da čez Boga nič ne govore! Ali tega pa ne veste, da sam Gospod pravi: Kedor Cerkev zaničuje, Jezusa samega zaničuje.
Knjige Družbe sv. Mohorja so že došle. Jako veliko lepega beriva je notri. V Koledarju je balkanska vojska. In Zgodovina slovenskega naroda, in Pravljice, in Mlada Breda., in V tem znamenju boš zmagal, in Krščanska mati. Šest lepih podučnih knjig.
Gospod urednik "Ave Maria", dobro bi bilo, da bi si enega zvestega odposlanca poslali po Združenih Državah za vaš prelepi list. Našemu narodu je le treba moža takega, da na srce besede poklada. Za to ni vsaki človek sposoben, ampak mora biti mož od peta do glave. V tem listu je vse polno lepega in pa kako naš slovenski narod v Ameriki napreduje v dušnem oziru. Ta list je še malo razširjen v Minnesoti, zatorej je treba ga razširjati.
List A. S. ima jako lepe dogodbe zmirom. Kakor je vsem znano, Roža Sveta, ali Salomonovi Rudniki, kako je to zanimiva zgodba iz Afrike!
Moj dopis se je malo zavlekel, pa nič ne de, samo da bi zagledal beli dan, da bi ga ne požrli tisti uredniški koš. Danes, ko ta dopis pišem v i-irni svet, nam je gospa Burja pripeljala
V Great Fallsu sem najprvo začel vpraševati za slovenski ali hrvaški šalim blizu kolodvora. Prišel sem v ena dva saluna, bila sta oba hrvaška. Pra-šam za Slovence. Ne eden ni znal povedati. Vedel pa sem, da je saj eno društvo tam in pri K. S. K. Jed. Prašam nadalje, pa dobim. Eden pride k meni in mi pravi: "Idi z mano, ja ti očem pokazati Kranjski salun." Sva šla 2 bloka od kolodvora v salun, ki se imenuje Black Eagle Saloon, John Mihelich, prop., 3rd in 2nd Ave. So. Pridem notri. Gospod Mihelich je bil pri večerji. Prašam natakarja po imenu Mike. ki je bil po narodnosti tudi Hrvat. Prašal sem, ali bi se dobilo prenočišče, in kot dober fant je prec telefoniral in je preskrbe! za mene, in sem bil vesel, zato ker se je težko dobilo. Jaz sem sam prašal po-pred in je bilo vse polno. Prenočišče je bilo preskrbljeno. Potem grem v brivnico se malo očistit in večerjat; potem pridem nazaj, misleč, da bo čas iti spat. Zopet se oglasim v salunu. Tam sem našel g. Miheliča in štiri Slovence, gg. Johna Ramuta, Mat Uricha, Jakoba Stariha in Mat Deliča, kateri so bili veseli, da me so srečali, in so vsi naročniki A. S. in pa tudi udje K. S. K. J. Potem smo se pomenili kar po domače, in pa tudi jaz sem se počutil, da sem pri dobrih ljudeh, in se jim vsem zahvalim za prijaznost in dobroto, katero so mi izkazali. Potem sem šel spat.
Drugi dan je bila nedelja. Vstanem in grem naravnost h g. Miheliču. On je bil sam v gostilni in sva se pogo-
sem si ogledal Indijance, ki so se pripravljali za veliko razstavo, na kateri hočejo pokazati belim ljudem, kakšne pridelke so pridelali na svojih farmah. In je res bilo čudovito za videti. Ta-mošnji Indijanci imajo lepo katoliško cerkev in šole, in vsaki govori angleški jezik, in že obdelujejo kmetije kakor beli ljudje. Tam sem se mudil 3 ure 24. sept. Potem zopet pride vlak in sem se odpeljal kmalu proti domu.
Zadnje malo mesto v Montani je bilo Mondak, prav ob meji North Da-kote. In prvo mesto v North Dakoti se imenuje Buford. In tam zopet delajo Great Northern-progo čez reko Missouri. Most je že izdelan. In dalje na Fairview, Newton Circle, Jordan, Grassrange in Levvistown. In ta proga pride enih 45 milj direktno južno od predimenovanega mesta Zort-man. In potem se vozim do Willis-ton, N. Dak., čez Devils Lake, Fargo. Čez malo reko je mesto Moorhead, Minnesota; Melrose, St. Cloud, St. Paul. V Auroro, 111. sem prišel okolu 9. ure zvečer, vzel street-karo in potem sem prišel domov ob 10:30 uri zvečer. Na potovanju sem bil 11 dni.
Jos. Stukel, 209 Indiana St., Joliet.
Opomba. Prosim vse tiste, kateri ste že v Montani na kmetijah, pišite meni, koliko ste žita pridelali vsako leto v zadnjih 2 ali 3 letih na akru. Jaz želim v dotiko priti z vsemi farmarji v Montani in njih naslove želim dobiti in želim, da bi se naši ljudje selili tudi na kmetije, ker je veliko boljše kakor pa po tovarnah ali rudokopih zgubiti mlado moč. Boš imel družino in te bodo otroci veliko bolj spoštovali, kot svojega očeta in mater, zato ker nimajo priložnosti nič slabega se učiti, in bo tudi sin ali hči enkrat srečnejši in pa tudi starši si bodo lažje prihranili kruh za stare dni in pa vam ne bo noben "boss" nič zapovedal, boste sami svoj gospodar — in kaj je pa lepšega?!
Čuden dokaz.
Boštjan: "Jaz sem prepričan, da že" ske najbolj lažejo. Moja na prftn^ skoraj vsaki večer pravi, da prids'1' kmalu domov,—pa nobenkrat ni res'1
Pri zdravniku.
Zdravnik: "Še nekaj bi vam svetoval: "Nikar preveč piva ne pijte!
"Bodite brez skrbi — piva prime'11 n1! nikoli preveč!"
Michael Conwas
106 Leughran Bldg. Cass and Chicago Sts. J0LII
Cyclone in Tornado Insurant«
Posoja je denar,za varuj' proti požaru SURETY BONDS
Chicago till. 300 (Piv« humdiWj
Bray-eva Leka
Se priporoča slovenskemu obcii v Jolietu. feKka zaloga. Nizke cene.
104 Jefferson St, b&zu mosta,
Desplaines and Allen Sts.
belega koštruna ali možička Sntžički I varjala. Jaz sem prašal, da sem ču!,
Dolgoletni naročnik.
na svojem službenem ponočnem obhodu komaj utekel smrti v boju z Italijanom Giuseppe Gossi, katerega je prestregel na samem vlomu v Zipfovo prodajalno ob South Chicago Streetu. Njegov klobuk je bil ves prestreljen, kakor tudi njegova obleka. Gossi je dobil kroglo v ramo, na kar ga je g. Ivec prijel in odvedel v zapor, odkoder je moral pozneje v kaznilnico. Z zlato medaljo je bil tedaj prvikrat odlikovan naš pogumni rojak Ivec. Ni dolgo tega, ko je naš tajni redar Ivec z nekim svojim tovarišem zasledil tri razbojnike, ki so napadli in oropali nekega železniškega sprevodnika. Prišlo je do pravcate bitke z revolverji, vendar se je v temi razbojnikom posrečilo, da so utekli. Toda v rano jutro naslednjega dne se je g. Ivcu in njegovemu tovarišu posrečilo, da sta ujela dva izmed treh razbojnikov. In sličnih junaških činov je izvršil naš rojak nebroj, da mu ga ni bilo para v
Denver, Colo., 21. okt. — Slavno mi uredništvo A. Slovenca! Prosim, da mi dovolite malo prostora v nam priljubljenem listu, da priobčim par vrstic od nas iz Denvera.
Nimam vam kaj veselega poročati, ampak o žalosti in smrti, katera je zadela nam dobro znanega rojaka po imenu Antona Jakliča. Dne 14. oktobra je šel imenovani ob 1. uri pop. na "treko", ene pol ure oddaljeno od Globevilla, da bi si nanesel starih 't'aj-zov", da bi drugi dan šel s konjem ponje, da bi imel za pozimi za kurjavo. Ali nesreča, katera nikdar ne miruje, se je tudi tu pokazala. Ko je imenovani Jaklič hodil med C. S. in Bolder-želcznico, je ravno od zapada prihajal tovorni vlak po C. and S. železnici; ogibal se je istega, ali odza-daj je prišla kara, katera vozi iz Denvera pa v Bolder, Colo., in ga je zadela ravno v glavo, tako da je na mestu mrtev obležal. Potem so ga vzeli s seboj v Bolder, iz Boldera pa v Bray-ton. Šele drugi dan se je doznalo, da je imenovani v okraju Brayton. Ker pa je pokojni Jaklič pripadal društvu sv. Martina štev. 1 Z. S. Z., je isto odpravilo svoja dva člana, da sta ga do-spremila v Denver, odkoder je bil pokojni potem v nedeljo 19. okt. pokopan. Društvo sv. Martina mu je priredilo sprevod, katerega se je udeležilo lepo število članov in tudi drugih društev, tako da je veliko članov in drugih izkazalo zadnjo čast, ko so spremili njegove ostanke k večnemu počitku na pokopališče Mount Olive. Pokojni Anton Jaklič je bil doma iz fare Velike Lašče, vas Dolina na Kranjskem. Star je bil 42 let. Tukaj zapušča žalujočo vdovo in devet nepreskrbljenih otrok, najmlajša je stara 3 leta, najstarejši je star 20 let. Naj počiva v miru in bodi mu lahka tuja zemlja!
Nadalje opozarjam rojake širom Amerike, da zazdaj ne gredo v Colorado, ker tukaj so povsod štrajki, po sebno v premogovih rovih po vsej
Leadville, Colo., 20. okt. — Velece-njeni gospod urednik! Oprostite, ker Vas nadlegujem z mojim dopisom. Nisem še dolgo naročnik tega prekorist-nega lista A. S., pa se ne morem spominjati, če sem bral kak dopis iz naše najvišje slovenske naselbine.
Mesto Leadville je kaj zanimivo mesto, obdano krog in krog z gorskimi velikani, na katerih se nahaja neprenehoma sneg. Zemlja je po nekaterih krajih pusta in gola, kakor od začetka, ko jo je Bog ustvaril. Po nekaterih krajih pa raste malo borovje in pelin. Dela se večinoma po rudokopih, le malo Slovencev dela v topilnici. Zelo zanimive so leadvillske ulice za vsakega tujca, ki roma po njih. Narejene so iz starih plank, pa še tistih polovica manjka. Čudo bi ne bilo, če bi si človek nogo zlomil ob poldne, kadar najbolj solnce sije. Na društvenem polju smo dobro preskrbljeni. Lepo napreduje društvo sv. Jožefa št. 56 K. S. K. J. in društvo sv. Barbare. Snega se nam tudi ne manjka, ker že dva dni prav pridno pada.
Posebnih novic nimam kaj poročati. Boječ se uredniškega koša, moram končati ta moj dopis.
K sklepu pozdravljam vse čitatelje in čitateljice tega prekoristnega lista.
J. P-
Op. uredništva: Vi imate spretno pero. Le pogosto se oglasite, bomo radi priobčevali Vaše dopise.
MOJE POTOVANJE IZ CHICAGE,
ILL., V GREAT FALLS, MONT.
Spisal Jos. Stukel (Joliet, 111.)
(Konec.)
Prišel sem v mesto Harlem. Tudi to lepo mesto napreduje. Vse na novo zidajo, hotele, banke in prodajalne, katere so bile popred polno natlačene z blagom, da nimajo prostora, morajo nove zidati. Skozi to mesto teče reka Milk in Great Northern Ry. Lepo polje na obe strani proge in koče naseljencev se vidijo na vse strani, kar oči nesejo. Čist zrak, megle in škod- j mere
da jc nekaj slovenskih kmetov v bližini Great Fallsa. In on je rekel, da jih je enih 15, oddaljenih od 5 do 25 milj in rekel, da ne vozijo vlaki ob nedeljah do teh krajev. In potem sem rekel: ko bi mogli dobiti avtomobil, bi se še šlo kam pogledat. In potem sem prešel v cerkev, in sem še težko našel katoliško cerkev, malo sem zašel v lutrovsko cerkev, in poprašam enega, in potem sem našel, in celo škofovsko cerkev. In škof je maše-val, in škofove maše precej dolgo časa trpijo, od 10:30 pa do 12:45. In to je edina cerkev v Great Fallsu za vse narode. In zopet po maši srečam Mat. Uricha. In potem grem gledat, kje se bo kosilo dobilo.
Po kosilu ob 2. uri popoldne sem bil zmenjen z dvema polieist6ma iz Chicage, Mr. M. J. Clohesy, lajtnant od Harrison St. Station in pa Mr. Tainy od Maxwell Station, da se srečamo v Rain Bow Hotelu. Res, tam se srečamo, in odondod kam hočemo iti? Eden pravi: "Pojdimo na street-karo in se peljemo kam ven iz mesta. Dobro. Mi sc peljemo po kari do konca. Eden pravi, da so lepi studenci 3 milje ven iz mesta. Od kare smo začeli hoditi 2 milji in smo prišli v Gaint Springs. In tam je bila fina voda za pitje. In med mestom in studenci smo gledali, ko novo železnico delajo z več vrst stroji. Nova železnica pride iz Lcwistown čez Great Falls in Pacific coast. Mesto Great Falls je pa lepo v ravnini in polno velikih poslopij od 10 ali več nadstro pij. Kličejo to mesto Chicago of the West.
Potem smo vsi trije šli nazaj, tn h gosp. Miheliču. On mi je rekel, da kje sem bil celi dan, da me je iskal z avtomobilom, da bi šli pogledat slovenske farmarje. Pa je bilo zdaj prepozno. Rad bi videl Anton Smrekar-ja v Stockettu in gosp. Čerčka in več druzih poznanih, ali čas mi ni pripustil.
V ponedeljek v jutro ob 7:30 uri se zopet odpeljem nazaj po Great North cm železnici po istem potu, kot sem prišel. In sem imel lepo priložnost, si ogledati zemljo in farmarske raz Prav blizu tira se zmiraj vidijo
ljivih viharjev ne poznajo v Montani, tam je za zdravnike slabo, zato ker ljudje niso nikoli bolni; zdravnike se rabi samo tisti čas, kedar štorklja pride blizu hiše, drugače pa ne.
veljal sem se do mesta Havre, tudi "lušno" je to mesto, velika trgovina je v tem mestu, zato tudi ker je v njem U. S. Land Office, in farmarji hodijo vsaki dan na trupe v Havre, eni se vpisovat, da se hočejo naseliti, drugi pa zopet tja prihajajo po lastninska pisma ali "deeds" od zemljišč, na katerih so že 3 leta dovršili.
V Havru sem se mudi! ene 3 ure in potem jc vlak prišel in sem se odpeljal na Great Falls, Montana. Po potu sem zopet videl lepa polja, in
homestead-kočice onih, kateri tam živijo in pričakujejo, da bo preteklo leta, da potem lahko rečejo: imam svojo farmo 320 akrov. In pa tudi veliko jih je, ki so imeli nekaj denarja in si nakupili živine, konj in ovac, in v par letih imajo vsega zadosti, kar potrebujejo. Veliko fantov je, ki služijo pri kmetu. In nedaleč proč ima svojo farmo, na katero samo enkrat na te den hodi na svoj dom spat, in to zadostuje, da obdrži pravico do home-steada. V treh letih je pa lastnik 320 akrov in začne na svojo roko kmeto vati.
In na povratku sem sc zopet ustavi! v mestih Havre, Malta, Glasgow in indijanskem mestu Poplar. In tam
Antonija
izkušena babica.
N. W. Pkone 1042. 512 N. Broadway	Jolitt,
Buchanan-Daley Co||
JOLIET, ILLINOIS
Les za Stavbe in Premo®
Največja zaloga v mestu
PREDNO NAROČITE DOBITE NAŠO CEN«
TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu
Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod
UstanovI]e~ L 1*95.
Anton Nemanich in Sitf
1002 N. Chicago Street Konjušniica na 205-207 Ohio St.. Joliet, 111*
Priporoča slavnemu občinstva svoj uvod, Id j« eden največji* mestu; ima lastno zasebno ambuianco, ki j« najlepia v Joliet« i« tvaike vozove in kočij«.
Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevm.
Kadar rabite kaj v naii stroki •• oglasite ali teiefonajt«. Cbie» t»\. Z575 in N. W. 344.
Naši kočijaii in rai delavci so Slovene'
Gary Bottling Work*
925 Washington Street
Telephone 2745
W
Priporoča svoje izvrstne iidelko neopojuih pijač, ki bo:
GARY, »"-.f
Pop,
druge.
Soda, Belo Pivo in
Najčistejši izdelki. Najzdravejše krepCi'0;
Hmčl&f
.»ic«"
Frank
Prva in največja Slov. Grocerlja in.
Oenj. »lov. občinstvu v I,a Balle In okollot Pr|Py^e a»"r zalogo najbolj&lb grooerij ter vedno svetega mesa- ,q«-I
514 Third St. - -	J*09*4
OfOČB*!
A M KRI KAN 8 KI 8L0V1MEC. 28. OKTOBRA 1913.

IZ STARE DOMOVINE.

kranjsko.

—	Deželni zbor kranjski je bi! raz-puščen, ko se je dne 10. oktobra za-ključilo kratko jesensko zasedanje. V
U'Tcfatkem razpiše vlada nove volitve.
—	Napredek domače kranjske industrije. G. J. Bahovec, lastnik tovarne za vpognjeno pohištvo in parkete t žago na Duplici pri Kamniku, namerava svoje dosedanje podjetje razšir-riti in izpremeniti v delniško družbo. Ta korak je tembolj pozdraviti, ker ye na Slovenskem dosedaj malo industrije in še to po veliki večini v tujih rokah. Pa tudi s socialnega stališča jc pozdravljati razvijanje domače industrije, ker le z njeno povzdigo se more omejiti pogubonosno izseljevanje delavnih moči v tujino.
—	Sladkorna industrija na Kranjskem. Izvrševalni odbor za zgradbo
^sladkornih tovaren je imel svojo prvo sejo dne 6. oktobra. Glavna točka dnevnega reda: vprašanje agitacije po plani deželi v svrho sklepanja "pesnih kontraktov", se je po zanimivi debati definitivno uredila. Nadalje se je sklenilo pritegniti sosedno južno Štajersko in se bodo v tem oziru storili vsi »otrebni koraki.
—	Završnica. Poljedelsko ministrstvo je vse rekurze zoper graditev za-vršniške vodnoelektriške naprave zavrnilo in je Završnica zdaj popolnoma fast dežele.
—	Deželna elektrarna. C. kr. poljedelsko ministrstvo je odbilo rekurze .Alojzija Reva, Tomaža Pavšlarja in
( delniške družb«* Leykam-Josefsthal froti deželni hidroelektrični napravi ■a Završnici. S tem odlokom najvišje ffblasti je dežela dobila pravomočno koncesijo.
—	Nemška šola v Tržiču. Dne S. so otvorili v Tržiču zasebno nemško ljudsko šolo, ki jo je zgradil nem-
Schulverein.
—	Gledališka sezona. "Slovenec" z <4ne 8. okt. poroča: Hrvaško deželno gledališče prične na odru deželnega gledališča s predstavami v drugi polovici tekočega meseca. Imeli bomo torej prvovrstno opero in opereto, kakršne bi sami nikdar ne zmogli. Hrvaško deželno gledališče pripelje za sove opere in operete seboj tudi svoj dragoceni scenični aparat in bogato wojo garderobo. Sodeloval bo vedno Spolni orkester zagrebškega deželnega gledališča in popolni zagrebški o-pCr°' zbor. Zagrebško deželno gledališče ima operne pevke in pevce, ki ■W bili na čast vsakemu dvornemu gle-3iUšču. Tako dovrSenih gledaliških •Opernih in operetnih predstav doslej Y Ljubljani še ni bilo. Posebno pa je razveseljivo dejstvo, da sprejme vodstvo drame g. Ignacij Borštnik, ki se Preseli v Ljubljano in bo le semtertje ■astopal v Zagrebu. Prepričani smo, «* se mu posreči sestaviti tudi odlične dramske predstave, da zbere okoli sebe iz naših domačih krajev odlične •Šralske moči ter da nam s pomočjo g. Skerbinška in drugih slov. igralcev u-s tan o vi resno dramatično šolo. Za le-
bo treba pač dramsko osobje izpolnjevati z osobjem zagrebškega gledališča. V soboto ustanovljeni "Klub »ovenskih igralk in igralcev" naj pa vsekakor nadalje obstoji Organizira "frj v sebi vse slovenske igralce in MJralke
ter >naj skrbi, da tudi na de-ne bo nihče slov. gledališko umetnost z gostovanji na lastno pest kompromitiral. Iskreno pozdravljamo združenje hrvaške in slovenske igralce umetnosti na odru deželnega gledališča v Ljubljani, ker smo prepričani, da
se s tem tudi slovenskim igralcem in igralkam odpira boljša bodočnost.
—	Št. Rupert pod vodo. Iz 5t Ru-&erta pišejo: Strahovit naliv je bil 5. «kt. zjutraj ob 1. uri, tako da je potok J'strica stopil čez bregove in se raz-* Po travnikih in njivah, razdrl jezo-
odnesel prst po njivah, sadeže, hiš-*o orodje, poljske pridelke. Voda je jrtala 1 meter visoko po nižje ležečem Rupertu in po Boštanju v hišah in hlevih. Škoda je velika, štirje mlini Aoje. Veliki jez v št Rupertu je popolnoma uničen. Voda je drla kar »kozi veže in prodajalne.
~ Smrtna kosa. V Ljubljani je u-vj S°spa dr. Avgusta Kortschak. — Dunaju je umrl nadinspektor drž. Veznice v pokoju Vincenc vitez Ran-*cnberg, star 68 let,—V Ljubljani so u-Marija I.evc, bivša kuharica, 73 fe SUra; Mari,a viran^ delavka, 35
Demon alkohol. Dne 30. sept. JoP- je našel posestnikov sin Ivan Roz ^»n v Zgor. Gorjah na polju moško "Uplo, y katerem so spoznali 461etne-*a oženjenega dninarja Tom. Skvarča.
. Ker se je zbal vojaške suknje, se £ ustrelil. Ker se jc 231etni Janez ?*edja, tovarniški delavec na Javorni-" na Gorenjskem, doma iz Bohinja, ^ j vojaške suknje, katero bi bil mo-V" ondan obleči za tri leta, se je zato ®ne 6. okt. zvečer s samokresom na sti ustrelil
—	Orožnik zabodel orožnika. V 5t. e «» Kras« Je oroiniški postaje-
vodja Šter dobil 6. okt. v gostilni o-rožnika Čiligoja, ki je imel službo, Iti ga pozval, naj zapusti gostilno. Čili-goj se mu je uprl, nakar sta se orožnika na cesti skregala in spopadla. Razvil se je boj za življenje in smrt. Končno je Šter upornega orožnika parkrat zabodel. Ciligoja, ki je smrt-nonevarno ranjen, so prepeljali v gar-nizijsko bolnico.
—Vestna poštarica. Doberniče imajo res smolo. Tu jih je leto dni ope-harjala poštarica Ivana Kužnik. O-škodovanih je nad 120 ljudi. Pone-verjena škoda znaša 9000 K.
—	Nevaren "zdravnik". V žužem-berškem okraju, v Ajdovcu, je posestnik Franc Zupančič — znan pod imenom "Pavlk". Ta kuha ljudem raznovrstna zdravila in nastavlja menda tudi "rožičke". Tako si je n. pr. v Liplju zlomila Lucija Hočevar nogo. Poklicala je zdravnika iz Toplic. Ta ji je zlomljeno nogo dal v trdo obvezo. Za to nesrečo je po dolgem času zvedel tudi omenjeni "Pavlk". Prišel je k tej gospodinji in ji prereza! obvezo ter sam manipuliral pri nogi, tako da jo je spravil iz prave lege. Ko je v drugič prišel, je spoznal, kaj je storil. Poklical je soseda in začel znova natezavati nogo, ki je pa postajala od dne do dne slabejša, bolj suha in se začela krčiti. Po večkratnem obisku je Hočevar paderja "Pavlica" odslovila. Plačala pa mu je za obiske 5 K .— Sedaj je morala v bolnišnico. Za "Pavlkovo" zdravljenje pa je zvedela oblast, ki ga je nagradila za ma-zaštvo z mesečnim zaporom in vsemi drugimi priboljški. Hočevar pa radi noge že mesece trpi ter zahteva sedaj od mazaca vplačani "honorar" nazaj ir vrku lega še 1000 K za bolečine, izgubo časa in trajne posledice — zaradi nepravega zdravljenja. Zupančič je že sedel radi takega zdravljenja pod ključem, a hitri in dobri zaslužek, kakor sam pravi, ga zmoti.
—	Glasovita vlomilca prijeta. "Slovenec" poroča: Zaloga vlomilcev, katero je odkrila državna policija v vasi Lipe pri Jelšanah, dokazuje, da je policija na sledu jako nevarnima vlomilcema. Vlomilca potujeta neprestano okoli in nista v enem kraju 24 ur. Skoro gotovo sta ta dva vlomilca vlomila tudi v posojilnico v Semiču. V "zalogi" sta bila tudi pečata kamniškega okr. glavarstva in okrajnega komisarja Ketteja. S tema pečatoma sta gotovo izvršila nekaj sleparij. V "zalogi" so tudi razne razglednice, par-fim, dva žametasta prta, vezen mizni prt, ovratnice itd. Vlomilcev še niso prijeli, ker sta se vlomilca še pravočasno podala na nadaljno pot. Ti vlomilci so v zvezi tudi z ljubljanskimi zločini, vsaj po njihovih delih sodijo tako. To sta dva zelo nevarna hudodelca. Že zadnjič smo poročali, da so enega videli ob času vloma v do-tičnem uradnem poslopju in namignili, da bi dotičnik gotovo vedel kake podatke o deliktu. In ve jih tudi res, ker je bil sam soudeležen, kakor kažejo vsi dosedanji znaki in dokazi. Z imenom takrat priti na dan je bilo še nemogoče, da se varnostnim oblastem ne pokvari zasledovanje. Zadeva je pa sedaj že toliko dozorela, da je občinstvu le v korist, ako jih pozna. To sta dobro znana Ivan Pavlič iz Vodic in Leopold Jereb, ki se je svoj čas zadrževal na Glincah. Oba sta presedela kljub svoji mladosti že večletno ječo in ju prištevajo med najbolj nevarne domače vlomilce. Paviič je šele nedavno presedel petletno ječo. Kakor znano, je bila pred leti ž njim soobtožena tudi njegova mati, češ, da ukradene reči prodaja, a je bila takrat oproščena. Oba sta pred porotniki jako predrzno nastopala. — Nadalje se poroča: Vseh zadnjih zločinov v Ljubljani, okolici in vloma v kamniškem uradnem poslopju sta nujno sumljiva sedaj najdrznejša še mlada kranjska lopova Janče Pavlič in Leopold Jereb, ki znata biti poleg svoje drznosti še humoristična. Kakor ču-jemo jc oba tička v Trstu policija izsledila in aretovala. Sedaj menda pač ne prideta kmalu na prosto.
—	Zaradi jabolka. Marija Skedclj in Ana Stravs sta v Gabrjih sosedi. 2. okt. je pobrala Stravs na njen vrt padlo jabolko. Ko je Skedelj to videla, je napadla Stravs in jo s košaro po obrazu tako obdelala, da je bila vsa razpraskana in krvava. To je vide! mož Marije Skedelj in pritekel z njive s košem v roki in začel mlatiti po Stravsovki, da je koš popolnoma razbil. Ko je Stravsova vsa pretepena začela kričati: "Za jabolko bom morala biti reva, o Bog, moje oko", sta se pomirila razjarjena soseda a prepozno. Stravsovka je dobila udarec na oko in ni upati, da bi še kdaj videla nanj. Skedelj pa tarna sedaj, da niso vsa jabolka toliko vredna kot njegova prostost
—	Zaradi nezvestobe se je moral pred sodiščem zagovarjati France Babnik, kamnosek v Zgornji Šiški. Kot blagajnik krajne skupine ljubljanske kamnoseške zveze avstrijske je tedenske prispevke članov, katere je bil moral pošiljati centrali na Dunaj, za mesec november 1912 in mesce februar, marc, april in maj, zase pridr-žal. škoda, ki jo trpi lokalna blagajna v Ljubljani, znaša 102 kroni 29 vin.,
centralna balgajna na Dunaju pa 354 K 40 vin. Obdolženec prizna svoje dejanje ter je deloma svojo škodo poravnal. Obsojen je bil na 3 mesece težke ječe.
Stajarsm


—	Deželni zbor štajerski je bil o-tvorjen v Gradcu dne 10. oktobra za kratko zasedanje.
—	Nove meščanske šole na Štajerskem. Glasom sporazuma med slovensko in nemško stranko sc ustanovi več meščanskih šol. Kakor poročajo graški listi, zahtevajo Nemci zase sledeče nove šole: Gradec, desni breg Mure, Maribor, Ljubno in mogoče še tudi Gradec okolica, Muerzzuschlag in Rottenmann. Torej hočejo Nemci kar celo vrsto novih meščanskih šol. Če bo le šlo? Prostor za slovensko meščansko šolo še ni določen. Vsekakor pa bo ta šola v kakem slovenskem trgu. Dotična občina bo morala šolsko poslopje sama staviti. Le vzdrževanje šole, kakor povsod, prevzame dežela;
—	Kolera ob štajerski meji. Iz Središča se poroča, da se na postaji in trgu Središče vrši zdravniška revizijska služba, ker je v bližnji Veliki Ka-niži in baje tudi v Čakovcu izbruhnila kolera.
—	Zopet eden. Velik nemškutar, prijatelj in zaščitnik "Štajerca" in "Marburgerice", jemalec "Suedmarki-nih" bakšišev, krčmar in posestnik Jakob Novak v Št. Lovrencu nad Mariborom je prišel v konkurz. Dne 4. oktobra je bil ta velenemec pred mariborskim okrožnim sodiščem obsojen radi kride na en cel teden strogega zapora. Pasiva njegovega premoženja znašajo 179,760 K 53 vin., aktiva pa samo 85,005 K, torej je prave izgube skoro celih 100,000 K. Novak je bil zagrizen nasprotnik Slovencev. Njegova gostilna je bila vedno zbirališče šentlovrenških nemškutarjev in zagrizenih Nemcev. "Štajerc". poveličuj svojega pristaša! Reši ga, če imaš kaj denarja!
—	Štajerski kmečki strah še vedno ni ugnan. Štajerski deželni šolski svet je izdal poseben odlok okrajnemu šolskemu svetu v Voitsbergu, ki se peča z roparico v krajih, ki jih roparica o-grožuje. Odlok izvaja, da roparice še niso ubili in da zato obstoja nevarnost, da ko bo s planin v nižine živina odgnana, se poda roparica tudi v nižine in da lahko prične tudi ljudi napadati. Osobito so v nevarnosti o-troci, ki hodijo še v mraku zjutraj in zvečer po samotnih gozdnih potih na Stubalpi v šolo in iz šole. Okrajni šolski svet se zato pooblašča, da se otroci, ki pridejo v poštev, ali oproste popolnoma pouka ali pa da smejo eno uro pozneje priti v šolo in da gredo lahko eno uro prej domov. — Lovec Peter Pader je dne 8. oktobra z dvema psoma zadel na sveže sledi ropa-ric. Psa sta nenadoma obstala in sta bila zelo prestrašena. Lovec je nato našel sledi, ki jih je takoj spoznal, da so sledi roparic. Iz St. Štefana nad Stainzom se poroča: Ker so se dobile v nedeljo sledi, so nadaljevali v ponedeljek v Rosenhofu lov. Orožniki so ,patru!jira!i tudi iz nasprotne smeri Steinberg—Aibil. Lovci niso bili srečni; šele proti večeru so v gozdeh grofa Merana pri Fallegu zopet zadeli na sledi, ki so pa šle na več strani. Korak zveri je dolg en meter in mora biti zato zver velika. Za štajerski kmečki strah se zanimanje zelo širi. Ne samo avstrijsko, marveč tudi časopise v inozemstvu se že s štajerskim kmečkim strahom peča. Tudi "Berliner Tageblatt" je objavil daljši članek, o roparicah, ki straže v gorah ob štajersko-koroški meji.

kokoško.

v Trstu se je pokazal zlasti letos ob začetku šolskega leta. Tako n. pr. izkazuje letos slovenska šola pri Sv. Jakobu 1190 otrok, šola na Acquedottu pa 920 otrok, skupaj 2092 otrok — lani 1747. To so številke, ki dokazujejo, da narašča moč Slovencev v Trstu vidno z Vsakim dnem.
—	Hotel umoriti ženo, pa je umoril 131etno deklico. Iz Trsta, 9. oktobra: Pred tržaškim porotnim sodiščem je bil oproščen 301etni Peter Ražem, bivši čuvaj južne železnice, ki je bil obtožen umora. Dne 23. avgusta je hotel namreč v maščevanju usmrtiti svojo že no, ki mu je bila nezvesta, a je pomotoma umoril 131etno dekletce E-milijo Bizjakovo, ki je prišla obiskat njegovo ženo in je spala v njegovem stanovanju.
—	Samoumor zapuščene. V neko restavracijo v Pulju je prišla dne 6. oktobra neka ženska, Ana Friebl po imenu, in si naročila čašo pive. Kmalu potem, ko jej je prinesel natakar naročeno pivo, je omenjena ženska vlila v istega neki strup in potem tako zastrupljeno pivo zavžila. V restavraciji so nesrečnici takoj dali mleka in obenem poklicali rešilni voz, s katerim so jo prepeljali v deželno bolnišnico. Kot vzrok poizkušenega samoumora je omenjena navedla, da jo je njen ljubimec, neki natakar, s katerim je imela znanje že dve leti, zapustil.
Katekizem.
V vsaki slovenski hiši bi morali imeti katekizem, ki ga je spisal naš nepozabni Rev. Šusteršič.
Katekizem se lahko rabi za učenje otrok slovensko brati in moliti. Pa tudi za odrastle je koristno, da včasih pogledajo vanj, da ne pozabijo vsaj najpotrebnejših verskih resnic.
Katekizem je tiskan z velikimi črkami in je lepo, trdo vezan. Stane samo 25c. Naroča se od
AMER. SLOVENCA, Joliet. III.
Kje je ostalo grozdje?
Grozdja ni letos skoro nič nikjer, najmanj v Jolietu. Pravijo, da ga je vsega pokupil g. Bryan, ki ga potrebuje za "juice", s katerim straši diplomate.
—	Germanizacija. V Pečah pri Pod-kloštru zidajo novo postajo. Na stari je bil še dvojezičen napis, na novi pa je samonemški. Tudi novo postajališče pri Bekštanju ima samonemški napis. To se godi na c. kr. državni železnici.
—	Na občnem zboru podružnice "Slovenske Straže" za Marijo na Zilji v Podravljah je govoril o izseljevanju č. g. župnik in pisatelj Ksaver Meško. Govor je imel sijajen uspeh. Govoril je tudi med. Erat. Brnški igralci pa so pod vodstvom g. V. Bratina predstavljali "Desetega brata".
—	Za sodnika v Podklošter je imenovan dr. Gvido Schoener. Sodni o-kraj Podklošter v Ziljski dolini je čisto slovenski; radovedni smo, ali novi sodnik govori tudi čisto slovenski ali samo nemški? O tem še poročamo.
—	Grof Douglas Thurn-Valzassina, je bil avstrijski poslanik v Peter-
burgu, prebiva sedaj na svojem posestvu v Črni — med Slovenci.
—Smrtna kosa. Na gradu Hollen-burg ob Dravi je umrl gozdarski svetnik Pavi Mah, 71 let star. Ranjki je bil gozdar na posestvih grofa Dietrich steina, ki so bila sedaj prodana. — Umrla je posestnica in učiteljica Ema plem. Dietrich.
rf
HRVATSKO.
-•lin	*
J-S
—	Dom za izseljence zgrade v Zagrebu.
—	Izseljenci brez potnih listin. Tekom dveh dni so na zagrebškem kolodvoru ustavili 27 oseb, ki so se hotele brez potnih listin izseliti v Ameriko.
—	Dohodki zagrebškega gledališča v avgustu in septembru letos so znašali kosmato 38,087 K 20 vin., stroški pa 6398 K 24 vin., čisti dohodek torej 31,688 K 96 vin.
—	Nemci na Hrvatskem. Glasom ljudskega štetja leta 1910 je na Hrvatskem 134,078 Nemcev, to je 5.1 odst. celokupnega prebivalstva; imajo pa že sedaj 32 ljudskih šol z nemškim učnim jezikom, a zahtevajo jih še več, kakor tudi nemško uradovanje z njimi in druge take lepe reči. Mažarov je na Hrvatskem 110,000 pa imajo 96 šol. Ako bo šlo tako naprej, bodo imeli tujci na Hrvatskem kmalu več šol nego domače ljudstvo.
—	Karlovski župan umrl. V nekem sanatoriju v Heidelbergu na Nemškem jc umrl dne 6. okt. bivši hrvaški sa-borski poslanec in župan mesta Kar-lovec dr. Ivan Banjavčič. Truplo so prepeljali v Karlovec. Rajni je bil član stranke prava in se je udeležil tudi sestanka hrvatskih pravašev 6 S. L. S. v Ljubljani.
Na plesno zabavo "Slovenije"!
Nikarte pozabiti na plesno zabavo, ki jo priredi Izobr. dr. "Slovenija" jutri, dne 29. okt., zvečer v dvorani K S K J., Joliet, 111. Vstopnina 25c, dame proste.
— Napredek slovenskega šolstva v Trstu. Napredek slovenskega življa
Naši cenjeni čitatelji in čitateljicel Naročajte in Priporočajte vsem svojim znancem dober kat. list
"AVE MARIA"
(naslov)
21 Nassau Ave., Brooklyn, N. Y. o
To je prvi in edini slovenski nabožni list v Ameriki. Naročnina $1 na leto. Prinaša vsepolno podučnega in zabavnega berila. Dolžnost vsakega hišnega gospodarja je, da si naroči list "AVE MARIA". V tem list« ni strupa. čim prej ga naročite tem bolje za Vas in Vašo družino, ki bi morala imeti dober slov. in kat list pri roki, da se ne spridi z zlobnimi časopisi, ki preže in vlečejo mnoge mlačne rojake v prepad brezverstva, in konečno v pekel že na tem svetu. Naročajte dober list "Ave Maria".	f
Dober razloček.
Silno vesten in natančen jud pride k rabincu (judovskemu duhovnu) in ga vpraša: "Ali smem na sveti sobotni dan ubiti bolho?" — Po kratkem premišljevanju odgovori rabinec: "Da, smeš!" Potem vpraša jud nadalje: "Ali je pa dovoljeno tak dan ubiti tudi uš, ne da bi se kaj pregreši! zoper svetost sobote?" — "To pa ni dovoljeno; s tem bi se pregrešil!" — Jud debelo gleda, a rabinec mu stvar pojasni takole: "Bolho smeš ubiti zato, ker ti bolha lahko na sveti sobotni dan proč skoči; uši pa ne, ker ta tako ostane pri tebi..."
Salamonova modrost.
Mož prinese ženi kilo mesa za kosilo. Opoldan mesa ni na mizo. Žena se izgovarja, da ga je mačka ukradla in vsega snedla. Mož ženi ne verjame, ker ga je večkrat varala, zato reče: "Vjemi mačko in mi jo prinesli" To se zgodi. Mož dene mačko na tehtnico in ta tehta ravno kilogram. "To je tedaj eno kilo mesa, — kje pa je zdaj mačka?"
Smola.
Postopač sloni na mostu in ogleduje zadnji groš, ki ga še ima, ter premišljuje, kaj bi ž njim naredil, kar mu smukne z dlani v vodo. Gleda za njim in vzdihne: "Utopil bi te bil — tako ali tako, — ampak ne v vodi!"
Počasen.
A.:	"Že celo uro čakam na inšpektorja, pa ga še ni!"
B.:	"Nič hudega; ta je znan kot velik počasnež; če tega danes malo po-žgačeš, se bo šele jutri nasmejal."
Napačno razumel.
Fijakar stopi v prodajavno in reče: "Gospodična, dajte mi par rokavic za mojo ženo."
"Katera številka?"
Fijakar (pogleda na kočijo): "Številka devetstopetinštirideset."
Izgovor.
Profesor: "Kaj pa slikate?"
Učenec: "Grozdje, gospod profesor!'
Profesor: "To ni ravno slabo; toda še veliko manjka, da bo tako, kakršno je slikal Apel, kateremu so ga tiče letale kljuvat!"
Učenec: "Kaj pa jaz morem za to, da so tiče zdaj bolj pametne!"
V vojski.
Major: "Čudim se vstrajnosti te čete — petkrat so bili nazaj pahnjeni, a vselej so zopet nazaj prišli."
"Ne čudite se — to je bila četa, sestavljena iz samih trgovskih agentov."
POZOR, ROJAKI!
Dva tisoč akrov dobre rodovitM zemlje sem sedaj dobil od raznih farmarjev in od kompanije. ■ Zemljo prodajam od $15 do $20 po aker, ne p* obdelana zemlja; obdelana zemlja alr pa stare farme pa po dogovoru na kakem prostoru si kdo želi ali izbere, in na lahke obroke. Ni potreba prec vsega plačati, da se le nekaj da prec in drugo, da se plača vsako leto po nekoliko. Zemljo imam blizu mest Greenwood, Willard in Norsville in sploh v celem Clark Countyju, kjer si kdo izvoli. Ne pozabite pa to, da kateri pride prej, ta si boljšo zemljo lahko izbere in dobi Zatorej dragi rojaki, ako želite biti zadovoljni kmeti, kakor sem jaz, si kupite zemljo. Sedaj se vam toplo priporočam. Obrnite se naravnost do mene.
Gregor ScKškar, Greenwood, Wis.
D
6
MALI OGLASI.
Kdor kaj išče za vsakokratno priob-čenje po 29e.
Za zakvate, naznanila in drugo po 2 centa od vsake besede.
GODBA ZA PLESE IN VSE DRU-ge zabave, zmožna grati slovenske in drugoaatodne komade, najnovejše. Z orkestrom ali plehovo godbo pu uaijsfti aeni. Tudi iščem slovenskih godacv. Telefon 703 N. W., 1521 Ctme. J«sip Stukel, 209 Indiana St. Jottat, Mk
DOBER MESAR (MEAT CUTTER) dobi dela pri Bueh er Bros. Oglasi se takoj v Mesnici na Jefferson St.
POZOR. ROJAKINJE I
Ali veste kje je dobiti aajboljSe so po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & A. Pasiertz
se dobijo najboljše sveže in preka-jeae klobase i« najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej hi poskusite »aše meso.
Nizke cene in dobra postrežb« j« naše gesto.
Ne pozabite torej obiskati nas ▼ naše j mesnici in groceriji.na vogalu Broadway and Granite Street*.
Oic. Phone 2768. N. W. Phone 111*.
JOHN PRUS
N. W. telefon 170.
STAVBENIK IN KONTRAKTOK. Stavi in popravlja hiie.
Woodruff Road.	Joliet, IIL
VVažno uprašanje? |
fl ft mi opravil
MM W ntjbiljc in najccntje £
Konzula™
zssžp«
vojaške /AV/>Q1 Hanover St.
Mi« /I^/Uftm.^'^
N. W. Phone 8
MIHAEL K0CHEVAR
SLOVENSKI GOSTILNIČAR Cor. Ohio in State Sts. Joliet, IM.
Najhitreje in najceneje pošilja
DENARJE V STARO DOMOVINO
Den utim iiiii c. t. soštni braiiiiica na Diai
FRANK SAKSER
82 Cortland St.
New York.
FOIDRTJŽISriO-A..:
6104 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio.
AMERIKANSKI SLOVBMEC, 28. OKTOBRA 1913.
neG.ua n»T ort
ALCOHOL 49%
<s FA^RICHTER &Cc,
NEW YORK. //t
REMEDY
row ^-v-
RHEUMATISM
<&OUT - NEURALGIA LUMBAGO - COLDS PAJNS T BACKACHES SPRAINS A BRUISES
Y / LAHKO VZA- ^
/ METE PRISTNI
\J PAIN EXPELLER
J TUDI ZA ZNOTRAJ Z
DOBRIMI USPEHI. PO ŠTIRI KAPLJICE V STEKLENICI VODE.
: Joliet Citizens Brewing Co- :
North Collins St.; Joliet, 111.	1
IPiite "Elk Brand." pivo
IidtltTtlci najboljšega piva sodčkih in stekltnieafc.
JOLIET, ILL
vogal Broadway in Ruby ceste
Chi. Phone: Office 658, Res. 3704
Office homrt: 9—12 a. m. 1—5 a*d 7—8 p. m.
Dr.S.Gasparovich
Slovenski Zobozdravnik.
Joliet National Bank Bldg. 4th Floor. Room 405.
JOLIET,
ILLINOIS.
Louis Wise
"MEET ME FACE TO PAC»"
gostilničar
200 Jackion St.,
Joli«, III
Prijateljem in znancem naxnaaju* da sem kupil Ifauserjev iilun, kj.r mt lahko najdete vsak čil in tc okrepčat« V zalogi imam najbolj!« vina in dr«a»
pijače.
(Dalje.)
Ravno pred solnčnim zahodom smo opazili majhno četo, ki je prihajala od Lu proti nam; eden izmed njih je nosil palmovo vejico v svoji roki kot znamenje, da prihaja kot odposlanec.
Ko so prišli bližje, so se podali Ig-nosi, Infadus, eden ali dva glavarja in mi sami do vznožja griča, da se snidemo ž njimi. Oni s palmovo vejico je bil videti pogumen človek in je nosil plašč iz leopardove kože.
"Pozdrav!" je zaklical, ko se je približal, "kraljev pozdrav vsem, ki so začeli to brezbožno vojsko proti kralju. Pozdrav leva šakalu, ki renči o-koli njegovih nog."
"Govori!"' sem dejal.
"Tako govori kralj: Podajte se kraljevi milosti, preden se vam ne zgodi kaj hujšega."
"Kakšni so Tvalini pogoji?" vprašam zanalašč.
"Njegovi pogoji so prizanesljivi, vredni velikega kralja. Tako govori Tvala, enooki, mogočni, gospod Ku-kuancev, oskrbnik in lastnik velike ceste, priljubljen pri onih, ki sede in molče tamkaj pri gorah, veliki, črni, modri, kralj od roda do roda! Tako govori Tvala: Usmiljen hočem biti in zadovoljim se ne s studenci, marveč s srago krvi. Eden izmed vsakih desetih mora usmrti, ostali pa so svobodni; toda beli mož Inkubu, ki je u-moril mojega sina Skrago, in njegov služabnik, črni mož, ki hlepi po mojem prestolu, in moj brat Infadus, ki neti upor proti meni, ti morajo biti trpinčeni in umreti kot žrtev onim trem 'molčečim'. To so milostne besede kralja Tvale."
Po kratkem posvetu s svojimi odgovorim mu na ves glas, tako da so me čuli tudi vojaki:
"Pojdi, ti pes, nazaj k T vali, ki te je poslal, ter mu povej, da mu mi, lgnost, pravi kralj Kukuancev, Inkubu, Bugvan in Makumazan, modri beli možje iz zvezd, ki znajo solnce za-temniti, Infadus, iz kraljeve hiše, in glavarji, častniki, vojaki in ljudstvo, ki je zbrano tukaj, odgovarjamo in pravimo: Mi se ne podamo in ne odnehamo, dokler ne bo Tvalino truplo ležalo trdo in mrzlo pred vrati njegove koče; preden solnce dvakrat zaide, bo Igno-si, čigar očeta je ubil Tvala, kraljeval na njegovem mestu. Sedaj pa pojdi, preden te z bičem naženemo odtod, in varuj se dvigniti roko proti takim kakor smo mi."
Odposlanec se je glasno nasmejal. "S takimi mogočnimi besedami ne strašite mož!" je zaklical. "Jutri se pokažite, kaj znate vi, ki zatemnujete solnce. Pokažite se, bojujte se, sicer vam bodo vrane kljuvale vaše kosti, da bodo še bolj bele kakor so vaši obrazi. Odhajam; srečamo se v boju." S temi zasmehljivimi besedami jo odšel in kmalu nato je zašli solnce.
To noč smo se zelo marljivo gibali, kajti nadaljevali smo priprave za ju trišnji boj, kcjlikor je bilo primesečini mogoče. Seli so venomer odhajali in prihajali na prostor, kjer smo imeli svoj glavni stan. Okoli ene po polnoči je bilo vse storjeno, kar se je dalo storiti, in ves tabor, izvzemši straže, se je zazibal v spanje. Sergij in jaz sva se. v spremstvu Ignosija in finega glavarja podala po griču nadzorovat straže. Na tem potu so se proti nam vsepovsod v mesečini bliskale svitle sulice, ki so pa takoj izginile, kakor hitro smo povedali svoje geslo Očito je bilo, da nikdo ni spal na straži. Zato smo se vrnili in hodili skozi tisoče in tisoče spečih vojakov, izmed katerih jih je mnogo poslednjikrat mirno počivalo na zemlji.
Mesečna svetloba se je lesketala na njihovih sulicah in igrala na njihovih obrazih ter delala, da so bili podobn' duhovom; hladna nočna sapa je zibala njihova visoka peresa. Ležali so pri tleh in svoje orožje so imeli razprostrto poleg sebe in svoje ude skrčene; njihove resne, čvrste post.ave so s* videle kakor čarobne in nadčloveške.
"Koliko, mislite, jih bo jutri ob tem času še živih?" je vprašal Sergij.
Zmajal sem z glavo in zopet pogledal na speče može, in moji utruj ni in vendar razburjeni domišljiji se je zdelo, kakor da bi se jih bila dotaknila smrt. Mojc oči so izbirale one, katerim je bilo odločeno umreti, in v mojem srcu se je pojavilo čudno čuvstvo o skrivnosti človeškega življenja in neznana žalost. Danes so tisoči spali svoje zdravo spanje, jutri bodo z mnogimi drugimi, morda z nami vred med onimi, ki bodo mrtvi ležali v nočnem hladu, njihove žene bodo vdove, njihovi otroci brez očetov in njihov doni jih ne bo videl več. Samo stari mescc bo svetil nanje, nočni veter se bo igrnl s travo in širna zemlja bo mirno počivala, kakor vedno, ko bodo vsi ti žc pozabljeni.
Toda človek ne umrje in svet ostane. Njegovo ime se pač pozabi, toda zrak, ki ga je dihal, še vedno maje vršičke smrek na gorah; misli, ki so se porodile v njegovi glavi, smo podedovali do danes; veselje in žalost, ki jih je čutil, so naši najboljši prijatelji — konec, pred katerih je v strahu bežal, gotovo dohiti tudi nas!
Te in druge podobne misli so mi rojile po glavi — kajti na svojo žalost moram priznati, ko se staram, se mi
zdi, da se me loteva lastnost razmišljanja — ko sem stal tamkaj in zrl na dolge in tajinstvene vrste vojakov, ki so spali, s svojim orožjem v roki.
"Gospod Vojnovič," sem rekel Sergiju, "mene se polašča čuden strah."
Sergij je pogladil svojo rumeno brado, se nasmejal in odgovoril:
'Slišal sem, da ste prej opomnili nekaj takega, gospod Borovski."
"No, sedaj tudi. Veste, da prav zelo dvomim, ako bo kedo izmed nas doživel jutrišnjo noč. Napadli nas bodo z velikansko premočjo, in zelo dvomljivo je, da bi jih mogli odbiti."
'Storili bomo svojo dolžnost. Glejte, prijatelji, stvar je kočljiva in pošteno rečem taka, da bi se mi ne bili smeli vmešati vanjo; ker pa smo se lotili, moramo gledati, da storimo, kar moremo. Da govorim sam zase, vam povem, da rajše padem v boju, kakor pa da me sicer umore, in sedaj, ko imam zelo malo upanja, da najdem svojega brata, mi je ta misel lažja. Toda sreča podpira pogumne in mi se ne bomo borili zaman. Na vsak način pa bo klanje grozno, in ker smo na glasu, da dobro razumemo svojo stvar, bomo imeli tudi največ opravila.'
Sergij je govoril poslednje besede z otožnim glasom, ogenj v njegovih očeh pa je kazal ravno nasprotno. Zdi se mi nekako, da Sergij Vojnovič v resnici ljubi boj.
Nato pa smo trudni odšli počivat za nekaj ur.
Ravno ko se je danilo, nas je zbudil Infadus, ki je prišel povedat, da je o-paziti v Lu veliko gibanje in da sprednje kraljeve straže pritiskajo na naše. (Dalje prih.)
Gosposko.
A.: "Vaš sin je nadzornik v kaznilnici, kajne?"
Gospa: "Je res; pa tam so le zločinci iz boljših stanov!"
Vprašanje in odgovor.
Kak razloček je med mladim in starim zdravnikom?
Mladega obide rdečica, ko dobi denar; star postane rdeč, če ga ne dobi.
OBA TELEFONA 67.
Najboljši Wilmington Premog
$3.50
TONA
American Coal Co.
1210 N. Chicago St. JOLIET, ILL.
Razvažamo povsod hitro. Telefonajte predno naročite drugje.
John Vidmar
1112 North Broadway JOLIET, ILL.
Knpujeui in prodajam zero* ljišča, hiše in lote; zavarn-jeni poslopja in pohištva pro' ti ognju.
MY STORE
Cor. Broadway and Ruby St. JOHN|KlRINCiCH, Prop.
Z BESEDAMI:
"VSARDO ŽELI" smo pričeli pretekli teden kratko poročilo, v kratkem smo Vam naznanili, kaj spada k dobri postrežbi pri nakupovanju blaga.
Moja zaloga obsega vse vrste moških in ženskih oblek, čevljev, vrhnih su-kenj, jopičev (sweaters) in še mnogo drugega. Najcenejše obleke po meri.
Najboljšo postrežbo boste dobili, ako pridete v mojo trgovino. Ista je največja slovanska trgovina v Jolietu, ter je tudi glede cen najzmernejša.
John Kirincich
Naročite zaboj steklenic
novega piva, k! se imenuje
ter je najboljša pijačo.
E. Porter Brewing Company
Oba telefon 405.	S. Btoff St., Joliet, I«;
Salomonovi Rudniki
AFRIKANSKA POVEST. Angleški spisal H. R. Haggard, ff Preložil I. M.
Sanje vajenca.
"Mojster, danes sem imel lepe sanje. Midva sva stala vsak v svojem velikem kotlu; vaš je bil poln medu, moj pa poln šmira." Mojster: "No, sreča tvoja, da ni bilo narobe." — "Le počakajte! Potem sva pa oba izstopila iz kotlov in — in — sva drug drugega oblizala..."
Naslov "Gorenjca" pozabila.
Stara ženica je v štacuni, kjer prodajajo "Gorenjca", nakupila vsakovrstnih potrebščin. Še "Gorenjca" bi rada, pa je ime pozabila, ali brihtna glavica si zna pomagati. Pokliče gospodarja in mu zaupno na uho pove: "Dajte mi še za en groš tistega papirja, ki je vojna v njem."
edina slovenska tvrdka
Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine z društva in jednote.
>SL6 PRVE VRSTE.	CENE NIZKE.
KERŽE CO. 2111 S. Midland Ave. CHICAGO, ILL.
SLOVENSKE CEN IKE .POŠILJAMO ZASTONJ
Fred Sehritig Brewing Co.
PIVO 7 STEKLENICAH.
Cor. Scott and City St». Both Tel ephones 26. JOLIET. ILLINOIS