Leto IX. 1911. Št. 7. Julij, v* CERKVEN LIST ZA SLOVENCE Izhaia začetkom vsakega mesca Izdaja Katoliška bukvama Tiska Katoliška tiskarna Stane: za celo leto K 2--; za Nemčijo K 2-BO ■ »a Ameriko In vse ostale zunanje-kraje K3--. Spisi in dopisi se pošiljajo uredništvu. naročnina in darovi pa upravništvu Bogoljuba v Ljubljani Spisi se morajo poslati do lO., dopisi do lS.rprejšnega meseca. Pijte samo 147 J »Jolstovrško slatino a« ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda.--- Naroča se: Tolsti vrh, p. Guštanj,Koroško. S&Ofi h suojiin! Svoje cenjene odjemalce opozarjam tem potom, naj se nikar ne dajo prevariti po bahati reklami tuje konkurence, ki večkrat ne izpolni svojih obljub. Naj se torej vsakdo pri nakupu lir, OEfiŽic in druge zlafisine zaupno obrne na podpisanega in gotovo bo zadovoljen. 186 Ljubljana, Kopitarjeva ulica 4. L. Viihar, iirar. nnr-jnminnnnnnaagaaaaanaaaananaaaPacjaaaaaaDana G i a a a □ D D □ 0 i □ Q 733 acracsDCu^DacuDaaac^canc^aat llaše gospodinje!!! Kollnsko kovino primes v korist obmejnih Slovencev. □ Zahteuajfe Dedno § pri vseh trgovcih Q 0 g 0 D a D D □ D 0 aanaaaauunnaaaaannnuua Edina izborna priložnost za nakup za trgovce kakor tudi za zasebnike! 40—45 metrov lepo sortiranih ostankov samo po K 16'- Ia, Ia ostanki po K 18'—, obstoječi iz flanele za bluze in srajce, modnega ripsa, cefira, oksforda za srajce, posteljne prevleke, blaga za predpasnike, belega platna za srajce in kratka oblačila. Ostanki so 6—15 m dolgi, pristno pralni in najboljše kakovosti, razpošilja proti povzetju tkalnica platna Kari Kohn, Nachod, št. 23. — Na željo pošljem vzorce od vseh svojih izdelkov zastonj in franko. Dobro računale f in prav izvolile so one gospodinje, ki uporabljajo kot pridatek za kavo v svojem gospodinjstvu ,,pravega :Francka: s kavnim mlinčkom" iz zagrebške tovarne. — Kakovost »pravega :Francka:" se je mnoga desetletja kot najbolj ugajajoča, njegova izdatnost kot najkrepkejša izkazala. 1585 Naročite ostanke po lepe, po znižanih cenah, brez napake; do 20 m dolge, povzetju. 20 m flanela K 7 20. 30 m flanela za srajce K 12"-. 20 metrov ostankov barhenta K 8'40 SO metrov flanela za bluze K 14-—. 20 m ostankov barhenta Ia K 10- — . 30 metrov boljšega barhenta Ia K 16'-. 30 m kretona za srajce K 12' -. 20 metrov oksforda za srajce K 12'—. 20 metrov kanafasa E/< šir. K 8 80. 20 m kanefasa 5/4 šir. Ia K 9'20. 20 m platn. kanafasa, 120 cm širokega, rdečega, K 16 —. 15 m lep. perilnega barhenta ovoj (bala) samo K U'50. SO m šifona Ia K 14 —. 12 m platna za brisače K 4 60. 9 in fustiana za moške hlače K 9 -. 9 metrov žameta Ia K 17'-. 3 m voln blaga za celo obleko K 11'—. Lepa preproga za tla 1 m K —-90. 10 komadov predpasniki in krila, lepo šivano, samo K 14-—. Pišite po vzoroe blaga Iz tkalnioe. Thainica 0SWALD LELLEK, Toplice Belohrad, CešHo ■ Dama ki hoče pospeševati kožno nego, ki hoče izgubiti pege, ter doseči nežno mehko kožo in belo poli, se umiva le z SteGkeiipferd lilijno mlečno milo (znamka Steckenpferd) tvrdke Bergniaun & Ko., Tešin ob Labi. Komad po 80 v se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah s parfumom itd. „Pri Gorenjki" pogačarjev \r$. X X X X X X X X X X X X x Ostanki po znižanih g 3 " cenah. - S 2707 u ^XXXXXXXXXXXXXXXX Prebavo pospešuje, tek vzbuja, milo odvaja slovito sredstvo za negovanje želodca dr. Rose tialsam iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. V vseh lekarnah. 3079 Pristen le s to varstveno znamko. Steklenica 2 in 1 krono. xxxxxxxxxxxxxxxxx X X X Priznano dobro blago za X poškeinke obleke | K sukno, platno in drugo X H manufakfurno blago se ^ K kupi najceneje x v Ljubljani -- Pri nakupu gvantnega blaga v Ljubljani najdete veliko zalogo za moške in žens e obleke, kakor tudi peril-nega blaga, novosti v rutah in šerpah, kakor tudi vse drugo v to stroko spadajoče blago v doli imenovanih trgovinah kjer je vsakdo dobro in prijazno postrežen R. Miklauc Stritarjeva (Spitalska) ulica št. S Pri Škofu Pogačarjsv trs (Sadni trg) v veliki mestni hiši nasproti mokarjev Pri Miklavžu Medena ulica zraven loterije 2682 15 1000 rodbin se oblači s tkalskimi izdelki iz J), TT! Poizkusita pošlljatev po povzetju: 23 m kanafasa „REKORDIA" rdeče ali modro pasastega K 10 60, 23 m bele tkanine za srajce „IR1S" samo 11 K. Vzorce brokata, damasta, oksforda, zlasti modnega 1903 blaga pošiljata radovoljno zastonj (10) Starek & Machane, Spy, št. 63, Češko. Hajuečja češka turdka **nakupovanje cenesa posteljnega perja! 1 kg novega, sivega, skubljenega, dobrega gosjega perja 2 K; 1 kg boljšetra 2 K 40 v, polbelega 2 K 80 v, belega 4 K, belega skubljenega 5 K 10 v 1 kg izredno finega snežnobelega, skubljenega 6 K 40 v in 8 K; 1 kg sivega puha 6 K in 7 K; 1 kg belega puha 10 Ki najfinejši prsni puh 12 K. - Pri 5 kg se i pošlje franko. — Dovršene psstelje bogato napolnjene, iz zelo gostega jako , r "T" — 7— trpežnega, rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinblaga, 1 pernica 180 cm dolga, 116 cm široka z dvema blazinama, vsaka 80 cm dolga in 58 cm široka, napolnjena z lepim, mehkim račjim perjem 16 K z izredno finim polpuhom 20 K, z najfinejšim sivim puhom 24 K; posamezne fanko" I® S°E S K„ K'.]6. ^blazine 3 K. 3 K 50 v, 4 K. - PoSilja proti povzet uPod 12 K v" e ranko. S. BENISCH v Dssen.ci 766 Sumava^ CTeško. -, Zamenjava in frankovrnitev doDuščena za 3:10' neugajajoče se vrne denar. — Ceniki na zahtevo zastonj in franko. Mesečni koledar za julij 1911. Dan Godovi Celodnev. češč. presv. R. T. Razne slovesnosti ljublj. škof. Iavant. škof. 1 Sobota Jnlij, rauč. Ljubljana Trnovo Zibika Kanonična vizitacija in birmovanje v ljubljanski škofiji: 2. Gorenji Logatec 4. Bevke 6. Polhov Gradec 7. Črni Vrh • 9. Horjul 10. Št. Jošt 11. Podlipa 13. Rakitna 14. Preserje 16. Borovnica 23. Dolenji Logatec 25. Rovte 26. Vrh 2 3 4 5 6 7 8 Ned. Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 4. pobink., Obisk. Dev. Marije Heliodor, škof Urh, škof; Berta, devica Ciril in Metod, slov. apost. Izaija, prerok Vilibald, škof Elizabeta, kraljica Draga Selca Smlednik Komenda Radomlje Št. Janž Šempeter p. N. m. | Sladka gora Dramije Kalobje Slivnica Sv. Štefan Sv. Vid 9 10 11 12 13 14 15 Ned. Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 5. pobink., Gorkumski muč. Amalija, dev., Felicita s 7 sinovi Pij I., papež Mohor in Fortunat, muč. Anaklet, papež Bonaventura, škof in cerkv. uč. Henrik F., cesar Šempeter p. Slav. Naklo Podraga Žužemberk Čemšenik Vodice Borovnica Žusem J Nova cerkev Vojnik J Bolnica | Vitanje j Dobrna Sv. Martin Črešnjice Frankolovo Sv. Jošt 16 17 18 19 20 21 22 Ned. Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 6. pobink., Dev. Mar. Karm. Aleš, spozn. Kamil Lelijski, spozn. Vincencij Pavi., spozn Marjeta, dev.-muč. Daniel, prerok Marija Magdalena, spokornica Češnjice Vranja peč Ljublj. dež. bolnica Ljnblj. lazaristi Prečina Planina (Koč.) Sodražica 23 24 25 26 27 28 29 Ned. Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 7. pobink., Apolinanj, škof Kristina, dev. muč. Jakob sf., apostol Ana, mali Dev. Marije Pantaleon, muč.; Natalija, muč. Inoncencij, papež Marta, devica Zlato polje Šenturska gora Ljublj. Sv. Jakob Loka kapuc. Voglje Gora pri Idriji Sv. Magd. na Gori | Gornji grad j Ljubno Straža Resulje Solčava • 30 r Ned. Pondelj. 8. pobink., Abdon in Senen, m Ignacij Lojolanski. spozn. Kostanjevica Idrija J Rečica Odpustki meseca julija 1911. 2. Nedelja. I. v mesecu. Obiskovanje Marije Device. Tretjerednikom vesoljna odveza. Udom bratovščine svetega rožnega venca popoln odpustek: 1. Če v bratovski cerkvi molijo na namen svetega očeta. 2. Če so pri mesečni procesiji. 3. Če nekaj časa molijo v bratovski cerkvi pred izpostavljenim Najsvetejšim. Udom bratovščine presvetega Srca Jezusovega kakor prvi petek. 5. Sreda. Sv. Ciril in Metod. Popoln odpustek udom apostolstva sv. Cirila in Metoda ali pa v njegovi osmini. 6'. Četrtek. I. v mescu. Popoln odpustek udom bratovščine svetega R. T. v bratovski oziroma farni cerkvi. 7. Petek. II v mescu. Popoln odpustek: a) vsem vernikom, ki gredo k spovedi in spravnemu svetemu obhajilu, nekoliko premišljujejo dobrotljivost presvetega Srca in molijo v namen svetega očeta; udom bratovščine presvetega Srca popoln odpustek danes ali pr«e nedeljo pod navadnim pogojem. 8.'Sobota. Sv. Elizabeta, kraljica portugalska. Tretjerednikom popoln odpustek. 9. Nedelja. Sv. Veronika. TretjerednhS kom popoln odpustek. 16. Nedelja. Marija Devica karmel-1 ska. V karmelskih cerkvah dobimo danes popoln odpustek tolikrat, kolikorkrat obiščemo cerkev in molimo na namen svetega očeta. Odpustke zamoremo obrniti v bla-1 gor vernim dušam v vicah. — Udje škapulir-v ske bratovščine dobe en popoln odpustek v farni cerkvi, če ne morejo obiskati karmel-ske redovne cerkve. 19. Sreda. Sv. Vincencij Pavlanski. Popoln odpustek: a) Udom Vincencijeve družbe danes ali v osmini, b) Udom svetega Detinstva. 20. Četrtek. Sv. Elija, prerok. Popoln odpustek: a) Udom škapulirske bratovščine M. b. v bratovski ali farni cerkvi, b) udom bratovščine presvetega R. T. kakor 7. t. m., ker se v Bruslju praznuje danes spomin na čudež sv. R. T. 22. Sobota. Sv. Marija Magdalena. Po poln odpustek udom bratovščine sv. R. T. kakor 7. t. m. in udom bratovščine prečistega Srca Marijinega. 26. Sreda. Sv. Ana, mati Marijina. Leto IX. Štev. 7. Le še bolj globoko! Premišljevanje po k o n ča n i h volitvah. Po končanih volitvah pišemo to-le premišljevanje. Kaj pa »Bogoljub« volitve brigajo? Prav močno! Menila ni med bravci »Bogoljuba« tako kratkovidnega, da bi verjel oni besedi, ki jo vedno gonijo nasprotniki Cerkve: »Volitve nimajo z vero nič opraviti.« Pravzaprav volitve same res nimajo z vero nič opraviti, ampak — to, kar po volitvi pride. Razni zbori, v katere se voli, si dado z vero veliko opraviti. (V ogrskem državnem zboru so ravno zdaj Marijine družbe prav hudo napadli.) Res, da svetni zbori niso k temu poklicani. A ker jim ne moremo zabraniti, da bi se ne vtikali v vse mogoče reči, zato moramo skrbeti, da v verskih zadevah vsaj ne bodo govorili in odločevali — brez nas. Če bi namreč taki ljudje, kakršni v zbore pogostokrat pridejo, samovoljno odločevali o veri in Cerkvi, potem bi pač Cerkvi žalostna pela. Zato morajo vsakega, ki ima kaj vere in kaj razuma, volitve v živo zanimati. Usoda Cerkve se pogostokrat ne odločuje v cerkvi sami, ampak izven cerkve, v javnosti. Kako je bilo torej kaj z ravnokar minulimi volitvami za državni zbor? Na Slovenskem smo splošno lahko jako zadovoljni. Na Kranjskem (razen Ljubljane), na Štajerskem, Koroškem in Goriškem, povsod so izvoljeni samo možje katoliškega prepričanja. V Ljubljani sami je liberalcem trda predla; in če je Ljubljana še liberalno volila, vendar po drugih velikih mestih še toliko katoliških glasov ni, kakor v Ljubljani. — Edino nad Tržaškim leži še megla . . . Splošno smo torej pri nas lahko zadovoljni. Ko bi bilo povsod v Avstriji tajco, bi bilo za katoliško stvar veliko bolje. — Čo pa povemo, kar je veselega, in pohvalimo, kar je hvalevrednega, — pa ne smemo zamolčati in prikriti, kar ni veselega. Politični listi bolj poudarjajo le to, kar je nam v hvalo; »Bogoljub« pa misli, da stori dobri stvari vsaj toliko uslugo, če poleg dobrega poudari, pokaže in opozori tudi na to, kar ni tako veselo. In če gledamo s te strani, ako imamo pred očmi volilne številke, vidimo, da je med nami še mnogo Cerkvi sovražnega duha, še mnogo liberalizma, nonekod se 13 celo še širi; zlasti pa narašča socialna demokracija. — Vzrokov temu je seveda več, pa jih ne bomo naštevali. Treba nam bo dobro stati na straži, da.obdržimo to, kar imamo. — Če bi, kakor se liberalci nadejajo, v kranjskem deželnem zboru in odboru zopet enkrat prišli liberalci na krmilo, potem — gorje nam! Potem bi veljalo tudi nam, kar velja zdaj onim: Vae victis! Gorje premaganim! Nastala bi nova doba preganjanja, veliko hujša od minule. — V Belgiji je ravnokar odstopila katoliška vlada, ki je bila veliko vrsto let na krmilu. Upamo po pravici, da pri nas tega ne bo nikoli. A treba se nam bo dobro držati in se ne vdajati brezskrbnosti. Čakajo nas hucli boji. Peklenska kača ne miruje, ampak grize na vse strani. Naravnost občudovanja vredni so naši nasprotniki, kaj si vse prizadevajo, da bi svoje hudobne namene dosegli. Kakor da bi ne bilo hudobije že dosti na svetu, delajo z vsemi stroji in sredstvi, delajo na vseh koncih in krajih, delajo za žive in mrtve, da bi ljudi še bolj pokvarili, posebno pa zoper Cerkev nahujskali. In četudi ne dosežejo popolnoma vseli svojih namenov, zadovoljni so, če dobro stvar le nekoliko oškodujejo. — Pomislite samo to: Zdaj izhajajo v Ljubljani štirje slovenski dnevniki. Eden je katoliški; trije izmed njih so pa samo za to, da podirajo naše delo. Pomislite, kakšna moč je to! Mi pridigamo samo vsako nedeljo in praznik; ti pa pridigajo vsak dan — kar trije naenkrat — in v koliko tisoč izvodili se vsak dan razliva ta strup po celi domovini! — Razen tega je še cela vrsta drugih manjših, ravno tako strupenih listov. Dalje: Ljudje hitijo vedno bolj od doma, v mesta, po svetu, tovarne se množe, železnice se grade — in ž njimi raste socialna demokracija. — Zdaj pa pomislite, koliko bolj sprejemljivi so ljudje za slabo, kakor za dobro; kako rajši kaj slabega verjamejo, kakor dobrega. * Nasprotnikom je zaradi tega delo ako lahko, ker na njih strani je in jih podpira — k hudemu nagnjena človeška natura. Kaj nam je storiti, da pri tolikih nevarnostih, pri tako silnem nasprotstvu našemu ljudstvu še živo vero in zvestobo do Cerkve ohranimo? Sredstev in potov je več. Razširjanje katoliških časnikov, krščanska društva, tesnejša in podrobnejša politična organizacija in še to in ono. Pa naloga »Bogoljuba« ni, se z vsemi temi rečmi pečati. Naša naloga pa je, javnost našo opozoriti na to, k a r je pri vsem tem najvažnejše, namreč: ljudstvo naše globoko poglobiti v veri iu krščanskem življenju. Pisali in klicali smo že parkrat: Bolj globoko! — pa še vedno ni dosti globoko. Če bo namreč vera našega ljudstva plitva, ti silni viharji, ki divjajo nad njo, jo bodo izruvali. Za navadne razmere bi bila morebti vsajena dosti globoko; toda kdaj si je satan in njegovi pomagači toliko prizadejal, da ljudstvo ob vero pripravi, ali mu vsaj Cerkev za-mrzi ? Sploh se mora tudi pri katoliški politični stranki bolj poudarjati krščansko življenje, življenje po veri. O tem bo treba še kdaj drugikrat in drugod govoriti. Mišljenje krščansko ali- naklonjenost Cerkvi, to je že dobro ; a bolje je še življenj e. Tudi tukaj velja tista beseda: Ne vsak, kateri mi pravi: Gospod, Gospod, ampak, kdor stori voljo mojega očeta . . . In kdor je »naš« iz živega verskega prepričanja, takega prepričanja, ki se razodeva v pravem krščanskem življenju, na tega se je zanesti v vsakem slučaju, tudi v skušnjavah in preganjanju. Kar je vsajeno bolj plitvo, to v slučaju skušnjave lahko usahne in odpade, kakor tisto seme, ki je padlo na skalo, katero pokriva le tenka prst. Da je temu res tako, — svarilen zgled nam je Dunaj . . . Kaj torej zagotavlja katoliškim načelom in katoliški Cerkvi najbolj trajno «mago in nadvlado? Pobož-j, o življenje krščanskega ljudstva. (Seveda politika ni prvi in glavni namen krščanskega življenja; ampak krščansko življenje ima namen samo v sebi; politični uspehi pridejo le %-a nameček.) Torej krščansko življenje, in prav posebno še to, kar je jedro krščanskega življenja: sveti zakra-m e n t i. Zlasti se nam zdi zgodnje sv. obhajilo otrok tisto, kar najbolj daje poroštvo, da bo prihodnji rod ostal veren tako in š e bolj, kakor sedanji. V mlade, mehke sprejemljive duše otrok se namreč vera in versko življenje vtisne in utemelji najbolj globoko. Posebno tudi še v duše dečkov, fantiče v, iz katerih bodo zrastli prihodnji možje. Na te je obrniti največjo skrb! Zato se nam zdi, da je res sama previdnost božja razsvetlila in nagnila sv. očeta Pija, da so v teh, Cerkvi tako sovražnih in veri tako nevarnih časih našli sredstvo, da se verno ljudstvo oltarjev tem tesneje oklene, čimbolj ga peklenske moči trgajo od njih. Zgodnje obhajilo otrok bo pa le potem doseglo z a ž e - Ijeni namen, če se bo s pogostnim sv. obhajilom na da 1 j e-val, gojil in dalje razvijat njega blagodejni sad. Da se bo pa to zgodilo, zato otroke, ko so prejeli prvo sv. obhajilo, ne smemo prepustiti samim sebi, ampak moramo jih organizirati, moramo jih prav tesno -z v e z a t i, da nam jih sovražna sila ne odtrga, ne odvzame in odnese. Taka organizacija, najprimernejša, da mlade ljudi pri dobrem duhu in lepih navadah ohranimo, je M a r i ji n a družba. Zato naj bi se snovali vsepovsod in brez pomišlje-vanja Marijini vrtci, in sicer ravno tako za fantiče kakor za deklice. To je organizacija, to je misel in delo, najvažnejše za bodočnost našega naroda. To je misel rešivna v teh naši Cerkvi tako sovražnih časih. To nam bo dalo mož zavednih, kremenitih, neomahljivih v vseh viharjih. In če bomo imeli take može, krepčane s kruhom, iz nebes podeljenim, in zavarovane s plaščem Marijinim, potem nas — pa naj se sovražniki še toliko napenjajo, — peklenska vrata nikdar ne bodo premagala! PRESVETO RESnJE TELO. Pomen mednarodnih evharističnih shodov. Sicer je že malo pozno poročati o shodu, ki je bil že preteklo jesen. A v spodbudo, da vidite, da je na svetu še vedno vera doma in da se prepričate, kako tudi drugod po svetu časte Jezusa v presvetem Zakramentu, sprejmite vsaj kratko poročilo o velikanskem evhari-stičnem kongresu (shodu) v Montrealu, v deželi Kanadi v Severni Ameriki, Vrli Montrealci so pričeli prav zgodaj s pripravami za evharistični kongres. Iz velike navdušenosti se je dalo sklepati, da bo uspeh veličasten. Ravno to pa je neizrečeno bodlo in jezilo framasone lože »Emancipacija«. Da bi shocl onemogočili ali pa vsaj z nečuvenim škandalom omadeževali, so skovali neki peklenski načrt najgrše vrste. Prav za naše čase je po- 13* trebilo, da izve javnost o tej zlobi. Dne 11. februarija 1910, so framasoni predložili v svoji seji prav satanski načrt, ki je bil naperjen proti duhovnikom, ki se bodo udeležili evharističnega kongresa. Osnoval se je namreč framasonski odbor, ki naj bi na kolodvorih prestrezal na kongres došle duhovnike ter bi jih pod pretvezo, oskrbeti njim stanovanja, izvabili in odvedli v slaboglasne beznice. Tam bi najete barabe povzročile škandale. Za te škandale so bili že celo fotografi napro-šeni. Duhovnikom so nameravali naprtiti te škandale ter jih tirati pred sodišča, da bi se evharistični kongres popolnoma izjalovil. Toda lurška Devica, ki se časti 11. februarja, je to framasonsko nakano razkrinkala. Evharistični kongres se je izvršil nemoteno in nepričakovano veličastno. Zaslišimo o tem najrnerodajnejšo sodbo iz ust papeževega odposlanca kardinala Vanutelija proti nekemu italijanskemu poročevalcu: »Iz enega občudovanja pridem v drugo. V Londonu je pomenil evharistični kongres zgodovinski razvoj, ki je bil spopolnjen po spremembi kraljeve prisege o kronanju. V Kolinu so dosegle neskončne moške procesije višek splošne vere v evharističnega Kristusa v starem svetu. V Montrealu gledamo ame-rikansko veličino. Vse se udeležuje, da razodeva svojo vero. Katoličanstvo postaja v teh novih deželah zopet novo. Novi svet hoče nadkriljevati starega v klanja-nju in češčenju Kristusa v Zakramentu.« V naslednjem želim omeniti vsaj najimenitnejših posameznosti. Polnoč niča. Kongres je otvorila na Mali šmaren slovesna polnočnica v največji in najstarejši cerkvi »Naše ljube Gospe«. V cerkvi je prostora za 15.000 stoječe množice. Polnočnice so se udeležili samo moški. Papežev odposlanec kardinal Vanuteli je obhajal okoli 10.000 moških pri tej polnočnici. — Pevski z b o r. Med številnimi pevskimi zbori se je jjosebno odlikoval v Severni Ameriki dobro znani pevski zbor iz Pitsburga. Prihitel je 800 km daleč in je cel čas kongresa poveličeval službo božjo z veličastnim petjem. — Govorniki. Na kongresu so nastopali najboljši, svetovno-znani govorniki. Naj omenim samo kardinala Gibbons, orleanskega škofa Tu del, da te celo sveto obhajilo pušča mrzlega in pustega, tako da ti že vse preseda. Poslušaj moj svet: poglej pogumno v svojo vest in če ti bo ta čisto brezobzirno povedala, da si predolgega, preohlapnega, preostrega, zbadljivega, sploh hudega jezika — glej, to je vzrok tvoje dušne temote in suliote! Torej pazi, da ne boš črviv oreh, da ne boš gnilo jabolko, in zopet boš užival božjo tolažbo v svojem srcu. Spričo tega dejstva, da popolnost prav posebno hira in umira za neukroče-nim jezikom, se mora pa vsak pameten človek nujno vprašati: »Kaj mi j e p a storiti, da jezik ozdravim in ukrotim?« 1. Najprvo moraš imeti toliko resnicoljubnosti in poguma, da se enkrat s svojo vestjo srčno in korenito pomeniš, kaj slabega, kaj hudega da ona ve o tvojem jeziku. Natanko moraš vedeti, kje in kdaj da ti jezik v škodo uhaja. In nič se od nje stran ne obračaj, če ti bo vest še take pravila! Ravno tvoja vest, ta nebeška hčerka, je tvoja največja dobrotnica in prijateljica. In če imaš navado, vsako jutro premišljevati, izprašaj jutri vest svojemu jeziku in stori na koncu trden sklep, da ga boš začel prav gotovo zdraviti, in sicer tam, kjer ima največjo prisadno piko. ,2. Ali zdaj šele pride prava umetnost: kako ga zdraviti? Dobro voljo bi še marsikdo imel, ali znati je treba, znati, to je glavna stvar. Če je ranjkemu Kneippu kdo povedal, da ga boli glava, da mu zobje ne dajo miru, ali mu je začel z mrzlo vodo polivati glavo? Ne, ampak noge in kolena, tako da so taki včasih od samega mraza kar skakali in vriskali, ali pomagalo pa je. — Tudi pri jezičnih grehih bo treba nekje drugje prej začeti: ne pri jeziku, ampak pri — srcu. Odkod pa to vemo? Od samega božjega Zveličarja, ki je enkrat rekel: »Gadji rod, kako morete dobro govoriti, ker ste hudobni? (Mat. 12, 34.) Dober človek prinaša iz dobrega zaklada svojega srca dobro, in hudoben človek prinaša iz hudega zaklada hudo; zakaj iz obilnosti srca usta govor e.« (Luk. 6, 45.) Iz groma in bliska teh Jezusovih besedi, s katerimi je hotel pretresti farizeje, nam doni velevažna resnica: če hočemo ozdraviti jezik, se moramo najprej lotiti srca! — Glej, morebiti ti jutri pri premišljevanju ali med sveto mašo vest poreče: »Pikneš rad včasih in usekaš katerega s svojim jezikom«, ali pa: »Kaj takega ti najraje cepa z jezika, kar ti je v čast«, ali pa kaj drugega takega: dobro, tedaj pa trdno skleni: »Vsake Žale misli o drugih se hočem varovati in njih napake rad v srcu opravičevati«, ali pa: »Paziti hočem na vsako napuhneno misel in ji brez usmiljenja pokazati vrata«, »Večkrat hočem v svojem srcu misliti na svoj vsestranski nič in se tako poniževati pred Bogom in pred ljudmi«. Glej, s takimi sklepi se zdravita naenkrat dva bolnika: srce in jezik, in le tako zdravljenje more biti uspešno. 3. Sicer se pa trudi in muči, kolikor hočeš, zapomni si dobro nezmotljive besede sv. pisma (Jak. 3, 8): » J e z i k a noben človek ne more ukrotit i,« to se pravi: Sam sebi prepuščen, brez pomoči božje milosti, ne boš mogel te neugnane hudobe nikdar pod svojo oblast spraviti. To je zlato pravilo glede zdravljenja jezika! Ker pa božja milost teče iz studencev, ki se jim pravi: molitev, zakramenti, sv. maša, sledi iz tega nujno, da se bo pri tvojem jeziku vse tako obrnilo, kakor boš kaj iz teh-le treh studencev zajemal. 4. R a d molči! Kjer te pameten ozir na druge ali nase ne sili k govorjenju, molči rad! »Veliko govoriti ni brez greh a,« pravi sveto pismo. (Preg. 10, 19.) Čudno se sliši, res je pa le, da se človek ravno s sveto molčečnostjo nauči prav govoriti. Kaj so vse delali goreči služabniki božji, da bi se privadili svete molčečnosti! O nekem puščavniku se bere, da je vedno kamenček v ustih nosil, da bi se tako vedno spominjal, da mu je molčati. In če bi mu tudi zaropotal malin v ustih, takoj bi zadel ob kamen in se hitro ustavil. Vsaj eno stvar iz tega lahko posnameš, kako velike važnosti je . sveta molčečnost v končno dosego popolnosti. Glej, dragi bogoljub, že večkrat je kdo ob smrti kakšnega človeka poštenjaka rekel: »Bog mu daj nebesa: dober človek je bil! Saj sva bila veliko vkup, ali nikoli ga nisem slišal reči komu ali čez koga kakšne žal besede.« Jaz bi pa ob takih besedah in ob toliki hvali želel tebi in sebi: »Umrje naj moja duša smrti pravičnih in moj konec bodi njihovemu enak« (4. Mojz. 10), in zakaj? Zato, ker »če se kdo v v besedi ne pregreši, on jo popoln č 1 o v e k.« (Jak. 3, 2.) Dr. Ant. Zdešar. Ob vzorih se sqlnči zemljan, za vzori teži dan na dan in slično bučelici išče si cvet, ki z divno lepoto povsem je odet; pa hodi in išče in gleda zaman, popolnih vzorov ne najde zemljan. Od ene strani mu popolnost odseva, od druge človeška slabost jo razdeva; zato si prizna, da to ni popolno, kar zemlja ima. Ne tukaj na zemlji, ozri se navzgor, tam naideš si vzor. On, ki ga obseči ne more nebo, ki so mu v podnožje nezmerni svetovi, ki vedno ga molijo čisti duhovi, On je ideal. Človeka ga zrla je solzna dolina, in zrla popolnosti božje je svit, ljudi je vabila njegova milina in v prsih njegovih bil biser je skrit. Presveto srce, kako ie gorelo za sleherno stvar; in čednosti žar izvabil sovražnikom zlim je priznanje. Pač, lepših prizorov ni gledal še svet, vzor. kot takrat, ko Jezus na zemlji je bival, njegove stopinje poljubljal je svet. In kakor se cvetka ozira v nebo, da zlatih se žarkov napije, tako je človeštvo mu zrlo v oko, da milosti žar mu zašije. Kjer on blagoslavlja, izginjajo megle, izginja tema, in vse se obnavlja, proslavlja Boga. Da — Jezus je vzor, ki lepšega zrli še niso svetovi, ki lepšega zrli ne bodo več dnovi. On je ideal. Ob Jezusu, človek, srce si ogrevaj, povzdigni do njega znad zemskih se tal in višje in višje do niega spevaj. V vsem svojem hotenju oziraj se nanj! Naj v tvojem očesu njegovo odsvita, naj v srcu ljubezen njegova bo skrita, da v tvoji besedi bo vsakdo spoznal, da Jezus je tvoj ideal. S. Elizabeta. Zgledna krščanska mati. Zopet so nas zbrali božični zvonovi v domači hiši. Vsi smo se odzvali vabečim kli-xem razven sestre, ki je pred osmimi leti zaklicala zadnji »Z Bogom!« domači hiši in sedaj odmira svetu in sebi v skritem samostanskem zatišju. Dasi smo se torej vsi zbrali, vendar ni bilo onega življenja med nami kakor navadno. Manjkalo je namreč oživljajoče moči, manjkalo je — mamice. Pred tremi meseci — 5. oktobra je bilo — smo položili našo nepozabno mater, Frančiško Gerčar rojeno Teran, k večnemu počitku tja za cerkev na rafolskem pokopališču. Dasi so božični zvonovi ravno tako prisrčno naznanjali rojstvo našega Odrešenika, vendar v naših dušah niso mogli vzbuditi onih brezskrbnih čustev kakor sicer. Zdaj in zdaj je zmanjkalo tega ali onega iz domačega kroga; pohitel je k materinemu tihemu domu, da se je na skrivnem izjokal, ker doma ni bilo primerno še bolj kaliti že tako klavrnega božičnega veselja. A kaj je bila naša mama, da je njeni otroci, dasi večinoma odrasli, tako silno pogrešamo? — Priprosta kmečka gospodinja je bila, a modra, skrbna, ljubezniva mati, da si boljše ne moremo želeti. Pa poslušaj, dragi »Bogoljub«, nekaj črtic iz njenega življenja, saj je tudi ona tako rada prebirala »Bogoljubove« vrstice, zlasti še v zadnjih letih, ko vsled bolezni še vsako nedeljo ni mogla v cerkev k službi božji, kar ji je bilo morda najtežje v vsej dolgi in mučni bolezni. Kje se je torej naša rajna mati šolala za bodoče življenje? — Največ v šoli trpljenja. V njenem dvanajstem letu ji je kolera nenadoma ugrabila dobro mater. Imovita Trnov-čeva družina — tam je tekla zibelka naše matere — ni bila pripravljena na težki udarec. Vsled tega je morala naša mati že zarana z doma. Ko je pozneje kot pestunja služila v Kranju, je večkrat pohitela s svojim varovancem v cerkev. V mirnem cerkvenem zatišju ji je dete v naročju zaspalo, sama pa je v srčni molitvi razlila svoje srce skritemu Bogu v tabernakeljnu. Tudi dobro gospodinjo je vklepala v molitev, ki se je je vse življenje hvaležno spominjala. Nato so pa prejeli njen gospod brat župnijo v Zlatem polju. Zato je odšla ž njimi v Zlato polje. V gospodu je zopet našla skrbnega očeta. Tu se se je navzela in se utrdila v zdravih in jedrnatih krščanskih načelih, da sta dve ličeri-učiteljici trdili, da sta se naučili od nje več vzgoje, kakor iz vseh šolskih vzgojevalnih knjig. Da je gojila vse življenje veliko spoštovanje do duhovskega stanu, ve vsak, ki je imel priliko kdaj z njo občevati. Ko je vstopil duhovnik v našo hišo, je imela vsa družina praznik. Mama mu je prva poljubila roko in za njo smo morali isto storiti vsi otroci po vrsti. Nato pa je postregla, kar je nudila naša kmečka hiša, ako v naglici ni mogla kaj boljšega oskrbeti. Iz posebnega spoštovanja je tudi svojega brata duhovnika vse življenje vikala. Iz župnišča pa je prišla k nam, od koder smo jo čez toliko let nesli na pokopališče k večnemu počitku. Da v tem novem stanu ni bila brez trpljenja, bi bilo odveč govoriti. Vsaka žena ve iz lastne skušnje, da stan matere ni z rožicami posut. In vendar je bila vedno vedrega lica. Samo dvakrat smo jo videli solznih oči. Prvikrat, ko je držala v naročju umirajočo hčerko. Zato pač je večkrat rekla o njej: »To imam najraje, ker sem morala zavoljo nje največ trpeti.« Seveda ji tega nismo nikoli zamerili, saj smo se sto in stokrat prepričali, da je tisti njen ljubljenec, ki je v večji potrebi. Drugič pa smo jo videli solznih oči neki opoldan. Otroci - učenci smo pridrvili iz šole z glasnim krikom, da imamo popoldne šolsko izpoved. Mati se je pa s skrbnim očesom ozirala po razposajenih lahko-živcih. Po kratkem molku ie skrbno vzdih-nila: »Tako ste malomarni in tjavendan živite, še sklede vam ne zaupam rada, da bi jo na mizo nesli, prejemanje svetih zakramentov pa moram vam samim prepustiti, Bog ve, kako jih prejemate!« — in dve svetli solzi sta ji zablesteli v skrbnem očesu in sta polzeli po nagubanem licu. Še danes —- po dvajsetih letih — vidim oni dve solzi pred vsako izpovedjo. Upajmo, da je že prejela plačilo od gospoda Jezusa Kristusa, ki je postavil svete zakramente. Pač, še enkrat je jokala. Ko srno namreč lansko leto odhajali od božičnih počitnic po svojih dolžnostih. Res, kakor bi bila slutila, da je letos ne bo več med nami. Ko pa je odhajala njena hči v samostan, pa ni jokala. Presrečna je bila, da se je Gospod milostno ozrl nanjo in jo izbral iz tisočerih v svoio izvoljenko. »Kadar boš slišala«, ji je rekla oni zadnji večer pred odhodom, »da sem jaz umrla, nikar ne jokaj, moli zame in za svoja brata in svoje sestre. Saj vam bom na onem svetu morda mogla več-pomagati, kakor tukaj premorem « Kako pa se je znala prisrčno z nami ra-dovati in otroško igrati! Delala nam je pun-čike iz lepih pisanih krpic, kupila konjičke in vozičke in jih z nami vozila po sobi, sedla z nami na kup peska, ki ie bil v kotu pred hišo in nas učila iz njega staviti hiše, cerkve in druga poslopja. Ko smo se zatopili v novo igračo, je pa zletela po opravkih, ki so dre-gali vanjo, ki je bila sama gospodinja in pestunja. Ko pa je kuhala večerjo, smo morali skoro vsak dan zmoliti vse »molitve«, kakor Frančiška Gerčar. (Zgledna krščanska mati.) je imenovala temeljne resnice, božje in cerkvene zapovedi in drugo, kar je sedaj tiskano v knjižici »Ali znaš«. Tem načinom smo se naučili krščanskega nauka tako, da so nas domači gospodje duhovniki vedno stavili drugim za zgled. Da smo morali ob nedeljah in praznikih tudi pridigo doma povedati, se samo razume. Kdor ni nič znal, pa ni dobil mesa, ki je bilo navadno za nedeljsko malo južino. Silno priljubljene so nam bile ure ob preji pozimi ali pletvi poleti. Ob takih prilikah smo izpeli vse pesmi, kar smo jih znali, svete in narodne. Le postne dni smo smeli peti samo svete pesmi. A mi smo jo vselej nanovo vprašali: »Mama, v kateri božji zapo- vedi je pa prepovedano petje? Saj pesmi niso iz mesa.« A mama je ostala pri svoji navadi. Znala je pa tudi mnogo »storij«, narodnih pravljic in pripovedk. Pripovedovala nam jih je tako mičnd, tako živo, da so nam bile vedno nove, in naj'1 jili je tudi večer za večerom pripovedovala. Na ta način nas je bogato odškodovala za prepoved, zahajati v družbo vaške mladine. — Bila je sploh zelo potrpežljiva učiteljica. S črkami vsaj nas je seznanila že predno smo se vpisali za prvi razred. »Vas moram naučiti že doma malo, da ne bodo imeli v šoli preveč sitnosti z vami. Saj še jaz ne morem vsemu kaj, ko vas imam malo, kako bodo šele v šoli pri toliki množini.« Nič ji ni bilo preveč po dvajsetkrat eno in isto ponoviti. In ako drugi dan nismo več znali, je pa iz novega začela. Da bi se že zgodaj navadili na delavnost in si tudi sami prislužili kak krajcar, nas je naučila plesti slamnate kite, ki smo jih po 24 metrov prodali za par vinarjev. A predno je zima minula, se je že precej nabralo. Želela je, da bi med takim lahkim delom kaj svetega premišljevali. Toda to se ji pa že ni vselej posrečilo. Znali smo si pomagati, da tudi ona ni mogla molčati, kadar se nam ni ljubilo. »Mama, tako sem premišljeval, da sem sedaj silno lačen,«, je ,po kratkem molku eden ali drugi zaupil. In drugi smo nadaljevali: »O da, mama, kruha, saj,, bo že štiri ura!« Ker se ji eno ni posrečilo, je pa še drugo poskusila, rekla je, n. pr.: »Skusite se, kdo bo prvi napletel en meter kite, ta bo naj-pridnejši in potem grem po malico.« In pri tem je ostalo. Sama pa je opravljala celo v času najhujšega poletnega dela celo vrsto dolgih molitev ali pravazprav dobrih namenov. Vsled oddaljenosti sicer ni mogla vsak dan v cerkev, a vstajala je vedno zelo zarano, navadno ko je dan zvonilo ,da je opravila svojo jutranjo pobožnost, predno smo drugi vstali. Tako je ravnala do zadnjega časa, a zadnja leta shio io parkrat našli v nezavesti na tleh ležečo. Duh je bil sicer voljan, a meso je poslalo slabo. Ni čuda, saj je vse življenje do trde noči tako marljivo delala. Ko se je pa vsa izmučena vračala s polja domov, je večkrat tiščala v žuliavih, trdih rokah rožni venec, pa ga vselej hitro vtaknila v žep, ko smo ji otroci priupili naproti. Nato pa nam je navadno dala malo mleka in kruha, da smo ložje večerje čakali. Predno je legla k počitku — seveda smo molili skupni rožni venec — je še vsakega za- spančka prekrižala z blagoslovljeno vodo, ga prekrižala in priporočila angelu varihu, za kar pa je malokdo vedel, ker smo že zdavnaj vsi pospali, a mama je bila zmeraj prva na nogah in je šla zadnja k počitku. Slišali smo jo sosedam priporočati, naj vsak dan izno-vega svoje še nezavedne otročičke izročajo Bogu in naj njemu darujejo vsak utripljaj nežnega otroškega srčeca, da malčki ne bodo zastonj živeli, ampak si že v rajski nedolžnosti nabrali nekoliko zasluženi a za nebesa. Pa tudi nam starejšim je priporočala isto storiti za mlajše bratce in sestrice, ko smo jih zjutraj oblačili. Bila ie zelo darežljiva. Revnih bolnikov ni nikoli obiskala praznih rok. Je že našla to ali ono v domači omari, s čimer je upala po-streči. Ako ni imela mnogo, ie pa darovala malenkostno stvar s tako neprisiljeno do-brotljivostjo, da se ji je videlo, kako rada bi s čim boljšim postregla. Gotovo ni pojedla nobenega jabolka, ki bi ga ne bila delila z vso zbrano družino, razven na jesen, ko so v izobilju ležali po vseh shrambah. Tujega blaga se pa gotovo ni nikoli do-teknila. Večkrat je nas otroke svarila: »Bog varuj le eno črešnjo vzeti na tujem vrtu, za vsako bi morali v vicah trpeti!« in vendar, kaj je bilo nam malenkostneje od ene črešnje,' ki smo jih dan za dnevom po cele ure obirali. Ni se mogla dovolj načuditi, da je neka revna in ne ravno vzorna ženska iz cerkve grede v njeni navzočnosti pobrala in pojedla par češ-pelj, ki so na potu ležale. Skušala je vsem biti vse, a nred vsem Bogu dopasti. Večkrat je vzdihnila: »Saj ne vem, kako in kaj bi storila, da bi bilo bolj prav! Vi pa se ravnajte po naukih, ki jih slišite v šoli in v cerkvi. Jaz, priprosta ženska, ne vem, kako bi vam naročila, da bi lepše in svetejše živeli.« Nad svojimi križi ni nikoli tožila, razen ako je hotela druge vzpodbuditi k junaškemu potrpljenju. Še čudila se je, ako je slišala v kaki pridigi hvaliti take ljudi, ki mirno prenašajo vsakdanje križe. Menila je, da pač vsak dan prejema toliko dobrot od Boga, da se vse težave življenja v njih porazgube. Dasi si zadnje tednje ni mogia prav nič več sama pomagati, dasi je cele dneve in noči od hudih bolečin neprestano zdihovala, je vendar do zadnjega želela še več trpeti, prestati vica na tem svetu, da bi ji usmiljeni Bog le na onem svetu prizanesel. Sacerdos sum! — Mašnik sem! (Za čas novih maš.) Pri cilju sem, pri cilju svojem... 0, zdaj mi Cerkev je nevesta, Boga ljubeča čeda zvesta in jaz Gospodu himne pojem! Moj Bog, kako sem slab in beden, in vendar smem pri Tebi stati, Svetost neskončno darovati — moj Bog, popolno sem nevreden! Sacerdos sum! Skrivnost globoka, moj um strmi, le srce čuti... O sreča, sreča, kdo te sluti: odslej z menoj je božja roka! — Odslej z menoj Zveličar nežni, — prestvaril me je v bitje novo, da čedo pasel bom njegovo, — le zanj živi moj duh hvaležn> Pri cilju sem, pri vzoru svojem! Vse dni po njem mi koprnelo srce je gorko ... Zdaj veselo Bogu zahvalne himne pojem. O. Leander. Slovenci prvič v Sveti deželi. (Piše urednik. — Dalje.) Zadnjič smo z enim površnim pogledom pregledali svete in znamenite kraje v Jeruzalemu in njega najbližji okolici, katere si ondi vsak romar ogleda. Danes pojdimo dalje — ven iz mesta, pogledat v jeruzalemsko bolj daljno okolico na one kraje, katere romarji poleg Jeruzalema navadno obiščejo. To so trije kraji: 1. Betleheni, 2. Sv. Janez v gorovju, 3.- Jeriho, Jordan in Mrtvo morje. Prvič B e 11 e h e m. Za Jeruzalemom vabi romarja k sebi najprej Betlehem, — poleg Jeruzalema najsvetejše mesto na svetu, kjer se je zgodil oni veliki dogodek, kateri na sveti večer in sveto noč vsako krščansko srce napolnjuje z nepopisljivo radostjo in nedopovedljivimi občutki. »Pojdimo torej tudi mi do Betleliema in poglejmo to reč, ki nam io je angel naznanil!« Betlehem je, kakor menda vsak ve, oddaljen od Jeruzalema dve uri hoda proti jugu. Dosti čedna cesta vodi do tje. Vasi ni ob potu. Sempatje stoji kako poslopje: en grški samostan, bolnišnica v Tanturju in Ra-helin grob. V tanturski bolnišnici so usmiljen' bratje naše (graške) provincije; za predstojnika je bil takrat P. Ansgar Honigman, domy s Kranjskega na Kočevskem, ki je pa zdaj izvoljen za provincijala in se je preselil v Gradec. Betlehem je po večini katoliško mesto. PreLivavcev ima menda kakih 7000. Več raznih samostanov je tam, večinoma francoskih. Toda drugo ne zanima romarja toliko, kakor cerkev in kraj Jezusovega rojstva. Ta je na vzhodnem robu mesta. Prvotna cerkev Jezusovega rojstva je zdaj, žal, v oblasti Grkov, ki so jo katoličanom ugrabili; zato je tudi precej po grško zanemarjena. Katoličani so prizidali takoj tik one novo cerkev, ki je posvečena sv. Katarin5 in je velika in lepa cerkev. Poleg nje stoji »časa nova«, nova hiša, visoka, lepa stavba, v kateri stanujejo frančiškani in prenočujejo romarji. Prišli smo — vsaka skupina drug dan — prejšnje popoldne iz Jeruzalema v Betlehem in tam prenočevali. 01) eni zjutraj smo že pričeli maševati, ker sme hoteli opraviti sv. daritev vsi v votlini Jezusovega rojstva. Končati pa smo morali dc petih, ker takrat prično Armenci. — Votlina Jerusovega rojstva je zadaj za velikim otlar-jem cerkve Jezusovega rojstva. Od dveh strani vodijo stopnjice navzdol. Betlehemski hlevec torej ni bil navaden hlevec ali štalica, ampak podzemeljska votlina. Je precej nizka, da se človek lahko z roko dotakne stropa, bolj ozka in precej podolgovata; stene so prevlečene z neko preprogo. Ima dva oltarčka; pri sprednjem, pod katerim kaže latinski napis v tleh: »Hic de Maria Virgine Jezus Christus natus est« (Tu je bil rojen Jezus Kristus iz Marije Device) — ta napis kaže, da je bila to svoj čas katoliška last, zdaj pa je grška, zato pri njem nismo mogli maševati; pač pa pri drugem takoj zraven stoječim, posvečenim svetim Trem Kraljem. — Takoj poleg te najsvetejše votline je še več dragih, katerih vsaka ima svoje ime: votlina nedolžnih otročičev, sv. Hieronima itd. — Naš romarski oddelek je zapel v sveti votlini, na ' kraju rojstva Gospodovega par božičnih pesmi: Sveta noč . . . Zveličar preljubi rodi se nocoj . . ., da smo si vzbudili na tem milem kraju one svete občutke, ki nas prešinjajo na sveto noč. Poleg cerkve in votline Jezusovega rojstva si romarji ogledajo še tako imenovano »mlečno jamo«, kjer je Marija svojega božjega sinka prehranjevala. — Potem gredo še malo naprej na rob brega, na katerem stoji mesto, da pogledajo od daleč »pastirsko polje«, ki je oddaljeno kake pičle pol ure na vzhodni strani mesta. sicer najboljša, pa že še za silo, da smo se do tje pripeljali, četudi so se nam kosti malo pre tresle. Ako pravimo sv. Janez v gorovju, si ne smete misliti visokega gorovja; ampak Ain Karin je skrit notri v nekem zatišju, prislo-njen na brdo ali grič, ki je lepo poraščen s cipresami in drugim zelenjem. Dokaj prijeten kraj je to; zelena oaza sredi druge golote. Iz zelenja ven gledajo prijazno hiše in par zvonikov. Dve katoliški cerkvi sta tu: cerkev rojstva sv. Janeza Krstnika in obiska-rija Marijinega. V prvi cerkvi, ki je večja in bliže prihodu, smo opravili sv. mašo. Pravi kraj rojstva sv. Janeza je na sprednjem koncu leve ladje. Tam vodi nekaj stopnjic navzdol 'A .-AA Gospa Sveta. (Glej dopis!) Kako so trgovci in prodajavci v Betle-heiiiu silno postrežljivi, priča to, da nas je 5 romarjev obsulo na trgu pred cerkvijo 7 trgovcev, ki so nas cukali in vlekli vsak v svojo prodajalno. Zdaj jim pa ustrezi vsem, Če jim moreš! Vrnili smo se v Jeruzalem — srečni, da smo videli blaženi kraj milostipolnega rojstva Gospodovega. Druga daljša pot iz Jeruzalema je Ain Karin ali sv. Janez v gorovju, rojstni kraj sv. Janeza Krstnika. Ta je na zahodni strani Jeruzalema, oddaljen od mesta kako poldrugo uro. Tudi do tje vodi cesta, ki ni k oltarju, pod katerim v tleh je vdelana ko-vinasta zvezda, ki znači mesto rojstva tega velikega svetnika. Kraj rojstva sv. Janeza Krstnika je posebno znamenit in častit za abstinente, ki v sv. Janezu časte svojega pa-trona, ki je bil tudi eden tiste sorte, da ni hotel vina piti. Se vidi, da ta »kriva vera« ni čisto nova. Odtod smo šli dalje in šli mimo vodnjaka, ki se imenuje Marijin vodnjak, ker je gotovo Marija semkaj hodila po vodo onih par mesecev, kar je bivala pri teti Elizabeti. Hodili smo po isti poti, po kateri je stopala noga preblažene Device, ko je bivala tukaj. Zato smo vzeli v roke rožne vence in molili ono desetinko veselega dela, »ki si ga Devica v Gbiskanju tete Elizabete nosila«, in tako moleč prišli smo v drugo cerkev ali cerkvico: Marijinega obiskanja. Mala, pa lična cerkvica je to ali velika kapela z dvema oltarjema. Na strani v steni kažejo prostor, kamor se je sv. Elizabeta skrila s svojim sinkom Janezkom, ko je Herod moril otroke okoli Betlehema. Mi pa smo zapeli tukaj »Magnifikat«, »Moja duša poveličuje Gospoda« — pesem, ki jo je ravno tu zapela Marija sama, navdihnjena in prešinjena od Slovenski »očenaš«, vzidan v cerkvi očenaša na Oljski gori. Svetega Duha, da se zahvali Bogu za »velike reči, katere ji je storil on, ki je mogočen in sveto njegovo ime, ko se je ozrl na nizkost svojo dekle«. V Ain Karinu je pokopan tudi slavni Ratisbone, ki je — na čudovit način spreobr-njen — iz j uda postal kristjan in se potem posvetil delu spreobračanja svojih rojakov j udov. Njegov grob — mi ga sicer nismo videli — je na samostanskem vrtu »sijonskih hčerž«, katere je on ustanovil, da molijo in delajo za spreobrnenje judovskega rodu. Sa- mostan te vrste je tudi v Trstu. Neka oseba z Notranjskega mi je pisala že pred par leti, naj bi se »Bogoljub« tudi za to zavzel in priporočil molitveno družbo za spreobrnenje judovskega ljudstva. Ker imamo raznih družb že toliko, da bi naših ljudi ne preoblagali preveč, se nisem mogel takrat za to odločiti. Danes pa, ko je ravno prilika zato, pa dajem tiskati nj,eno pismo in dotično molitev, ki jo dobite zadaj v »Slovenskem misijonarju«. Prihodnjič pridejo pravila te družbe. Tretja, najdaljša pot iz Jeruzalema je bila v Jeriho, k Jordanu in Mrtvemu morju. Ta pot ni v skupnem romarskem programu; ampak tisti, ki hočejo iti, se morajo posebe oglasiti in posebe plačati 25 kron. Naših romarjev se je oglasilo za to okoli 160. Ravno zato, ker to ni bilo v skupnem programu, je bilo ta izlet težko tako urediti, da bi se vjemal z drugim programom. Ti Jordan, ti, kaj mi je dal opraviti! Kako smo si glavo ubijali, kako bi se dalo izpeljati, da bi videli Jordan in vse drugo, kar bodo videli ta dva dneva drugi romarji, ki ne bodo šli tje. Osnovali smo z veliko težavo »šesto skupino«, ki se je potem zopet razbila in razpršila, ugibali na to in ono stran, kako bi bilo najbolje. Nazadnje smo jo le srečno izpeljali. A drugič, kadar bomo spet šli, bo treba to narediti drugače, namreč tako, da bo ta izlet dobil svoj prostor v okviru celotnega programa. V ponedeljek 12. septembra ob 6. uri zjutraj so čakali vozovi pred avstrijskim hospi-cem na nas. Menda 44 je bilo vseh voz. Posebno sijajne kočije niso bile to; zdaj se je pri tej podrlo to, zdaj se je polomilo pri oni kaj drugega. Pa tamošnji vozniki niso tako natančni kot naši; če se je en voz zaletel v drugega in ga kaj potrl, si ni nikdo kaj storil iz tega, samo da je šlo naprej. Če se je pa polomilo toliko, da ni hotelo več iti, se je za silo povezalo ali pribilo in ha j d zopet naprej! V vsak voz so bili vpreženi trije konji; na vsakem vozu pa bili štirje romarji. Pot vodi skoz svetoštefanska vrata v dolino Cedron, potem se ovije okoli Oljske gore po južni strani, gre skoz vas Betanijo, ki stoji na južni strani Oljske gore, mimo sela Bet-fage, in dalje proti vzhodu. Vije se sem in tja, gori in doli, in sicer mnogo bolj doli kakor gori, ker Mrtvo morje je za več sto metrov nižje od Jeruzalema. Cesta je sicer slaba, pa bi še take tukaj ne pričakoval. Delali ali popravljali so jo, ko je bil tukaj nemški cesar. Ko bi jo kdo kaj popravljal, saj bi še bila; a sedaj je taka, kakršna se dela sama. Doli smo se vozili 4, nazaj 6 ur. Na celi dolgi poti do Jerihe nismo videli več kakor tri hiše: gostilna pri apostolskem studencu, gostilna pri usmiljenem Samarijanu in neki grški samostan, ki stoji precej daleč stran od ceste, prislonjen kakor gnezdo na steno neke visoke grape, v strahoviti samoti in pustoti. Kdor tam notri stanuje leto in dan, ta si pa že zasluži en čeden prostorček v nebesih. — Pač pa smo srečali po vsej poti sila veliko beduinov. ki so gnali cele čede otovorjenih kamel, da so se na par mestih vozovi komaj prerili skoznje. Hudega nam niso storili; a samemu šal. Potem smo šli nazaj v hotela kosit. Bilo je silno vroče; vendar tako ne, kakor pred par tedni, ko so bili ondi Čehi, ki so imeli 45 stopinj vročine. Po kosilu se vsedemo zopet na vozove in hajd do Jordana. Vozniki so drvili kakor za stavo, velikanski oblaki prahu so se vzdigo-vali okoli v6z. V eni uri smo bili pri Jordanu — na kraju, kjer je sv. Janez Jezusa krstil. Zmo ili smo krstno obljubo in apostolsko vero. Nekateri so sedli v čoln in se malo prepeljali po Jordanu, nekateri pa se šli — kopat. Puščava med Jeruzalemom in Jeriho. bi nikomur ne svetoval tod hoditi. Tudi vozovi morajo voziti kolikor moč skupaj, da se komu kaj neljubega ne pripeti. Po dolgi vožnji pridemo do Jerihe. Tu je stalo nekdaj večje mesto, ■— danes ni sledu o njem. Jezus je tukaj dobil na drevesu malega Caheja in ga obiskal, tu je ozdravil dva slepca. Danes je borna turška vasica. Samo dva .hotela »Jordan« in »Belevue« pa katoliška cerkvica stojita poleg turških bajt. Peljali smo se od vasi dalje do Elizejevega studenca, katerega prej neužitno vodo je Elizej storil dobro in užitno, s tem da je vrgel vanjo soli. Zgoraj na gori nad tem studencem so nam kazali kraj, kjer je hudobec Jezusa sku- Toda, da se z Jordanom ni šaliti, to bi nam vedel povedati gospod župnik H. s Koroškega, kateremu je že j ako trda predla, da je prišel zopet na suho . . . Jordan je globoka in nevarna voda. Zato, če bomo še kdaj stali na njega obrežju, kličem že danes, kakor sem klical tistim, ki so za nami tje prišli: V Jordanu se ne konati! — To tudi ni potrebno, če je človek še tako željan vode, saj to veselje si lahko vsak privošči v Mrtvem morju, kamor smo šli takoj potem za Jordanom doli in prispeli do njega zopet približno v eni uri. S a ni'j ta in tihota obdaja Mrtvo morje. V tem oziru je res mrtvo. Nobene hiše nikjer, samo na obrežju stoji lesena koliba, kjer potnikom za silo s kako stvarjo postrežejo. In koga smo dobili tam? Enega Bulgara in enega Hrvata, ki je znal tudi slovensko. Kam vse naši ljudje zaidejo! — Voda Mrtvega morja je gorka in jako težka, da človeka skoro sama nosi. Zato smo se tudi skoro vsi možaki v njem kopali; tu kopati se je brez nevarnosti in prav prijetno. Na vzhodni strani Mrtvega morja je gorovje, med njim gora Nebo, raz katere je Mojzes gledal obljubljeno deželo, preden je umrl. Bila ie že skoro noč, ko smo se pripeljali nazaj v hotele, kjer smo imeli večerjo. Po večeiji smo na vrtu dolgo lepo in glasno prepevali domače slovenske pesmi. Noč ni bila dobra; bilo je prevroče.' Ob dveh pa je bilo treba vstati. Štirje gospodje so na dveh oltarjih v bližnji cerkvici maševali. Ob pol treh smo odrinili nazaj. To je bila pač malo čudna vožnja: v temni noči, v hitrem diru, smo hiteli nazaj; zaradi strmine je bilo treba še stopati doli in korakati peš. Bila je še trda tema, pa so nas že srečavali beduini s čedami kamel. Kam se jim je le tako mudilo!? Pri ».usmiljenem Samarijanu« smo počivali. Bil je že dan. Da so tukaj nekje roparji nekoga r Po svetu. Papež in portugalska svoboda. Papež Pij X. so v posebni okrožnici, poslani škofom celega sveta, razkrili in pojasnili, kako nasilna in trinoška je postava portugalske frama- napadli in napol mrtvega pustili, nam je zdaj umljivo. Nam se huda nesreča ni pripetila; brez malih težav pa ni bilo. Enim se je kolo potrlo, drugi se je kaj malega ranil, tretjemu so z nožem grozili, četrti je bil pa — gajžlan. Pa ne krvavo gajžlan, samo suknja je malo čutila. Je mislil, če ima trobentico obešeno okoli ram, da se mu ne more nič primeriti. Pa je videl, po čim je arabska »žmah«. Pravzaprav je on najbolje božjo pot opravil, ker je bil deležen Kristusovega trpljenja. Samo malo premalo je dobil, da bi se mogel s tem ponašati . . . Grede skozi Betanijo so šli nekateri gledat Lazarjev grob; drugim se ni ljubilo; imeli so za enkrat dosti. Okoli desete dopoldne smo prispeli domu. Popoldne tega dne je bil počitek. Mnogi so rekli: Enkrat sem rad videl, pa samo enkrat; drugič bi ne hotel več. Jaz pa pravim: Če bom še kdaj v Jeruzalemu, pa poj dem še do Jordana, četudi jo še enkrat — po plečih dobim. ♦ » » Romarska obletnica na Brezjah bo ali koncem avgusta ali prve dni septembra. To bo*naznanjeno v prihodnji številki. sonske vlade, ki določa ločitev Cerkve od države. Kakor hitro so portugalski pre-kucuhi, ki so pregnali svojega kralja, prišli na krmilo, so izdali odredbe najstrožjega protikatoliškega duha. Vlada je zaplenila samostane, izgnala redovnike, odpravila. Ob Mrtvem morju. . sveto prisego in praznike, prepovedala krščanski nauk v šolah, dovolila razporoko c itd., itd. Vse te naredbe, pravijo sv. oče, so i nasprotne modernim uredbam človeške druž-- be, kakor tudi splošno proslavi j anim svobo-i gčinain, zato pa so omikanega naroda nevredne. Papež vsled tega ostro obsojajo ločit-p veno postavo in izjavljajo, da nima nobene veljave, to je da katoličanov ne t veže in vezati ne more. Rojstni dan papeža Pija X. Dne 2. junija je bil 75. rojstni dan svetega očeta. Iz vseh p krajev sveta je došlo nebroj čestitk. Skrb ameriških škofov za naseljence. Koncem aprila t. 1. so imeli letno zborovanje fc ameriški nadškofje. Posvetovali so se pred-Rvsem, kako skrbeti za versko življenje in za ohranitev vere katoliških naseljencev. Sprejel se je nasvet, da bi se pomoglo katoliškim naseljencem, da dobe stanovanja v bližini katoliških cerkva. Katoliška Cerkev na Angleškem. Irski časopisi prinašajo na podlagi škofijskih po-* datkov sestavljeno zanimivo statistiko o pre-■ stopih v katoliško Cerkev v zadnjih petih letih. Kot je razvidno iz teh podatkov, je pristopilo v katoliško Cerkev v teh petih letih , 572 klerikov anglikanske Cerkve, 22 članov škotske episkopalne Cerkve in 12 duhovnikov. V istem času je prestopilo v katolicizem i 29 moških in 53 žensk angleškega visokega plemstva, 432 članov plemstva in 63 Članov .visokih državnih redov. V angleški vojski je postalo katoličanov 306 častnikov, a v vojni mornarici 63 častnikov. Z visokošolsko izobrazbo je 1000 izpreobrnjencev in od teh je 586 z oksfordske univerze. Od teh izpreobrnjencev se jih je posvetilo 612 duhovskemu poklicu, 100 pa jih je vstopilo v red jezuitov. Evharistični kongres v Madridu. Do 1. junija je bilo oglašenih 19 izvenšpanskih škofov, ki se udeleže evharističnega slavja. Španci hočejo tujim gostom kolikormoč biti na roko, kajti mnogo družin in 69 hotelov v Madridu je ponudilo zastonj stanovanja za tujce. Slavnostni sprevod se vrši 29. junija ob šestih zvečer. — Dekan stolnega kapitelja v Madridu je daroval za olepšavo stolne cerkve ob evharističnem kongresu vsoto 8000 pezet. Nedeljski počitek nameravajo vpeljati za vso kitajsko državo. Vpliv krščanstva raste. Huda lakota stiska ljudi na južnem Kitajskem. Škof Henninghaus sporoča, da celo premožni domačini nimajo kaj uživati. Veliko družin je izumrlo vsled lakote, pa tudi vsled tifusa. Otroke izpostavljajo kar v celih množinah, žene in dekleta pa prodajajo. Reveži upajo pomoči iz Evrope. Cvetlični dan. Na Dunaju so imeli meseca maja takozvani cvetlični dan. Najelegant-nejše gospodične so prodajale razne, tudi celo preproste cvetlice na korist obubožanim družinam in zapuščenim otrokom. Čistega dohodka je bilo 130.000 kron. Število vseh škofij. Katoliška Cerkev je imela početkom leta 1911. skupno 1751 škofij; od teh jih je ustanovil sedanji papež Pij X. 70. Novih kardinalov je izbral Pij X. za časa svojega vladanja 15, umrlo jih je pa ta čas 31, zato pa šteje kolegij kardinalov sedaj samo 50 članov. Smrt preganjavca katoliškega imena. V Parizu se je dne 22. maja pripetila velika nesreča, pri kateri je izgubil življenje francoski vojni minister Berteaux; ministrski predsednik Monis pa je bil hudo ranjen in si je zlomil nogo. Pri neki tekmi zrakoplovcev se je nabralo nebroj ljudi, med njimi tudi zgoraj omenjena ministra. Aviatiku (zrako-plovcu) Trainu se je vsled neugodnega vremena pokvaril stroj tako, da ga ni mogel pravilno vladati, zato se je pri padcu z njim zaletel med bežečo množico. Več ljudi je bilo ranjenih, Berteaux pa je bil v dveh urah vsled zadobljenili ran mrtev, ne da bi se bil poprej kaj zavedel. To nezgodo omenjamo zato, ker jo smatramo za kazen framasonskim ministrom, sovražnikom katoliške Cerkve. Berteaux je tisti mož, ki je tako krivično nastopal zoper katoliške častnike v armadi, da jih je zasledoval, če hodijo v cerkev, če verske dolžnosti izpolnjujejo, da jih je potem na ta ali drug način kaznoval. Tako je on umeval tisto hva-lisano svobodo, ki jo je privoščil sebi in svojim, drugim pa ne. Ako v zgoraj navedeni nesreči vidijo svo-bodomisleci samo slučaj, svobodno! Mi pa pravimo: Tudi na Francoskem je kljub prevzetnim in oblastnim framasonskim ministrom vendar še vedno Bog gospodar, ki sicer ne plačuje vsako soboto, plačuje pa po pravici in po zasluženju. Ločitev Cerkve od države na Portugalskem. Tirani, ki točasno strahujejo podložno ljudstvo na Portugalskem, so skovali takr ločitveno postavo, da celo liberalni listi zatrjujejo, da ta postava »ni ločitev, ampak podjarmljenje katoliške Cerkve«. Občudovanja vredna je duhovščina, ki skupno s škofi ugovarja mogočnim brezbožnežem in. izjavlja, da ne more odobriti in priznavati ločitvene postave, ampak da ostane v zvezi in zvesta poglavarju sv. Cerkve, papežu Piju X. Kako predrzno ravnajo sedanji portugalski ministri, je razvidno iz sledečih točk ločitvene postave: Odslej ne smejo katoliški Portugalci postaviti lia svoje hiše ne križa, ne kake druge svete podobe. — Vse pobožne ustanove, če tudi so za večne čase zagotovljene, pripadejo tekom 30 let državi. — Nobene svete maše, nobene pridige, nobene pobožnosti ne sme duhovnik opraviti brez vladnega dovoljenja itd. — To je pa še hujše, kakor je bilo za časa rimskih poganskih trinogov! . . . Taki so svobodomisleci vseh časov in vseh krajev! . . . Tako se godi povsod, kjer so katoličani popustljivi, kjer se ne organizirajo, kjer se ne menijo za volitve ali pa volijo celo nasprotnike Cerkve. V Jeruzalemu je bilo to pomlad mnogo romarjev. O Veliki noči so bili došli Francozi v dveli skupinah, meseca marca se je oglasilo okrog 140 Avstrijcev, zadnji čas so pa pritisnili ruski in grški romarji. Veliki teden se je udeležilo svetih opravil precejšnje število avstrijskega plemstva in več oseb iz avstrijske vladarske rodovine. Spovedna molčečnost. V Rimu je bil 5. junija obsojen neki odpadnik, po imenu Ver-desi, ki je bil obdolžil in obrekoval jezuita P. Bricarelli-ja, da je izdal spovedne skrivnosti; porotniki so obrekovavcu prisodili deset mescev ječe, obenem bo moral plačati tudi vse stroške. Cerkvena tatvina. Veliko začudenja in pozornosti provzroča tatvina cerkvenega zaklada v Messini. Med ukradenimi dragoce-nostimi je tudi 60 kilogramov težak plašč Marijine podobe iz zlata in dragocena krona, posuta z biseri in dragulji. Škode je več milijonov. Po domovini. Romanje v Rim. Ker so sv. oče izrekli željo, da bi prihodnje leto katoličani romali v Rim, bomo najbrž tudi Slovenci napravili skupno romanje. Odkar smo bili zadnjič skupaj tam, bo minulo že 12 let, medtem ko je med predzadnjim in zadnjim romanjem preteklo le 7 let (1893 in 1900). Sedanjega svetega očeta še nismo videli in se mu ne poklonili. Duhovske izpremembe v ljublljanski škofiji: V stalni pokoj je stopil 1. maja č. g. Lu-dovik Škufca, župnik v Kranjski gori. — Za kn.-šk. dvornega kaplana je imenovan č. g. Janko Marenčič. — Č. g. Ivanu Baloh, kaplanu v Stari Loki je podeljen vikarijat v Zagorju na Notranjskem. 40 let župnik v eni župniji. Dne 21. maja so napravili farani v Šmihelu pri Novem mestu častno proslavo svojemu župniku 1911 msgr. Antonu Peterlinu, ki deluje kot žup, nik v Šmihelu plodonosno že 40 let. Gospod slavljenec, ki je imel zlato mašo že leta 1907., je imel sam slavnostni govor v cerkvi. Pri sv. maši mu je streglo več gg. duhovnikov-tovarišev. Še mnogo let! Novomašnikov v ljubljanski"škofiji je letos samo 9 in sicer 3 iz 4. letnika, 6 pa iz tretjega. Posvečenje bo 5. julija v stolnici sv. Nikolaja. Umrl je 22. maja šmarnogorski gospod — Peter Piacentini v častitljivi starosti 87 let. Na Šmarni gori je pastiroval 11 let. Živel je sila skromno. Ker je bil rodom italijanskega jezika, je bila njegova izgovarjava v slovenščini nekam izvirna, smešna. N. p. v m.! Praščenje na Rakovniku. Nepričakovana lepo se je izvršila letos salezijanska svečanost na čast Mariji Pomočnici — 25. maja. Dopoldne istega dne je imel govor naš urednik, pontifikalno sv. mašo pa škof mil. gosp. Stariha. Po popoldanskem govoru g. dr. Jer-šeta pa se je razvila veličastna procesija, pri kateri je bilo navzočega okrog 10.000 občinstva iz Ljubljane in okolice. Pri sprevodu je igrala godba salezijanskih gojencev iz Trsta. Smrtna kosa. Umrl je 1. junija v Zagorju na Krasu vpokojeni vikarij č. g. Frančišek Groznik. Služboval je v Gorjah, v Dobu, v Begunjah, v Št. Vidu pri Zatičini in v Zagorju. — V Stari Cerkvi na Kočevskem so pokopali dne 2. junija č. g. Jožefa Pere, župnika v Borovcu. N. p. v m.! Veliko število birmancev in birmank so imeli letos v Ljubljani, namreč 2540. Toliko jih menda že dolgo, ali pa še nikdar ni bilo. Ilaziog je v tem, ker je staršem najbolj ustreženo, da prejmejo otroci isto leto prvo sv. obhajilo in sv. birmo. Letos je pa število prvo-obbajank ogromno poskočilo, vsled tega je tudi več birmanih. Vsem dobrim ustreženo. Kazen suspen-zije ^prepoved maševanja) je bila zadela A. Lerceta, bivšega župnika, sedaj stanujočega na ljubljanskem Gradu; enaka prepoved je došla tudi nekemu Škrjancu, ki je bil poprej župnik v Istri, sedaj pa živi nekje v trnovskem predmestju. Župniku trnovskemu v Ljubljani pa se je doposlal ukaz, naj prosi za pokojnino. — Tako so te čudne izjeme iued duhovščino ljubljanske škofije vendar enkrat čutile, da ima tudi potrpežljivost svoje meje. Človek si težko misli, kako je možno, da se brezbožni liberalizem prikrade tudi med vrste tistih, ki bi morali služiti oltarju . . . Vsi dobromisleči Slovenci ljubljanski in izvenljubljanski so spričo tega odločnega koraka, ki ga je storil ljubljanski (tn«zoškof dr. A. B. Jeglič, enih misli: da bi sc to bilo moralo že davno zgoditi. Nova kapucinska cerkev v Gorici je bila blagoslovljena na binkoštno nedeljo, k. junija ter se je v njej od imenovanega dne stalno vršila služba božja. Posvečen je pa se je vršilo 18. junija od prevzvišenega knezo-nadškofa Sedeja. Ni treba omenjati, da je pila udeležba zelo velika. Verno občinstvo se zelo zanima za krasno stavbo in bo sedaj še z večjim veseljem prihajalo v novi hram božji, kakor v starega, ki je bil pretesen postal. Predstoiništvo samostana se priporoča blagim srcem za mile darove in prispevke. Bog povrni že naprej! Papežev odlok o pogostem svetem obhajilu otrok se v mnogih goriških duhovnijah prav skrbno izvršuje. Otrokom se ie omilila Ja pobožnost ter z veseljem prihajajo k angelski mizi. Prav ginljivo jih je videti te še nepokvarjene ljubljence Gospodove pri obhajilni mizi. Tudi tu se vidi, da dobra volja in • gorečnost vse premagata. Res se delo dušnim par s tir jem precej množi, zlasti po mestih. Zato je prav občutljivo pomanjkanje duhovnikov. In za te bodo gotovo molili nedolžni mali. Gotovo pa bo zato mnogim izmed teh ljubi Bog podelil duhovski poklic, če bodo stanovitni v začeti pobožnosti. Novomašniki. Sledeči slovenski bogoslov-ci iz goriškega semenišča bodo letos posvečeni: Za goriško nadškofijo četrtoletniki gg.: Bele Vencel iz Oseka, Doktoric David iz Našice (Slavonija), Kodrič Ivan z Brji (pri Rihenbergu), Pahor France iz Novela, Pišot Ivan iz Sela, Rustja Andrej iz Skrilj. Tretje-letnik g. Alojzij Filipič iz Ravnice. — Za tržaško škofijo četrtoletnika gg. Andrej Nartnik z Brezovice (Kranjsko) in Oskar Pahor iz Kojskega. Škofijska kronika v Trstu, Za župnike so imenovani čč. gg.: Ivan Cosolo v Mimiljanu, Josip Mandič v Završju, Jakob Čemažar v Šmarjah pri Kopru. — Kateliet na nemški šoli v Trstu je postal Hadrijan Brumen, ko-operator pri Novem sv. Antonu g. Franc Vra-ujac je premeščen v tržaško bolnišnico. Sveti misiion so imeli v Klancu in Gro-čani (pri Trstu). V Klancu se pojavlja veliko zanimanje za Marijino družbo. — Tudi Hrvatje so začeli snovati družbe. Prvi jo je vpeljal g. Josip Križman v Tinjanu pri Pazinu. — Celodnevno češčenje Najsvetejšega so imeli v Sv. Križu pri Trstu 3. maja. Gotovo bodo tudi drugod po tržaški škofiji posnemali ta zgled. Idrija. Iz naše srede sta se letos konec tnajnika preselila v večnost 86 letni starček Matevž Tratnik in 18 letni rudar Anton Krapš, oba krščanskega duha in zglednega življenja. Tratnik, ki je stanoval v liribu daleč od župne cerkve, ni zamudil kljub starosti in daljni poti nobenega shoda bratovščine prijateljev presv. Srca, katere član je bil vedno, tudi k sv. maši je redno prihajal dokler ni onemogel; kadar pa je bila v cerkvi sv. Antona maša, kamor je imel blizo, si dobi! vedno Tratnika z molitvenikom v roki \ cerkvi. Oskrboval je tudi mnogo let kapelico Matere Božje na poti k cerkvi sv. Antona, Tako se je mož pripravljal za pot v večnost. Kot vpokojen rudar je dobival malo pokojnino, a ta pokojnina je sedaj ustavljena in on bi ne imel sedaj nič, ako bi ne bil delal za pokojnino, ki je ne more nihče ustaviti, za pokojnino, ki se meri cesarju in prostaku enako. — Na krsti Antona Krapša bila je pripeta orlovska čepica in pred krsto je korakala četa Orlov. Skrbna mati in dober oče sta mu dala krščansko vzgojo, dobri mladenič je slušal svoje starše in v izpolnjevanju svojih krščanskih dolžnosti poklical ga je Gospod k Sebi. A ona čepica na krsti mi ne gre iz spomina, da, smelo trdim, da čepica Orla pri nas nadomestuje križ na krsti. Križ nam kaže trpljenje Gospodovo iz ljubezni do nas, čepica pa je znamenje trpljenja iz ljubezni do Gospoda. Od vseh strani od sovražnikov Gospodovih obdan in pritiskan mora Orel pri nas mnogo trpeti in vse svoje moči zastaviti, da ga sovražen duh ne omaje. Tak je bil tudi pokojni Anton. Obiskoval je kot zvest član bratovščine prijateljev presv. Srca Gospoda v zakramentu ljubezni in s tem očitno kazal svoje prepričanje. Od vsega tega mu svet ni dal razun pikrih besed nič, a Gospod je nepokvarjenega mladeniča za njega udanost in trpljenje gotovo bogato poplačal. Starišem njegovim radi izgube zadnjega sina naše iskreno sožalje, a tolaži naj jih zavest, da je bil sin član bratovščine prijateljev presv. Srca in to je prišlo sedaj v veljavo, drugega nič. POROČILO RAFAELOVE DRUŽBE. Dne 13. in 16. t. m. se je zopet več oseb peljalo v Ameriko preko Cherbourg— Sout-hampton. Vse te osebe so bile namenjene iti k svojim domačim v Ameriki čez Haver, pa so nekateri pomotoma zašli v agenturo, ki nima direktne zveze s Havrom ter prevaža izseljence na določeni cilj po precejšnjih ovirah tako, da izseljenci dospejo do cilja najmanj par dni pozneje in imajo vrhu tega precej večje izdatke. Opetovano smo že povdarjali, da naj se izseljenci najprej oglase v pisarni Rafaeiovn družbe v Ljubljani, kjer se jim bode povedalo, po kateri najbližji in najbolji progi naj se peljejo do svojega cilja. V pisarni Rafaelove družbe se dobi tudi natančno pojasnilo glede cene vožnje in vseh drugih podrobnosti, ki so za potovanje potrebne. Često-krat se dogaja, da izseljenci dobe v svojem domačem kraju od svojega župnika ali pa pri oblastvih priporočilne listke Rafaelove družbe. Pa prišedši v Ljubljano, pozabijo na vse to, ter se oglasijo šele potem v pisarni Rafaelove družbe, ko je že prepozno in jim tajnik Rafaelove družbe ne more več pomagati, ker imajo že plačano vožnjo po neprayi progi. Če se izseljenci podajo enkrat v izšelje-valno pisarno, se le v redkih slučajih dogodi, da jih dotični agent izpusti iz rok, ker jih že na ta ali na drug način pregovori in prepriča, da je njegova proga najboljša. Povdarjamo torej še enkrat: Naprej v Rafaelovo pisarno, kjer se vam dado brezplačno nepristranska navodila, potem šele k agentu. Rafaelova družba nima nikakega drugega interesa, kakor ga ima izseljenec sam, ker ni v zvezi z nobeno agenturo, ampak priporoča vsakemu izseljencu ono progo, ki je za njega najugodneja. Pisarna Rafaelove družbe v Ljubljani posluje vsak dan od 8. do 12. ure in od 2. do B. ure popoldne na Dunajski cesti št. 32 v [. nadstropju. Poročilo Rafaelove družbe. — Ne v Ameriko! Vedni opomini raznih izselniških listov v Ameriki vendarle vplivajo nekoliko na naše ljudstvo, da se ne seli tako trumoma v Ameriko, kakor bi se sicer. Tudi za ženske bi bilo bolje, da ostanejo in ne potujejo sedaj v tem času. Sorodniki pišejo in vabijo, bodisi svoje žene, sestre, brate ali tudi znance v času, ko je še marsikje dober zaslužek; ko pa pridejo vabljenci v Ameriko, se večkrat pripeti, da najdejo sorodnike v Ameriki brez dela ter v velikem pomanjkanju. V Ameriki še ni končana gospodarska kriza. Mnoge tovarne in rudniki so zaprti, a delavci so brez dela in tudi brez zaslužka. Marsikje tudi že stavkajo dolge mesece. Pomisliti je treba, kakšna beda nastane lahko v takem slučaju, ko prejšnji izseljenci sami nimajo zaslužka in potem dobe še gosta v hišo. Tudi če imajo kaj prihranjenega denarja, jim lahko hitro poide in tako pridejo v največjo stisko. Izseljencem toplo priporočamo, naj ne mislijo na potovanje v Ameriko, dokler se razmere popolnoma ne zboljšajo. Častitim naročnikom lista »Ave Marija x naznanjamo sledeče: Upravništvo lista »Ave Mariia« iz Rocklanda Lake N. Y. poslalo nam je številko za mesec maj, a za mesec april se pomotoma ni poslala. Pisali smo takoj na upravništvo lista, da nam pošlje nemudoma tudi list za april. Prosimo častite naročnike lista, naj blagovolijo malo potrpeti, ko dobimo zahtevano številko, odpošljemo takoj vsakemu obe za april in maj. Književnost. Pesem: Posvetitev Jezusovemu Srcu, ki je bila tiskana v zadnjem »Bogoljubu«, se dobiva posebe natisnjena v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani, izvod po 20 vinarjev. Pesem je zložil P. Perica, uglasil pa Milan Smolka. Na slovenščino je besedilo preložil g. dr. Anton Medved, profesor vero-nauka v Mariboru. Pevci in pevski zbori, sezite po tej pesmi! V molitev se priporočajo: Javne zadeve: Nameni sv. očeta. — škofje vsega katoliškega sveta. — Cerkvene razmere na Francoskem in Portugalskem. — Katoličani v Belgiji. — Katoliško mišljenje in življenje v tržaški škofiji. — Organizacija katol. mladine med Hrvati. — Mladina po mestih. — Zedinenje razkolnikov. — Misijoni med pogani. — Slovenci na tujem. — Vsi, ki bodo umrli ta mesec. — Da bi nas Bog obvaroval nagle neprevidene smrti! Zasebne zadeve: Neka bolna Mar. hči na Dobrovi. — Neki bolnik, da bi po dolgi bolezni skoro ozdravel; isti priporoča tudi svojo mater, brate in sestre. — Neka mlačna in zanemarjena župnija na Dolenjskem. Neka jeruzalemska romarica se priporoča vsem romarjem v gorečo molitev k pre-svetemu Srcu Jezusovemu in Marijinemu. — Mlad. in dekl. Mar. družba pri sv. Antonu v Slov. goricah. — Nek bolnik v velikih dušnih1 stiskah. Zahvale. Za razne od Boga prejete dobrote se zahvaljujejo.: H. Štern, Št. Vid nad Ljubljano. — Marija Lesar v Jurjevici pri Ribnici za ozdravljenje dveh hčerk po rabi lurške vode. — Neka družina za ohranjeno zdravje. — M. F. pri sv. Antonu v Slov. goricah. ;fii -H i f^ i 1 : Marijini vrtci. Dodenimo k temu, kar je bilo zadnjič povedano, danes še par pojasnil o teh otroških družbicali, ki so tolike važnosti za krščansko prihodnjost našega ljudstva. S tem bo tudi dan odgovor na nekatera nam stavljena vprašanja. 1. Marijin vrtec se lahko ustanovi tam, kjer Marijina družba že obstoji, kakor tudi tam, kjer še ne obstoji. — Razume se samo ob sebi, da kjer družba še ne obstoji, se bo morala ustanoviti, kadar bodo otroci, ki so v Marijinem vrtcu, dorasli zanjo. 2. Za Marijin vrtec ni treba škofijskega dovoljenja, ker to še ni nikaka družba, ampak le priprava nanjo. 3. Dečki in deklice Marijinega vrtca 6e lahko vodijo še skupno, posebno če je šola za oboje skupna. Pozneje, ko iz vsakdanje šole izostanejo, se morajo ločiti; vsak spol tvori svojo posebno družbo. 4. Ker je v vsem edinosti želeti, zato se bodo tudi za to preskrbele skupne sprejemne podobice, svetinjice in trakovi. Vse to se bo dobivalo v Ničmanovi prodajalni v Ljubljani, kamor se v ta namen obrt. čaj te! 5. Nekod (glej dopis iz Podgore pri Gorici!) so krstili »aspirante« ali »postu-laute« po slovensko »prosivce, prosivke