Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. J ar o sla v.
28.                   Turinžka in nje stanovniki.
Turinžki gozd je meja med severnimi in južnimi Nemci. Valovi severo-nemškega in južno-nemškega življenja bijejo ob ta gozd. Sleme tega gozda je ploščnato in široko, na severnem koncu pred Vero pa bolj ozko in pogorju podobno. Obdajajo ga nizi griči ter posredujejo prehod v bližnje planote. Na tem prostoru ži\i čvrsto, veselo in pevoljubno ljudstvo. Turinžka je razkosana na tako nazivane turinžke državice.
Bavi se Turingec z mnogoterimi opravili in deli, da si kaj prisluži. Kjer je v izobilju škrli, ondi se ukvarjajo s kopanjem in izdelovanjem te surovine; kjer so lepi gozdi, ondi žive lesorezci in strugarji, ki razpo-
šiljajo svoje izdelke s posredovanjem Norimberka v naj-daljne kraje sveta; drugi imajo steklarnice in porcela-narnice, katere pa le pičlega zaslužka dajo; po severovzhodnih legah obdelujejo zemljo še dovolj s pridom. Po teh krajih so prav dobri kmetje, ki imajo velike kmetije, vmes se ve da so tudi male kmetije, vzlasti po obronkih, pa ondi, kjer je pusta nerodovitna zemlja. V teh krajih je vse malo, mali domovi, mali snopi, mala živina, mali vozovi, in malo vse drugo gospodarsko orodje. Konj nimajo, ker niso pripravni za strmine, vozijo in delajo z voli in kravami.
V poprejšnjih časih so se stanovniki ukvarjali mnogo tudi z izdelovanjem zdravil in pri tem veliko zaslužili. Hodili so po vsem Nemškem dobro znani mazilarji, in tudi drugod je b lo dobiti takih korenjaških možakov s trugo na plečih, v kateri so nosili po več sto stekleničk, pušic, zavitkov in drugega temu enakega. Kedar so robo poprodali, vračali so se veseli domov. Prodajali so izborna zdravila, tako so trdili povsodi, kamor so prišli, imeli so zdravila za vse in vsakojake bolezni, razne flaštre in osvalke. Tudi dandanes se še dobijo mazilarji, ki se upajo s svojo robo okolo slepariti, da si jih zdravstvena policija bistro opazuje, ter jim na pete stopa. Zato so začeli zahajati na Švicarsko, na Erdeljsko, a vzlasti na Poljsko. „Poluischer Ochs" *) rad kupuje in drago plačuje. Ženske in otroci nabirajo brusnice ali rudeče črnice, katerih je na debelo po tu-rinžkem gozdu. Dokler ni bilo železnice, bilo je po nekaterih krajih mnogo voznikov. Ti trmasti in grčavi otepači so prevažali blago po vsem Nemškem, mnogo so zaslužili, a tudi skoro vse sproti zabili. Vožnja je nehala, nikakor pa ne razvajenost, ki je potem mnogo hiš spravila na beraško palico.
Stanovniki turinžki so čvrsti in zdravi, nekaj zato, ker ima dežela visoko lego in jo prepihavajo vetrovi, nekaj zato, ker smolnati gozdi in dišeče rastline s svojim izhlapivanjem jako povoljno vplivajo na organizem, nekaj zato, ker je voda čista, bistra, in nekaj zato, ker se ljudje hranijo s preprosto hrano, vzlasti z dobrim tečnim mlekom. Deca leta gologlava in bosa okolo, naj si je zima ali poletje, dež ali sneg, sedaj se drsa po drsalkah, sedaj zopet, ko je malo premrla, leti v zakurjeno hišo k peči ali za peč.
Peči imajo jako velike, in kurijo jih tako, da po-kurijo cele skladalnice drv. Hišna peč je središče vsega gibanja, dela, veselja in žalosti, čez dan in zvečer, vzlasti po zimi. Okolo peči se igrajo deca, psi, mačke, kokoši, pa drobnica, ki jo deca privleče notri, odraščeni sede ali leže po klopeh ob peči, starčki ali starke pa za pečjo. Dom turinžkega kmeta je jako preprost, navadno ima po eno veliko izbo in nekaj manjo kamro, hlev, in še nekoliko shramb za navadne reči in stvari. Okna so nizka, in pod enim imajo skoro pri vsaki hiši posejanih toliko ondi navadnih, priljubljenih cvetlic. Piadi imajo tudi tiče, vzlasti pevke, skoro v vsaki hiši visi po več tičnikov  s tiči.   po letu pa zunaj po steni.
V hiši prebiva po 8—12 ljudi. Mož je pravi in edini gospodar, kaj pak, žena je zgolj za delo kot živina. Koj po poroki se jej prične dolgočasno trpljenje, neprestano težko delo doma in zunaj doma. Zato kmalu zvene nje mičnost. Živi skoro kot robinja, pokorava se v vsem svojemu možu, najboljše kosce dobiva on in nobeden drug ne. Ona misli in dela zgolj za deco, čuva
*) To ime so zdeli Poljakom — kulturni Prusi, njim na eelu menda ;;Zelezni". Mogoče je vse. Najnoveje naredbe kažejo na to. „Poljski voli" so uže spitani, nekaj jih hočejo doma pobiti in pojesti, nekaj poprodati, da bode poljski hlev izpraznjen za nemške — Kosbe. In vendar ne bode šel po svetu   ,,Schrei der Entriistung".
jo in joka ob njeni posteljci, dirja z bremenom obložena v goro in z gore v dol, odtrga si, kar si more, proda tudi lase, če kaže kaj denarja. Ali vse to jej ne pomaga, da bi je mož ne pretepal. Mož je pravo strašilo pri hiši, vse se ga boji, žena mu pravi „on". No, kakošen je ta „on", da se vsa hiša trese pred njim, in da beže za vse vogale, kedar treska? Kedar „on" pijan prikolovrati domov, ali sploh nahujskan po zlobnih ljudeh ali kako drugače razdražen, tedaj začne metati ob tla lonce, sklede, da lete v kosce, ali začne lomiti druge pohišne reči, in zbijati, da vse bobni. Bog ne daj, da bi žena ugovarjala ali branila! Togotni dedec naredi pest, in — bonk, bonk, bonk poje po njej, kamor prileti. — Prosim, ne se smijati! — ;,On" pa tudi rad dela če-z dan, zvečer zavije v gostilno ali k sosedu, kjer se razgovarjajo o čemur bodi, šale zbijajo, dražijo in drugo temu tako. Ena reč je gospodarju vzlasti pri srcu, tičniki in tiči; najraje in največ misli na-nje, vse drugo utegne z nimar pustiti, a tičkov ne. Vse stanov-ništvo turinžko ljubi tiče pevke, tudi deca jih razločuje zgolj po petju. Pojdi po letu preko turinžkega gozda, in videl bodeš na premnogih domeh po 12—18 tičnikov zunaj na steni. Do 80 plemen tičjih živi po turiužkein gozdu. Pa tudi znajo loviti svoje ljubljence. Najbolj gledajo po ščinkovcih, kalinih, krivokljuLih, liščekih, čižekih, konopljenkah in taščicah. Krivokljuna dobiš povsodi, če tudi ni prida pevec, ali on je čarodejnik, ki vsako bolezen v hiši na-se potegne. Kedar začne ščinkovec dobro peti, kakor je bil priučen, tedaj se gospodarju svetijo oči samega veselja, in manj ti bode cenil kravo v hlevu, kot tacega izučenega ščinkovca. Melodično petje krilatih tic pa vpliva tudi jako na sta-novništvo.
Ti hribovci in gorjanci za čudo radi godejo in pojo. Menijo, da brez godbe in petja ne bi mogli živeti. To petje je ali veselo ali otožno, kakor naneso okolnosti. S petjem in z godbo si blaže ali slade življenje. Vaški učitelj je tudi pevovodja, in marsikateri gorski kraj ima pozimi kojicerte, pred katerimi naj se skrije to ali ono mestice. Čuditi se je, vele Nemci, da te od dela žulave roke morejo pridobiti si toliko spretnosti na goslih, na klarinetu ali na flavti, pa tudi na klavirju in orgijah.
Na Turinžkem ni beračev, pravijo. „Raje stradam kot beračim", veli domačin. Tudi se ni bati, da bi v turinžkem gozdu naletel na človeško zver ali tolovaja. V enem pa je Turingec grozovit, neusmiljen, lesa se mu ne zdi škoda. Turingec je prijazen in gostoljuben do domačinov in tujcev. Stopi v hišo turinžkega kmeta in koj ti bode postregel z vsem, kar dom premore, vzlasti je radodaren ob navadnih domačih veselicah. Ali če stopiš v gostilno, koj te bode ogovoril in ti napil. Srečaj tega hribovca kjerkoli, povsodi in vselej te bode pozdravil, včasih z jako smešnimi besedami in na smešen način. Ob vsem tem pa je vsaka vas skoro sama za-se, malo se meni s sosednimi. Tudi imajo navado ondotni mladeniči, da ovirajo na vse mogoče načine tujce, ^če se hočejo v vas priženiti, ali nevesto iz vasi vzeti. Ženijo in može se bolj med seboj, zato je po več gospodarjev v vasi, ki se enako pišejo. Vendar ni zmešnjav zbog tega, pomagajo si z zdetimi imeni, vsak je ima.
Po Turinžkem so nekdaj stanovali Slovani, ali uže v devetem stoletju so jih Nemci do dobrega zatrli.
134