Posamezne Številke: Navadne Din —‘75, ob nedeljah Din 1’—. UREDNIŠTVO « n„Wj« v M.rl-^oru, .Jurčičeva ulica št- 4, I. nadiitr. OPRAVA ae nahaja v Jurčičevi tolici št. 4, pritličje desno* Telefon at. 24. — SHS postnočekovni račun stav. 11 -787. N v« * anrocila bres denarja ae ne ozira. *— Rokopisi ac ne vračajo* 'PošInfnVjšla&hto v scSo^lni Cene danafnfe š!ew. ©m 1"50 TABOR Posamezne številke: Navadne Din —'IS, ob nedeljah Bin 1*—. „TABOR" izhaja vsak dan, raavan nedelje in praznikov, ob 18. uri z datumom naslednjega dne ter stanc mesečno po posti D 10-—-, sa inozemstvo D 18' , dostavljen na dom D 11'*—, na izkaznice D 10* — internti po dogovoru. Naroča se pri upravi »TABORA*1 MARIBOR, Jurčičeva ulica Star. 4, Naslov T Tit. Knjižnica L jut Društ a ho izstopila iz D. N. vo narodov postaja samoevropska institucija. m„ v Ženeva, 5. septembra. ^ DruStva na'‘odov jc klanja • pan^e’ lJa Španija od- fieclcžev v s voh!‘n Kledc izpopolnjena bo sledile 1, ‘^rostva narodov, sicer SC£fal£^ ^ bo definitivno iz-cij pri švic2^,mrt>dov- P»WŠki uun-šal včeraj i»nii + kdl> d'e Beriiy> ie sku' ta iin xa ™ 'Vati na španskega delega-Pa j® delajo? za kompromis, kar, minister » • . odklonil. Nok brazdi ijanski lija ne bo ,lziavi*- ministrom, da Brazi-v®e znaki h ?C sodelovala v Ženevi, ker narodov vo i azu^e'<>’ ostaja Društvo tucij^ vecI'no bolj samoevropska insti- NIKIC ogroža koalicijo, ^ Beograd, 4. septembra. jr?tl‘l'snj'a »Samouprava« piše pod naslovom Maribor, nedelja 5. septembra 1926. Leto: VII. — Številka: 201. *Nob ^ftevna kronika 'zz*e^ savinjskih kmetovalcev na Koroško Poučni izlet kmetovalcev iz Zg. Sa- v Labudsko dolino je priredila dne 22. in 23. t. m. kmet. referenta F. Wer-niga skupina 16 mlajših gospodarjev in uglednejših posestnikov. Sprejem savinjskih kmetovalcev v Mežiški dolini je bil nad vse prisrčen, ter se udeleženci izleta najprisrčnej-še zahvaljujejo g. Osiandru za gostoljubno postrežbo, za vsestransko zanimiv in nazoren pouk in utrudljivo razkazovanje njegovega moderno u-rejenega vzornega gospodarstva. Marsikateri kmetovalec je začudeno obstrmel nad izredno praktičnimi gospodarskimi napravami in bo le-te u-peljal tudi v svojem obratu. Najprisrčneje sc zahvaljujemo tudi šolskemu nadzorniku g. P. Močniku za prijazno družbo in za vsa gospodarska navodila, ter za vesel družaben večer, ki ga nam je priredilo gu-štanjsko domače pevsko društvo. S tihim umevanjem in globokim občutjem so sledili kmetovalci izvaja, njem lepih umetnih pesmi — vse sr- o; ene izpremembe«, da ic polsen položaj ZTJru^ T V PGSmi xT T T-°Stal »Spremenjen. Vprašanje dr. Nildda !čne strune elementarnega človeka, ki samo rac|j|f Vprašanje HSS, ampak tudi vprašanje Jievaa ‘ V 0IP0zicii°nalnih krogih se dom-Usod« k' spor g'ede Nikiča lahko postal ^en za koalicijo. Pred gospodarsko katastrofo? ^ Maribor, 4. septembra. ltresk>avI^1^°n?TeS'erie^ri]e je danes Pre' »aibrže brer h° ,JfXvtu>st: čist0 mirno, metno mLL x Jše,Ra ugibanja je i včeraj pro- vliati?^ včeraj ustavilo domkih' c ,prenioga Dri vseh zasebnih riid-boveiteL- Jc zadeta v živo zlasti Tr-feaSa Di-emoRokopna družba, ki je fc 40fln j i bliskovito naglico: odpustila nimiin, vav?ev in.skrčfla obrat na miži in , ' V!e tc> se Je godilo preko no-% p f oma stojimo pred kaitaatrofal-Zi ^p,reolci'otom v naši gospodarski kri--0ve ska premogokopna družba je ji jnLCJc; ]nduetriijj«ko podjetje v Sloveni- ^i>odarstCC ^ udarec vSie,mu s’,c>v- i^.Dmdukcija premoga v državnih izdaleč ne krije dnevne po-S|etfi za železniški promet, ho prva po-To l a omejitev železniškega prometa. tiUitv,, 0 Je morala vlada izzvati v tre-z ko se vsaka vlada trudi, da bi na 12 v 0211,0 sezono pojačala Je baje to. da se vlada in T-P-D. Cene °fela sporazumeti glede dobavine fi premog. Promotno ministrstvo n, 0 dobiti premog po najnižji ceni, p l0:ra š tod iti. ta, j^di-ca tega štedenja jiaj bo sedai žtiaiju. vse naše gospodarstvo radi Za v,j^ omejenega prometa oškodovaino dov,,, ? svote. In ali ne bo s tem oško-na tu,cHi država!? ^ beli obleki ™ kupite belo obutev Din 99 -^eHski Din 65-°*ro§lci Din 49 - ¥Idovic@v pokret Nedavno je francoski minister Bar-thon ponovil klasično resnico vseh časov: veliki politični problemi so hkrati moralni problemi. Toda to se vinjske doline v Ouštanj in v Avstrijo ; ne tiče zgolj socialne strani človeškega življenja. Tudi sreča posameznikovega življenja je moralni in etični problem in rodbinsko življenje prav tako. Ves prospeh in napredek človeštva zavisi od nravnih sil, ki so dane človeku in ljudstvu. Izven njih si žival, z njimi šele postaneš človek. Iz tega sledi, da je kultura nekega časa tem večja, čim večja je sodobna nravnost in da je narod tem mogočnejši, čim večje so njegove žlahtne lastnosti. Kaj pomagajo velike ideje, bobneči programi in široko znanje, če človek nima značaja, poštenja in prave človečnosti? Samo plitve glave, izprijeni značaji, sebični, častilakomni in naduti ljudje oznanjajo neko kulturo brez morale, pozabljajoč, da imajo pred sabo degeneriranega, življenja nezmožnega otroka pokveko. Le njihove od zmot, strasti in napuha zaslepljene oči vidijo, da je »kultura«, ki o nji kriče na razpotju, lep in zdrav otrok. Na razne načine sc skušajo poglobiti in ohraniti narodne čednosti, z različnimi sredstvi se dviga nravni nivo naroda. Ogromne, da, največje važnosti je šola, ta kovačnica značajev, delavnica, v kateri sc oblikujejo mlade duše. Vendar pa šola ne dela čudež i.v in vrhu tega marsikateri njen uspeh uničijo v poznejšem življenju kvarni vplivi družbe in življenskih okolnosti. Zato se danes vedno bolj povdarja potreba širokopoteznega, vse sloje objemajočega gibanja za moralno vzgojo in za etični preporod naroda. 1 V Jugoslaviji imamo pokret, ki Izvira iz naših razmer, ki ni s tujega nanešena bilka, ki je docela v skladu z našim mentalitetoin. To je Vidovičev pokret. Začetnik mu je Miljcnko Vidovič, mlad, zelo nadarjen in globoko značajen mož, ki je začel kmalu po prevratu širiti svoje ideje. Same na sebi niso te ideje nič novega, saj so globoko človeške in jih izražajo vse religije in vsi veliki misleci, ali oblika, v kateri se širijo, tako odgovarja našim razmeram, da so postale za mnoge naše ljudi pravo razodetje. Nam žal nedostaja prostora, da bi se bolj izčrpno bavili s tem pokretom; sicer pa se bomo od časa do časa vrnili k njemu. Za sedaj omenjamo to-le: Vidovič je začel s tem, da je zbral v Sarajevu okoli sebe ukaželjne ljudi raznih stanov, večinoma delavskega stanu, ki so si hoteli razširiti izobrazbo. Priredil je večerne srednješolske tečaje, v katerih jc na lep, pri-kupljiv način razlagal gradivo, ki se uči v srednjih šolah. Kot misleč človek, ki je mnogo razmišljal o napred-ku človeka in človeštva, sc ni zadovoljil s samim podajanjem znanja. Vzgajal je učencem tudi voljo in srce. Kaj je suho znanje brez dobrega srca, ki razsvetljuje življenje in daje sebi in tudi bližnjemu žlahtno človeško gorkoto? Iz teh večernih tečajev se je razvila današnja dopisna šola. Priglašenci dobivajo posebne zvezke iz vseh srednješolskih predmetov in lahko sami, mimo svojega vsakdanjega poklica, absolvirajo srednjo šolo, Mnogi udeleženci sarajevskih ve-černih tečajev so položili zrelostne izpite in študirajo sedaj na univerzi. Tudi dopisna šola bo marsikomu izboljšala življenski položaj. Tako se izbirajo talenti, ki niso mogli priti kvi- i Danes In sledeia dneve LEPOTNA KONKURENCA M PRESTOL IN LJUBEZEN TEL 121 10HO APCIIO TEL 121 živi se ves v nozji naravi m je zra stel ž njo, ki ljubi tiho srečo in svoj dom, pa je razgibala prisrčna milina narodnih in koroških pesmi, ki jih je izvajal tamkajšnji damski zbor. Najiskrenejša mu hvala! Navzoče občinstvo pa se je lahko prepričalo, da naš savinjski kmet ni samo gospodarsko napreden, ampak da je tudi glede splošne in srčne na-obrazbe na visoki stopnji. Iskrena hvala tudi g. učitelju Kotniku, ki nam je kot domačin pri potovanju in prenočevanju šel prijazno na roko. Poučni izlet in njega solnčni, lepi naglico; odpustila ^ncvi v Mežiški in Labudski dolini nam bodo ostali v najlepšem spominu. Princ Windischgratz ne bo dolgo v .ieči. Te dni se bo pred vrhovnim madžarskim sodiščem odločila prošnja fulzi-rikajtorskega mojstra princa Windisch-gratza, da se radi slabega zdravja od-pu1,1 jz Je^c- Splošno se pričakuje, da bo sodišče prošnji ugodilo. Takp se bo »visoki jetnik« preselil v lastno stanovanje, moral bo le plačati stražnika, ki bo for malno srtal pred virati. Verjetno Je, da prinčevemu zdravju ječa ne prija, toda mnogi politični jetniki, ki so obsojeni samo za to. ker so se borili za svobodo in blaginio svojega naroda in niso storili z občečloveškega stališča nič nečastnega nimajo niti izdaleč takega položaja, kot ga je imel doslej Windischgratz s tovariši v ječi. Zaprti na Pavelič Hortvjeve krvnlške vlade med navadnimi pocestnimi tolovaii. morajo mnogi madžarski idealisti stiskati pesti, ker niso prišli na svet kot princi ali plemiči! — Potres na Azorih. Na Azorskih otokih Se je pojavil potres, ki še vedno ni ponehal. V kratkih presledkih se zemlja dokaj močno trese. Po dosedanjih vesteh ie ubitih 800 in ranjenih 200 oseb. Patina los obtožen veleizdaj«. Preko Angliic_ sc doznava, da bo novi grški pravosodni minister obtožil Pangalosa in njegove prijatelje vele iz da io. Pangalos bo obtožen, da sc.je nolastil oblasti brez volje večine^ naroda- Poznava se tudi, da bo nova grška vlada.zaplenila vse premičnine in nepremičnine Pangalosa in njegovih pristašev. _ Vn*Pei-Fu ra n len. Tz Tokia poročajo, da .ie general Vu-Pei-Fu •zadobil v boju s kantonskimi četami težke rane. Njegova vojska ie popolnoma poražena in beži iv .velikem neredu. šku, tako prihajajo na tekmovališče sposobni ljudje, ki morajo izriniti one, kateri so šli s protekcijo skozi šole in ki so kljub svojim plitvim glavam dosegli karijcre. Taki so navadno največji zastrupljevalci svoje okolice, ker se jih ni nič prijelo: imajo sicer v glavi nekaj strokovnega znanja, ali kot značaji so nizko pod lastnim, itak povprečnim intelektualnim nivojem. Iz etičnih stremljenj Vidovičeve šole se je kmalu izcimil pokret za moralno in etično izboljšanje družbe. Pokret stoji pod močnim vplivom Vidovi^eve osebnosti in si pridobiva od dne do dne več privržencev. Z njega nam sveti najlepša luč bodočnosti. Ljudje, ki se zbirajo v vedno večjih gručah o-koli Vidovima, so po veliki večini sejalci žlahtnih in klenih semen na njiv! napredka. Več ko jih bo, boljša bo naša družba, lažje se bo živelo v naši državi, kjer se je narinilo javnosti toliko slabih značajev, sebičnežev, ko-rupcijonistov, mamonistov, cinikov, ljudi, ki povsod kale čisto vodo resni-, ce in dobrote. Vidovičev pokret je sedaj že tako močan, da izdaja lep mesečnik »Uz-gajatelj«, v katerem sodelujejo prvi srbohrvatski pedagogi in publicisti, ki spoznavajo pereči problem naše družbe: etično vzgojo širokih ljudskih plasti. Iz njega črpajo veliko čistih in optimističnih idej kulturni delavci širom Jugoslavije. Širšim krogom je namenjen poljudni tednik »Novi čo-vjek«. Oba lista urejuje sam Milienko Vidovič. Izhajata v Sarajevu. Ce ju človek prebira, šele spozna, kakšna sila postaja ta pokret, v kake kroge prehaja in kakšen je njegov upliv. Dokler so Vidovimi v Jugoslaviji, se ni treba bati, da jo bodo izsesali nemoralni paraziti. Nedavno se je tudi na naših uličnih’ oglih pojavil nenavaden lepak: Vidovičev proglas prebivalstvu Jugosla* vije, ki kliče k delu za etično pobolj-šanje naše družbe vse dobre ljudi brez razlike strank in stanov. Lepak je bil nalepljen med trgovsko reklamo in veseličnimi naznanili ter se je dojemal, kakor klic preroka na pisanem sejmu: Mislite na svojo dušo. ne barantajte z največjim, kar imate v sebi! In tak klic je dobro del in bi bilo prav, če bi mu sledilo veliko ljudi, ki streme po pravi, globoki kulturi, po značajnosti in po resnici. Kakor znano, obstoje tudi na Slovenskem Vidovičeva društva, vendar pa so še preslaba, da bi izdajala kako glasilo v slovenskem jeziku. List' »Novi čovjek« pa posveča Slovencem zadostno pozornost. B. Mariborske vesti Maribor. 4. septembra 1926. Opozorilo Na začetku družabne sezone proeimd p. n. društva, društvene fimkcijonarie in druge prireditelje, da uvažujejo sledeče: 1. Društvene reklamne vesti (o veselicah. zabavah, koncertih itd.) objavlja nag list načeloma le proti plačilu pristojbine. Uprava mora plačevati reklamni davek, ki vendar ne more in, ne sime o* bremeniti lista samega, ki dela društvom reklamo za dohičkanosne prireditve. Radi tega je treba vsako društveno vest izročiti upravi ali nasloviti na upravo ter plačati pristojbino. Cenik je vsakomur na vpogled v upravi. To velja tud! za vnanja društva. Izvzete so samo stro- go kulturne prireditve, pri katerih ne Iasre za dobiček. Uredništvo tedaj dirušt-tvnemih tvesti ne sprejema. 2. Nekatera društva izražajo željo, da ibak se udeležil njihovih prireditev in zbo-rovanj in celo odborovih sej poročevalec lista. V času živahne sezone je tudi 'fizično izključeno, da bi ustregli -vsem že-'fjam, to pa radi tega, ker sta v, redakciji saimo dve osebi. Vrhu tega nikakor ni pravično, da 'bi moral oni, ki dela čez dan, opravljati še zastonjkarski .večerni ali celo nočni kuluk za društva.^ Priporočamo teidaii prirediteljem, ki žele, da list objavi poročilo o njih prireditvi, da ga preskribe sami in sicer v, kratki, zgoščeni obliki. Taka poročila -bomo .vse-kdar Tadi objavili. Uredništvo »Tabora«. Vojni razpored tudi oni obvezniki, ki bivajo vi mestu, a niso semkaj pristojni, ako se še niso javili pri tem uradu- Pripominja se, da se bodo vsi neprijavljeni obvezniki po u-ikazu komandanta vojnega okni«®, prijavili pristojni vojaški oblasti, ki Jih bo kaznovala .po obstoječih vojnih kazenskih zakonih. Glede hrane se pripominja, da je ni treba jemati seboj, ker bo od strani magistrata ukrenjeno vse potrebno, da bo s pomočjo zadostnega števila pisarniškega o sob J a razglasitev hitro končana, tako, da bo lahko vsak obveznik tekom dopoldneva opravil svojo dolžnost. V interesu teh samih je, da se točno ob napovedani uri zberejo na Teznu. Za one obveznike, ki so pristojni in bivajo v mestu, ki pa se iz kateregakoli vzroka ne morejo u-deležiti razglasitve dne 19. septembra, je določen dan na 26. septembra ob istem času in na istem mestu. — Zupan: dr-Leskovar, s. r. Mestni magistrat nam je poslal sledeče obvestilo: Po naredbi komandanta dravske di-jyiizijske oblasti V tekočem, kakor tudi vsako poznejše leto, se ima vsem vojaškim obveznikom od 30. do 50. leta starosti razglasiti dodelitev za slučaj mobilizacije _in sicer po novem načinu ustmeno. Da bi se ta razglasitev izvršila hitro in nemoteno, se izdajajo sledeča navodila: Razglasitev vojnega rasporeda. ie doječem?. na dan 19. septembra 1926. ob 7. uri zjutraj ter se bo vršila na travniku na Teznu ! V smislu čl. 9 zak. o ustrojstvii a/oj»ke in mornarice, so voini obvezniki ,vsi meški od 1876 do 1904 roi.. neglede ne. to ali so bili vojaki ali ne. Vsled tega se morajo razglasitve vojnega raspore-idu udeležiti: 1. vsi vojni obvezniki r- 1. 1876—1904, 2. vsi vojni obvezniki roj. f, 1876—1900, ki so začasno za vojno službo nesposobni. 3. vsi začasni invalidi, '14. vsi oni rez. častniki bivše avstro-ogr-ske wjske gori navedenih roj. letnikov, 'ki niso sprejeti v našo armado. H gori (»navedenim točkam se pripominja, da se Vita razglasitev nanaša samo na voj. ob-hvezn-ike gori navedenih rojstnih letnikov, -Ki jjo pristojni v mesto Maribor ali ki bivajo v mestu. Od te dolžnosti so iz--ivzreti; 1. rezervni častniki naše armade, 2. vsi duhovniki. 3. vsi stalno nesposobni. 4. vsi stalni invalidi, 5. -vsi težko bolni," kair bodo morali pozneje dokazati z zdrav, izpričevalom, 6. zelo nujno_ zadržani. kar morajo uradno dokazati, 7. ivsi začasno nesposobni rekruti letnikov M901____1904, 8. vsi voj. obvezniki, ki so IV; me«to Mairibor pristojni, pa bivajo izliven območja mestne občine, ker se bo item dostavilo nismeno obvestilo. K razglasitvi vojnega rasporeda se imajo ja-iviiti tudi vsi dajalci živine, vozil in drugih prenosnih sredstev, ne oziraje se na Ma-rost. a brez živine in vozil. Vsak ob-| veznik mora seboj prinesti vojaško knjižico ali kako drugo vojaško listino ali domovnico. Dajalci živine pa vojne stoč-ne liste. K gornjim navodilom se pristavlja, da Se imajo vsi obvezniki navedenih letnikov, 'ki so pristojni ali ki bivajo v mestu, javiti pri mestnem vojaškem uradu, ako tej dolžnosti do danes iz kateregakoli razloga niso zadostili. Istotako naj se javijo m Nove uradne ure v Ljudski knjižnici (Narodni dom). Vsled naraščajoče frekvence, se je odločilo vodstvo Ljudske knjižnice, da uvede poleg dosedanjih 3. dni še 1 izposojevalni dan in sicer ob torkih popoldne od 15. do 1,9. ure (od 3____7.) ure. tako da v knjižnici ne bo več treba čakati in se bodo mogli izposojevalci v 4 izposojevalnih dneh tekom e-nega t^dna. lepo razvrstiti. To poslovanje knjižnic bo sedaj tudi v drugih ozirih enotneje urejeno, tako. da bo vladal v vsakem oziru točen red. Zaloga knjig se je zadnji čas znatno pomnožila z lepimi modernimi zbirkami. Vsak član se mora legitimirati, sicer pa je vstop vsakomur dovoljen. m Robinzon v Mariboru. Ker ni mogel plačati najemnine v znesku 700 Din na mesec, je bil železniški uradnik in rezervni poročnik g. Konfidenti deložiran iz stanovanja g. Krajnca v poslopju g Ferka na Jugoslovanskem trgu. G. Konfidenti ima 1550 Din mesečnih prejemkov in bi moral tedaj skoraj polovico plačati za borno sobo! Odkar je ostal brez strehe, si je napravil v baraki g Ferka šotor. v katerem sedaj ložira na čast državi, ki svoje uradnike tako »sijajno« plačuje in najemnikom, ki so tako »obzirni« s podnajemniki! — Ce bodo obveljale zahteve hišnih posestnikov, se bodo nekoč sredi trde zime znatno pomnožili taki šotori pod milim nebom in zmrzujoči ljudje bodo seveda peli glorijo »pravičnosti«, »humanitarnosti« in^ »svobodo-ljubnosti« naše družbe in drž. faktorjev To t škandalozno pesem bo spremljalo škripanje z zobmi, ojačeno z orkestrom nedolžnih otroških glasov, ki -bodo tudi zaznamovani s smrtjo. V Mariboru smo že imeli družino v svinjskem hlevu, pa se javna skrb ni prav nič zganila, kako neki pa bi se oglasili »dobrodelni čini-telji« tedaj, ko bo takih nomadov veliko in bo v toplih sobah tako prijetno! Najemniki, ki sedaj žive od podnajemnikov ali pa jih cclo_ mečejo na cesto, naj «e takrat spomnijo: Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade! m. O potnih listih. Z ozirom na'pripombo nekega tukajšnjega lista glecKS_ slabega poslovanja v uradu za izdajanje potnih listov smo dobili sledeče informacije: 21. avgusta je urad prejel 100 potnih li- stov, ki so 2. t. m. pošli, nato si jih je izposodil še 30, ki so tudi pošli. Samo včeraj je bilo vidirani-h in iz-danih nad 200 potnih listov. Vsekakor izreden promet z inozemstvom, ki »e ga ni nihče nadejal. Policijski komisarijat je šel vsakomur jako na roko in je izdajal prepustnice. Radi tega je bil omenjeni očitek neosnovan in bi bil lahko izostal, kajti glavno krivdo nosijo potniki, ki v času, ko se otvarjajo šole, ko se vrste velesejmi drug za drugim, ko se vračajo letoviščarji križem sveta, odlašajo nabavo potnih listov na zadnji dan, kljub temu, da vedo. da dobe potni list najmanj za dobo 'treh ali šestih mesev, in bi si ga lahko pravočasno nabavili. m Osebni automobili za mestno občino. Javlja se nam, da je od osebnih au-temobiiov, ki so bili za mestno občino v zrnislu tozadevnega sklepa losti se sicer že nekaj dni po pr cef blažijo, toda dokler traJajo, so za< -občutne. Nocoj je bilo v policijs ^ porih kar 12 oseb, ki »o bile ^avura,zp(r izginili poslednji znaki vinskega .^ij! loženja, zopet izpuščene. oSnjtrt-; sta delala društvo tudi dva. ki jll Ijena tatvine in ,več iz Avstrije *.i klativitezov. •» lTO“ tema za zobe ■ —------------ti cftra^kl m. Cltraškl klub. Prvi mariborsK ^ 0^ klub priredi v nedeljo, dne 5. s«Pte^ pol 20. uri v veliki dvorani restavi vošnit« In po njem je vrezaval vse moške obleke. V nioji rodni vasi se že dolgo ne govori vcq o njem in o njegovi »umetnosti«. Zato pa se bom jaz zdaj po-trudil, da ovekovečim obleko, ki jo je sesil krojač Figež zame, ko sem bival kot majhen dijaček doma na počitnicah. Koncem šolskega leta sem prispel namreč močno odrgnen iz mesta, in moja mati je koj opazila, da »tak ne morem hoditi po vasi«. Mesto je kaj druzega; tam te nihče ne pozna in zato nič ne stori, če si malo raztrgan. O prvi priliki mi je prinesla torej »nekaj močnega« iz mesta. Blago je bilo tu; kdo neki pa bo naredil obleko? Na vasi se prav tako povprašujejo po dobrih krojačih kot v mestu. Vsak je rad lepo oblečen. V tistem trenutku je seve tudi mene to vprašanje najbolj zanimalo. Moja mati je praktična žena, ki še danes prav dobro ve, kako sc vsak dinar s težavo prisluži. Tako so ini doma izbrali mojstra, ki je bil najbolj poceni: bil je že omenjeni Figež. »Kaj bi mnogo stikal okrog, hlačnica je hlačnica«, to je bilo materino mnenje in pri tem je tudi ostalo. Saj je vendar mati morala plačati Figeža, ne jaz! Nisem mogel dolgo gledati, da Je ležalo blago v omari, jaz pa sem ves razdrapan kolovratil po vasi. Naglo sem pograbil balo in bolj letel ko šel ter jo ves razigran in ponosen razgrnil pred Figežem. Mož si je potisnil očala na plešasto glavo, pozorno pretipal blago, nato pa me resno premeril z očmi. Zdelo se mi je. da me je gledal le od gležnjev do .trlave, ker le tako daleč je segal njegov delokrog, nato pa si je pripravil že precej umazan »notes« in me zamišljeno meril od leve in desne, po dolgem in v širino. Komaj je izvedel za moje dimenzije, že bi jaz hotel, da bi vse drugo odložil in najprej meni napravil obleko. Naravnost mu seveda tega nisem upal reči. Zato pa sem po ovinkih skušal priti do zaželjenega cilja. Spoštljivo, kakor sem se naučil v mestnih šolah, sem ga torej povprašal: »Kdaj pa smem priti po obleko?« »V soboto, da, v soboto zvečer pridi ponjo. Dot tačas bo že gotova. V nedeljo jo že labko oblečeš«. »Pa bom prišel v soboto popoldne.« »Dobro, dobro le pridi.« S tem je bil najin pogovor pri kraju in z njim končuje tudi prvi del moje nove obleke. Drugi del sc začenja v nedeljo. Ves tedeiyl&m nestrpno čakal sobote; za čakajočega jc en teden cela večnost. Ponoči se mi jc celo sanjalo, kako sem se pred cerkvijo ošabno obračal in ka-* ko so fantje zavidno hodili okrog mene. No, naposled je bilo tudi tega tedna konec, in sem hitel po obleko. Domu sem jo nesel visoko na roki; po vaških potih leži namreč marsikaj, kar se ne rima na novo obleko. Poskusiti je nisem smel takoj, med tednom tudi h kaki poskušnji nisem ho- dil. Tega pri Figežu tudi ni bilojr^av vsa lepota se bo itak lahko vide nedeljo. . V nedeljo zjutraj sem se s saj'» očrnil trde svinjske čevlje, PaS krat še ni bilo na vasi in tudi v, ^ stu ne. Mislil sem si namreč, , je-hočeš lep biti, hodi lep od pete do mena! IJmili smn rp vci ir. p.ne mena! Umili smo se vsi iz ene v?' 3 Najprej seveda močnejši, za njiff11 0, mi, ki nismo imeli toliko moči v mi, ivi uiMiiu lincii lOiiKO ^ kah, pač pa smo bili dokaj bolj ^ zani in blatni. _ -fli Ko sem bil toraj osnažen in „ ^ si za silo pokonci postavil razntfS> lase — vsakemu dijaku stojijo n ^ reč lasje pokonci — sem si slad ko g dahnil in stopil v nove hlače. O ^ pasu jih je Figež dobro premeril-^*ei( posebnega napora sem jih zapr nato pa počasi pogledal Pod noge- .e »Mati, prekratke so^ niti “°sjCef žnjev mi ne segajo«. Danes je to moda, takrat pa še ni bila. Mati me jc začela skrbno obr , kaj hočeš, navsezadnje je rn®ra trditi, da so res bile prckr^itKe. »Zdaj se ne da nič več pomaB jJh me je mirno tolažila, »malo spusti«. . • gjc, ^ udeležijo v velilecm številu te prire-%e. Krasen popoldanski izlet. Iz kolodvora do veseličnega prostora samo 10 Minut. Odhodi vlakov iz Maribora glavni Kolodvor: 13.20. 15.43. Lepe zveze za nuzaj. Prehrano in pijačo nam preskrbi sferoznani gostilničar Primec, ker bo ‘Uštno in zabavno naj nikdo ne manjka. 1813 in Kavarna mestni park. Dnevno kon-.^rtrira imenitni umetnik dr. Horvitz od ‘i—19. ure in od' 21.—2. ure. V nedeljo Uopoklan klasični koncert. Zvečer mesari spored. 1821. m Prepoved točenja alkoholnih pijač * ukinjena. Zato se vrši proslava 51ct-®ue Zarje danes 5. septembra pri vsa-em vremenu pri Balonu. Na svidenje! 'L ' 115. .ui Osrednje društvo nižjih poštnih in n«>iaynih uslužbencev se najvljudneje i.uvaljuie vsem gospodom darovalcem, so pripomogli k dobremu uspehu do-ruuelne tombole, kakor tudi dobrodelne ®elice'in prosimo, da nas tudi za napi dobrovoljno podpirajo. Ker je bil v1 v«selici dne' 10. avgusta velik dež «..?? i? ni mogel vsak udeležiti. 1» pri--JS? i&to društvo dne 10. oktobra 1926 trgatev v Gambrinovi dvorani. _ v,nželezničarsko pevsko društvo »Kri-'Všioi Maribor daje na znanje, da se ' s l prepovedi točenja alkohola na dan v. Ptembra 1926 omenjena veselica vr-8' suetembra 1926 istatoka tam n j l ^e^bensehuh, Pobrežje-) — u u n o r. 111. ,T:Br:'tstvo. mlad. izobraž- društvo žaW rv^nede]jo, dne 5. septembra dru-Svim X -7 na vrtu hotela »Kosovo«, idne i 7 ni tambnraški zbor- Vstpp-ča odb(ir '°‘bi,no udeležbo se priporo- m V nedeljo, 5. septembra je v Pekrah gostilna Hartman, v, prid ubožnim učencem gledališka predstava, jhesišče^ na prostem, drča. godba Skačej. ločen je oblastveno dovoljeno. Izletniki .vljudno vabljeni! N HO m Prostovoljno gasilno društvo v Studencih priredi v nedeljo, dne 5. sept. veselico, kije združena z otvoritvijo nove dvorane v gostilni Gačnik v Studencih z raznovrstnimi ^ zabavami. Svira godba Gasilnega društva iz Peker. Začetek ob 15. uri. Ker je čisti dobiček namenjen za nakup motorne^ brizgalne, prosi za polnoštevilno udeležbo — Odbor. m V kavarni »Evropa« gostujeta prvorazredni baletni plesalki Marica Wein-gruber in Lola Caracitas. Poleg, njiju, ki v splošno zadovoljstvo izpolnjujeta točke sporeda nastopa tudi operna pevka Fisa de Rosetti, katere simpatičen glas si je osvojil vse obiskovalce. Po sporedu družabni ples in orkestralne točke. m Otvoritev narodne gostilne. Slavnemu občinstvu naznanjam, da otvofim v soboto dne 4. t. m. ob 19. uri staro znano gostilno »Vetrinjski dvor«. Pri o-'tvoritvi sodeluje godba in znano pevsko društvo »Jadran«. Z mrzlimi in toplimi jedili, izbornim vinčkom ter vedno svežim pivom dobro preskrbljeno. Zanimiva bode tekma na kegljišču,. . ki se vrši v soboto in nedeljo celi dan z razdelitvijo raznovrstnih daril. Za mnogo-brojen obisk se priporoča Hinko Kosič. 1836 Dr. Marinič, Trubarjeva 11 ordinira zopet redno od 29. avgusta od 9.—11. in 2.—4. ure 1774 feredraa $©fe mariborskega oblin- skega sveta obl,-”021 ob I8-15 se ie vršiIa izrccina seja . nskega sveta. Župan je najprej prečital £a ^ ^luge i.n sicer: Prošnjo dekliške meš-jiske šole, d'a bi mestna občina interveni-■ a Pli velikem županu, da sc izposluje do-dal'611'6 Za nadaljevanje kuhinjskega pouka; obS-6 V*0go stavbene sekcije, da je mestna na brez poprejšnjega odobrenja stavbe-. Sekcfje sklenila razila popravila in zgrad-i ttiu' ,la *'ater° ic župan takoj odgovoril, da - 7 znano, da bi morala občina v vsaki I vnraSati najprej stavbeno sekcijo. De* sv** S° lli,a s*. ker se da tako zavodu, ki je največje %7sti za splošnost in za mestno občino, Hja 7' značaj. V predlogu sc nadalje orne-’ aa se širijo govorice, da bo razpuščen Saj j aLga jc nevoljno zavrnila. Kajti, Jp ona naročila krojača. Pa za t0, sai drugi Iddi niso '• Le telovnik še obleci!« Ža] . Sem hlače za več klinov zni-St^j Je 'ned njimi in telovnikom na-ž jUnevarna razpoklina, ki se ni dala bii zabrisati. Modra mati pa ^tu-Mudi tu pomagala iz neprilične ho „7aL suknjo obleci, pa se nič ne 'ia n r *em se l‘e zanimala cela V6]j, ba za mene in mojo obleko in Hiočn° in majlino je strmelo vame. Z Jltl r_? utripajočim srcem sem potis-' 6jp„ v rokave in spravil gumbe v *K p rst0‘ bfa^bko pa je sedaj? Ali jc suknja do- '' 7o ff1*1 8erri sc smilil v tem trenutku, te hekH1 Jasno slišal iz vsklika, ki ga KS,,k°narcdil za 1T10jim hrbtom: tterjp,,;'ha- mu tudi ni prav, en cel 2aln !e PreLratka.« Ji **> sem pogledal še na roke; Olik • ?adi)via l’e bila v tem trenutku moja $tayj]a instanca. Vse svoje nadc sem Men bjeno dolžino. ^aih '-0 •sem ’inei Predolge. Je b'lo moje veselje, da bom 'ko i 5rat tičal v novi obleki, preve-^ thA,-Je 8 zato bila tako kratka J°M nova obleka! ... obleka! . M a r t b o r, 4. septembra. upravni odbor Mestne hranilnice. Predlaga se, da mestna občina vlado opozori na to, da za kak takšen ukrep ni nobene zakonite podlage, ker ima vlada itak po svojem komisarju soingersneo na upravo zavoda. Mestna občina naj da izraza svojemu prepričanju, da bo najbolje skrbljeno za procvit Mestne hranilnice v korist vseh gospodarskih krogov, če bo Mestna hranilnica, ki jo občina soupravlja, nadzirala po objektivnem uradniku. K besedi se jc prijavil ?. dr. Kukovec, ki je izjavil, da je on sam ministru dr. Kra-jaču prcdočil, da bi razpust upravnega odbora Mestne hranilnice bil kvaren in da je tudi sprejel od ministra odgovor, da ne namerava podvzeti proti Mestni hranilnici nobenih izrednih mer. Vzlic temu pa jc bil po* vprašan. IS. avgusta od ministra, če bi sprejel v Mestni hranilnici mesto komisarja. Dr. Kukovec jc na to sporočil, da jc sicer mnenja, da kakega takega ukrepa ni treba, da pa v ostalem mesto sprejme, ker ni hotel odkloniti ministrovega predloga. Dr. Kukovec pravi, da jc veliki župan nejasno odločbo ministra njemu intimiral, ne da bi poprej z njim govoril. Nato razpravlja dr. Kukovec o tem, da bi vendarle bilo dobro postaviti gčrenta, ker bi tak svoboden gerent mogel posle mogoče bolje voditi kot 16članskl upravni odbor. Tak gerent bi mogel tudi izsiliti, da bi posojilo, ki ga je dobil neki trgovec v’ to svr-ho, da jc plačal dolg banki, ta banka vrnila, in napade v tej zvezi predsednika upravnega odbora Mestne hranilnice dr. Lipolda, ki da je član uprave dotične banke. Končno je dr. Kukovec izjavil, da ne sprejme mesta komisarja in da tudi ni za gerentstvo v Mestni hranilnici. Dr. Liipold jc na to obrazložil, da Je upravni odbor Mestne hranilnice dobil od velikega župana obvestilo, da je dosedajni komisar vladni svetnik dr. Marko Ipavic razrešen svojega posla in da jc na njegovo mesto imenovan za vladnega komisarja Mestne hranilnice dr. Kukovec. Ker sc v tem odloku citira še posebej naknadna brzojavna odredba ministra, je jasno, da veliki župan ni intimiral nobene nejasne odločbe, ki jc sicer tudi po svojem besedilu jasna. Mnenja jc, da jc mestna občina kot garant Mestne hranilnice upravičena in poklicana, da protestira proti temu, da bi se Mestna hranilnica politizirala. Kar sc tiče opazk dr. Kukovca na njegovo adreso, omenja dr. LIpold, da on ni član ravnateljstva Mestne hranilnice; ki je edino kompetentno za dovoljevanje posojil pri Mestni hranilnici, pač pa je član tega ravnateljstva dr. Kukovec. Dr. Juvan izjavi v Imenu SLS, da predlog ne vsebuje nikakfh osebnth napadov na dr. Kukovca. Ministrovo Imenovanje osebe, ki ni ura^Juik, za .vladnega komisarja je proti- zakonito in protizakonit bi bil tudi razpust upravnega odbora hranilnice. Obč. svetnik Tumpej v imenu NSS se pridruži tem izvajanjem, graja pa, da na podlagi spremenjenih pravil še ni izvoljen novi upravni odbor. Nato je odgovoril župan, da je upravni odbor v redu predložil občini predlog za spremembo pravil, da pa predlog še ni mogel biti oddan velikemu županu, ker jc po njegovem mnenju še treba nekatere ma= lenkosti v spremembah dodati in pa tudi zato, ker je treba, da je poprej zapisnik seje občinskega sveta, v kateri se'je razpravljalo in sklepalo o spremembah pravil, verificiran. V imenu socijalistov sc je izjavil Petejan proti vsakemu gerentstvu. Smatra, da je predlog vložen iz političnih razlogov, zato se ž njim ne strinja, pač pa je v principu proti gerentstvu. Za predlog se je izjaval v imenu Nemcev dr. Miihleisen, socijalist Ošlak pa je izjavil, da mu ni znano, da bi moral vladni komisar biti ravno uradna oseba. Župan je prečital nato besedilo zakona, iz katerega je razvidno, da mora biti dodeljen Mestni hranilnici »Landesfiirstlicher Kommissar«. Končno so socijalisti predlagali, da se stilizacija predloga spremeni v toliko, da se izreče protest proti nameravanemu razpustu upravnega odbora Mestne hranilnice. Ta predlog jc bil soglasno sprejet in. bo župan besedilo protesta sam sestavil. Po prehodu na dnevni red je bil sprejet županov predlog, da se dovoli za zlet pravnikov v Maribor ob priliki pravniškega kongresa v Ljubljani kredit 20.000 dinarjev. Posestniku Horvatu se dovoli prodaja njegove novozgrajene hiše in nakup nove parcele. Poslopje državne realke jc last mestne občine. Veliki župan je interveniral pri finančnemu ministru, da se prizna občini večja najemnina. Po zakonu o državnem računovodstvu pa jc potrebna formelna ofertna ponudba mestne občine, v kateri navede, pod ka* kimi pogoji je pripravljena dati poslopje za realko na razpolago. Po daljši debati se je sklenilo, da zahteva mestna občina letno najemnino 120.000 dinarjev, 50.000 dinarjev pa kot povračilo za syoje izdatke, ki jih bo imela z oskrbo učil. Dovolil se je tudi kredit okroglo 24.000 dinarjev za popravila na poslopju realke. Po daljši debati je bilo sklenjeno, da bodo na magistratu od 1. septembra dalje zopet deljene uradne ure in sicer od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. Nato je sledila tajna seja, v kateri jc bilo pred vsem obravnavano vprašanje obračuna z elektrarno Fala. /pon Damski lahkoatletski training meeting Jutri dne 5. t. m. ob 9. uri dopoldan priredi damska sekcija 1SSK Maribora lahkoatletski training meeting povodom katerega startajo vse članice damske sekcije. Svrha mitinga je ugotovitev lahkoatletskih sposobnosti posameznih članic. ki se bodo udeležile mitinga »Aena«. Z ozirom na dobro kondicijo članic, se pričakuje, da bodo doseženi zadovoljivi rezultati, predvsem v 'tekih in skokih. Sta rta 1 o sc bo v sledečih disciplinah; 1. tek 60 m, 2- tek 100 m. 3. skok v višruo z zaletom, 4. »kok v daljino z zaletom. 5- skok v daljino brez zaleta, 6. skok v višino brez zaleta, 7. met krogle, 8- met diska, 9. štafeta 4X60. NOGOMET. ISSKM rez. : SDR rez. bosta odigrali prijateljsko tekmo na igrišču ISSK Maribora ob pol 17. uri. I. naraščaj ISSKM :. nar. SDR nastopita v prijateljski tekmi ob pol 15. uri. Finale za kupo LNP. Prihodnjo nedeljo 'bo oigral v Ljubljani ISSK Maribor finalno pokalno tekmo za kupo LN.P, za katero se letos bori prvak Slovenije SK Ilirija. HAZENA. ISSK. Maribor v Ljubljani V sredo dne 8. f. m. odide družina ISSK Maribora v Ljubljano, kjer sc bo udeležila proslave 251ctnice obtsoja T[ ^Iprloči * A. V soboto, 18. IX. t. I.-, v prostorih srednje vinarske in sadjarske šole (začetek ob 10. uri): 1. otvoritev skupščine, volitev dveh zapisnikarjev skupščine, treh overo-vatcljev zapisnika in dveh skrutina-torjev ter poročilo načelnika; 2. čitanje zapisnika lanske skupščine ; 3. poročilo tajnika in blagajnika; 4. poročilo preglednikov računov ter sklepanje o odobritvi odborovega poslovanja z razrešnico; 5. poročilo odborov: I. reorganizacija kmetijske potovalne službe (referLa tov. Šega);_ II. revizija službene pragmatike (ref. tov. Sottler); III. osnutek zakona za privatne kmetijske nameščence (ref. tov. inž. Wenko); IV. stanje kmetijskega nadalje-^ valnega pouka (ref. tov. inž. Zidani šek): V. vštetje vojaških let tovarišem v državni službi (ref. tov. Dular); 6. volitev novega odbora (predsednika, dveh podpredsednikov, tajnika, petih odbornikov in dveh preglednikov računov; 7. edinstvena organizacija kmetijskih strokovnjakov za celo državo (ref. tovariš inž. Lukman); 8. določitev višine denarnega prispevka za redne člane leta 1927 ter dela premoženja za podporni fond; 9. stališče drž. kmetijskih strokovnjakov (ref. tov. Sustič); 10. predlogi; 11. slučajnosti. Gornji dnevni red (oficijelni del skupščine) se prekine od 13. do 15. ure; ta čas bo skupen obed v Mariboru. Zvečer istega dne sc vrši tovariški sestanek s skupno večerjo v restavraciji tovariša Balona na Pobrežju. B. V nedeljo, 19. IX. t. 1., v prostorih srednje vinarske in sadjarske šole (začetek ob 3.30 uri): a) o škodljivcih in boleznih sadnega drevja (s skioptičnimi slikami). Predaja tovariš inž. Lukman; b) o potrebi strokovnega pouka iz kmečkega gospodarstva po deželi. Predava tovariš Sustič; nato c) ogled srednje vinarske in sadjarske šole in strokovna poskušnja vin z zakuskom. Obed tega dne ob 11.30 uri (za tovariše izven Maribora poljubno kje), popoldne č) pa se vrši tudi v slučaju neugodnega vremena — družabno-poučni zlet v mariborsko okolico. Društvo jc naprosilo ministrstvo za promet za ugodnost znižane vožnje v izmeri 50% redne tarife, v času od 17. do vključno 20. septembra 1926 in jc upati, da bo prošnji ugodeno. (Udeleženci skupščine naj zahtevajo na blagajnah svojih odhodnih postaj ta-koimenovani mokri žig na celo vozno karto do Maribora!) Ministrstvo kmetijstva in vod je na-prošeno, da dovoli tovarišem v drž. službi kmetijskega resorta povodom skupščine dvodin /ni dopust brez potovanja. Za prenočišča od IS. na 19. in cven-tuelno od 19. na 20. IX. bo po možnosti pod ugodnimi pogoji preskrbljeno. — Prijave za nje, za skupen obed in skupno večerjo jc poslati vsaj do 15. IX. t. 1. odboru. Tč. predsednik: Andrej Žmavc, «■ v., tč. tajnik: Joško Sottler, s. r. Mariborsko kulturno iiviier.te Maribor pragu nove ses©n@ Dramatifino-melopSsjfiSč-ni večer gdč. JaReck©w@ Na začetku mariborske koncertne in sploh umetniške sezone se nam bo nudila prilika spoznati ritmično umetnost 'ene največ obetajočih praških plesalk gdč. MirUam Dragane .Janečkove. Njen mariborski koncert je določen na soboto dne 18. septembra v Narodnem gledališču. Takoj na to bo nastopila tudi v. Ljubljani in v Zagrebu. Gdč. Janečkova, iz odlične čcško-hr-vatske rodbine v Zagrebu, cvet slovanskega juga in severa hkrati, je že nastopila v Zagrebu pred leti z velikim u-spehom- Kritika je bila polna hvale o njeni fini ritmični umetnosti, o iziredni siti, s katero ume plastično izraziti kompozicije velikih skladateljev. Od tistega časa se je njena umetnost še v marsičem izpopolnila, dobila novih, bogatili nijans in je sigurno, da nam bo gdč Janečkova na svoji novi jugoslovanski turneji nudila izreden umetniški užitek. Kaj' znači njena umetnost, nam povedo kritike nastopov na Češkem. Gledališki tednik »Jevište« je pisal že leta 1921. o njenem plesu: »Gospodična Mirjana Dragana ni krhko dekorativno bitje, kakor si Običajno predstavljamo 'plesalke; ali vsi gibi tega velikega otroka so somerni, mehki, harmonično čisM; pri resnih plesih izražajo obraz kretnje veliko več nego pričakujemo od plesalke ritmičnih plesov: razodevajo globoko_ občutje in zvabijo gledalca k želji, videti Mirjano Draga.uo v vlogi tragične junakinjo na velikem odiru — v. >vlogi Antigone — ali jo slišati v operi . . • čutite, da je umetnost Mirjane Janečkove obljuba zelo resne in velike '.bodočnosti« »Podebradske Noviny« pa so pisale 1 1921-: >Gdč- M. D. Janečkova je ritmična plesalka v pravem pomenu besede. Iz njenih plesov diha prava umetnost, ki nima nič skupnega z banalnostjo ali površnost j o . . .« Leta 1923. je list »Nova Sila« izredno gorko pohvalil njen novi nastop in omenil, da je opaziti »napredek in težnjo, delati in razvijati se naprej«. Ko je 1. 1923. zopet nastopila v Zagrebu, je pisala »Riječ«: »Snoči je gdč. Mirjana Janečkova, slovita karakterna plesalka. dosegla znatno večji uspeh nego lani. Njena priznana umetnost, izražena y lepih in mehkih gestah, ooituje odlično znanje, ki si ga je bila pridobila v Dalkrosovi šoli prof. Milote v Pragi. Vsaka njena gesta telesa, rok ali glave je do potankosti preštudirana in lepa . • .« Tako je gdč. Janečkova izpopolnjena la »vojo umetnost, ki jo na poti v Jugoslavijo namerava pokazati tudi v Mari boru. Mehka in gorka jesen s svojimi 'barvami in prozornim ozračjem je nemara najbolj v skladu z ritmično umetnostjo. Zato bo nudil 18. september v Narodnem gledališču toliko umetnosti in lepote, da že sedaj opozarjamo na gostovanje gdč. Janečkove. Načrti „Lfudske univerze" ' Te "dni je odbor »Ljudske univerze« pod predsedstvom g. inž. Kukovca razpravljal o delovnem programu za nastopajočo sezono. Kakor lani, tako sc bo »Uudska univerza« tudi v novi sezoni t. vso resnostjo in agilnostjo lotila izvrševanja svojih nalog. Ker vsaka sezona prinese novih izkušenj, «e bo njeno delo vedno boljinbolj izpopolnjevalo., tako da mora prejalislej pritegniti k sebi mase 77 našega občinstva. 2e lansko leto so sc skušala predavanja oživeti s slikami ali z glasbenimi točkami. Pokazalo se je, da je to uspešen način prosvetnega dela. V novi sezoni se bo posvetila temu še večja skrb in pozornost. V zgodni jeseni in spomladi se bodo prirejale tudi poučne ekskurzije, strokovni tečaji pa bodo nudili priliko, da si ukaželjni lJudje izpopolnijo šolsko izobrazbo, ki si je :v mladih letih niso mogli. Za sedaj omenjamo iz velikopoteznega programa »Ljudske univerze« sledeče podrobnosti: Sezona se bo otvorila sredi septembra in sicer z umetniškim koncertom (ker še priprave niso dovršene, bomo šele prihodnje dni objavili, kdo bo sodeloval). Koj na to sc otvonjo predavanja. Prvi bo na vrsti ciklu« o tehniki. O rudarstvu bo predaval profesor ljubljanske univerze g. dr. Minterlechner. S tem v zvezi se bo priredil izlet v Mežico. O pomenu vode v tehniki bo predaval profesor tehnične fakultete g. dT. Krat (izlet na Falo!) in o vplivu vode na zemeljsko površino vseuč: asistent in u-■-rednik »Geografskega vestnika« g. dr-Bohinec. Že to priča, da »Lj. univerza« posveča vedno več pozornosti predavateljem in da izbira za posamezne važne predmete prvovrstne strokovnjake. Nato bo sledila kombinirana serija pravnih m medicinskih predavanj. In sicer kaka 3—4 pravna predavanja s posebnim ozirom na praktično življenje (ob pondeltikih) in približno toliko medicinskih predavanj (ob petkih). Obema strokama se bo tudi pozneje posvetila zadostna pozornost Talko se namerava prirediti za posebne pr.iglašence tečaj iz uistavoztoanstva s čitanjem in tolmačenj, naše ustave in tujih ustav, iz medicine pa se pripravlja poljuden tečaj iz patologije (nauke o boleznih). Dalije bo na vrsti obsežen ciklus o kulturnem življenju Hrvatov. Sodelovali bodo tudi odlični predavatelji iz Zagreba. Vmes bodo nastavljeni koncerti hrvat-skih umetnikov in umetnic. To bo trajalo približno do konca tega leta. nato pa se začne etični ciklus. Važnega pomena so strokovni tečaji. Za to sezono so zasnovani: 1. meščan-skošolski, 2. srednješolski, 3. splošni in- 4. jezikovni. Za meščanskošolske se je prijavilo že čedno število interesentov. Obiskovalci, teh tečajev lahko — ne glede na »tarost in spol — položijo meščan-skošolske izpite, kar je važno zlasti za državne nameščence pri prevedbi in definitivni nastavitvi. Za take. ki so že o-biskovali gimnazijo ali realko, a bi se hoteli sčasoma pripraviti za matufo, se namerava prirediti srednješolski *ečaj. To je nekaj podobnega Vidovičevi^ šoli, samo da je tu cenc.iše in uspešnejše. V meščanskošolskem tečaju bodo predavali strokovni učitelji z meščanskih šol, na srednješolskem pa profesorji z gimnazije in realke. Kje se je treba prijaviti, poročamo na drugem mestu. Splošne tečaje smo deloma že omenili. Jezikovni pa bodo, za sedaj: slovenski, slovenski za Nemce, srbohrvateki in ruski tečaij. Samo ob sebi se ume, da se ne bo zanemarjala glasba. Mimogrede smo se že dotaknili koncertnega programa: naj še pristavimo, da se »Lj. univerza« potegnje za nastop najs-loviitejšega ju gosi ov. virtuoza Zlatka Balakoviča in nekaterih inozemskih umetnikov, posebej1 na še bo gojila ljuidske in mladinske vokalne_ in' instrumentalne koncerte s predavanji. S tem smo začrtali zgolj najbližji pro-graim te delavne mariborske ljudsko- prosvetne organizaciie. !*adejamo se, da bo njeno 'delo nodPrla vsa naša javnost s tisto simpatijo, ki .io »Ljudska univerz'1« v Mariboru v polni meri zasluži! B. • t , • • , v • •••; "> T \ 'i' H. DruzoviČ: PomliSo o mariborski koncertni sezoni 1925-26 Naslednji pregled vseh prireditev vsebuje one muzikalne nastope, ki so v prvi vrsti umetniškega značaja, kakor tucli take, pr j katerih je tvorila glasba bistven del in to v umetniškem oziru. Prireditve so razdeljene v kronološkem redu v posamezne kategorije in to glede na proizvajajoče faktorje, kakor tudi glede na smoter prireditev. Pri vsaki prireditvi je omenjen prireditelj, kakor tudi kraj proizvajanja. Kratice.... pomenijo: Gm, Gv = Gotz, mala in velika dvorana, Km, Kv = Kasino, mala in velika dvorana, Nd = Narodni dom. Gl = Gledališče, Sl = Slavnostna dvorana moškega učiteljišča, Zb = Zadružna banka. V oklepajih smo še pri koncertih nakratko omenili skladatelje, katerih dela so sc proizvajala. Na koncu vsake prireditvene kategorije je omenjeno celokupno število prireditev, koje je dosegla, dotična kategorija v .vsaki se- zoni izza dobe prevrata. Radi tega je vedno.osem številk (nanašajoče se zaporedoma na posamezne sezone) in zadnja velja vselej za minulo sezono 1925/26. Na ta način dobimo natančen pregled gibanja našega celokupnega koncertnega pokreta tekom osmih let. 1. Orkestralni oz. simfonični koncerti. 5. IX. Slavnostni koncert v proslavo prestolonaslednikovega rojstnega dne. Priredil oficirski zbor. Orkestralne točke proizvajala vojna muzika. Natančen spored ni bil objavljen. Gv. Dirigent: Čcrmak. 17. X. Simfonični koncert. Poslovilni večer opernega ravnatelja Mitroviča in operne pevke Mitrovičeve. Priredilo Narodno gledališče. (Beethovnove skladbe.) Gv. Dirigent: Mitrovič. 14. I. Simfonični koncert Glasbene Matice. Sodeloval basist Rumpel. (Schubert, Beethoven, Vilhar.) Gv. Dirigentl Ftladek. 7. V. Orkestralni koncert Glasbene Matice. Solo-violina: -Brandt. (Mendelssohn, Saint-Saens, Dvorak, Osterc, Bernard.) Gv. Dirigent: liladek. 2. Komorni in solistični koncerti. 4. in 5. XI. Koncert skladatelja H. Frischa. (Klavirske in pevske točke.) Gm. 7. XI. godalni kvartet Zika. Priredilo Nar. gled. (Malipiero, Mozart, Smetana.) Kv. 3. XII. Godalni kvartet Zika. Priredilo nar. gled. (Beethoven, Čajkov-sky, Lhotka.) Gl. 7. XII. Koncert Brandl-Kroetner. Priredila Ljudska univerza. (Grieg, Liszt, Francois.) Kv. 7. I. Koncert ruske glasbe. Ljudska univerza. Godalni kvartet Michl. (Bo-rodin. Zanejew, Strawinsky.) Kv. 5. II. Koncert ruske pesmi. Ljudska univerza. Operni baritonist Holodkov. (Sokolov, Čajkovsky. Kornilov, Bo-rodin, Rubinstein, Rahmaninov, Grc-čaninov.) Kv. 19. II. Ljudski koncert. Lj. univ. Harfni trio Drave. Km. 17. III. Koncert Ade Poljakove (sopran). Nar. gledališče. (Brahms. Ba-lakirev. Rimsky-Korsakov, Schumann. Verdi Puccini.) Gl. 9. IV. Koncert Gidie Buccarini (sopran). Nar. gled. (Meyerbeer, Krnjo-vič. Verdi, Donizetti, Puccini, Han-del.) Gl. 10. IV. Koncertni večer P. in R. Gruber. Klavir in petje. (Brahms, Chopin, Liszt, Schubert, Wagner, Verdi, Meyerbeer.) Kv.' 23. IV. Večer francoske glasbe. Lj. univ. Kroemer (klavir), Michl (violina). (Francoeur, Ramean, Saint-Saens, Debussy.)-Kv. 3. Vokalno-instrumentalni koncerti. (Zbori s spremljavo orkestra in koncerti z vokalnimi in orkestralnimi točkami) ^ 3. in 5. III. Koncert Glasbene Matice. Haydnov oratorij: Letni časi. Gv. Dirigent: Hladck. 13. III. Koncert »Drave«. Mešani in moški zbor. solist, točke (Rumpel) ter orkester. (Adamič, Dev, Premrl, Čaj-kovsky, Sattner — Jeftejeva prisega.) Gv. Dirigent: Schweiger. 4. Vokalni (zborovi) koncerti. 2. VI. Vokalni koncert Glasbene Matice. Moški, ženski in mešani zbori. (Slovenske, hrvatske. srbske, ruske in rusinske skladbe.) Gv. Dirigent: Hladek. 3. VII. Pevski koncert s proslavo petletnega obstoja železu, pevskega društva Krilato kolo. Nastopilo 14 domačih in zunanjih delavskih pevskih društev. Gv. 5. Akademije in mešane prireditve. Koncerti z zabavnim delom. (Navedene so le one akademije, pri katerih je tvarjala glasba bistven del. Izostale so akademije,-ki so sicer tudi vsebovale glasbo, pri katerih pa je bil glavni namen izvenmuzikalni, n. pr. telovadne akademije z .glasbo.) 3. X. Umetniški in zabavni večer Dramatičnega društva v pros av stanovitve Zveže kult. društev riborsko oblast. (Glasb. Mat., ’ Jadran, Zarja, Sokol, orkester • Nl7. X. Francoski večer. (Glasb. Matica, Vojna muzika.) Nd. „„n | nazije. Gl. v “anskeJJ3- 12. V. Ljudski koncert drz. ze egait* učiteljišča. Lj. univ. Ženski m zbori s spremljavo in s cape* vir-soli. (Foerster, Dev, _ n0na.si Dvorak, Ropes.) Dirigentinja-. ]jnSkfl 14. V. Javna produkcija V1U1 i šole Brandl. Kv. ladra*1,1 20. V. Akademija pododb°r^.^u_ ske straže na moškem učite'51; aZije 11. VI. Ruski večer ruske S ^inil v Hrastovcu. Igrokaz z ^ $j pesmimi in plesi. Lj. univ. Nd- ... 11. in 14. VI. Javni produkt j jencev šole Glasb. Matice. O^1, 25. VI. Javna produkcija kia ^ šole Frisch. Gm. vi 111. ^ 7. Predavanje z glasbenimi t°^a - 3., 16. in 23. XI. Zgodoviiia sloV«^ ske umetne pesmi. Lj. univ. Krn ^ 18. I. Kettejev večer. Lj. univ- p 5. II. Aljažev večer. Prosv.. zj;■ ^ 28. V. Planinski večer. U 5.—8. VII. Instrukt. tečaj za ^ ste. Prosv. zv. Sl. Jt 8. Prireditve za mladino (z mi točkami). 24. I. Otroški večer. Lj. univ. 7. III. Otroški večer. Lj. univ- j 9. Promenadne koncerte j v mestnem parku je proizvajal^ ^ največ vojna muzika, včasih £ $ Drave, kakor tudi Železn. PfodD^u-Katol. mlad. godba. Promenadni certi so se vršili tu pa tam še li gdalenskem parku. O p o m b a. Koncert Glasben0.) se tiče (Hajdnov oratorij Letni je ponovil v Celju 7. III. Ist0 ^ Vf priredila Glasbena Matica kon , Ptuju (5. VI.) in v Rogaški Slatin^ VII.) — »Drava« je priredila K” v Ptuju (20. III.) in c Celju ^ Manjša pevska društva, kake’ ja§^, ska društva ob periferiji, so jvSetl1 vala pri svojih prireditvah P ^ družabni moment. Nekatera • štev se dvigajo stalno. 'K . ^ društva so nastopala še ob r jrejala gih prilikah, nekatera so p izlete v mariborsko okolico, ‘ pte*; jajo na ta način pri P°de7^ ^neSrni* bivalstvu ljubezen do lepe . ^et1 Poclcd v S««S s,e/ • 5 * i Orkestralni oz. s i_ IT? ^?0!)ila Bilanca. pregled poedinih sezon nam P0^ dečo sliko:- Orkestralni oz. s i m* ” “ila koncerti ne kažejo letOS11^ venih izpre.rgemb; fSTSegantm! Izberite si frizuro, ki uv^-' [ljavlja se vrline! Čim bolj so lasje Iosebi prikladno prikrojeni, tem bolj [kritično jih gledajo tein skrbneje se morajo negovati. Elida-Shampoo učinkuje na lase, da postanejo čudovito voljni, svilnato mehki pa svetj^;^:"-kretno dišeči. Prihodnjič rabite za umivanje glave le bre^sodni ripr*?'-- JUGOSLAVENSKO D. D. GEORG SGHICHT.OSIJEK. Oddelek »Elida«. PoSljite mi brezplačno originalni zavojček ELIDA-SHAMPOO ' 24(Vv . .• Vc, . t Ime.................... N..1 __________________________________ Prilepite prosim, izpolnjeni odrezek zadaj na dopiajuc^/ p* ■ ». —■. V Mariboru, &ie 5. septemSra' 192S. . >T A R O TT c* __ . . -.- -. Stran Prireditev je sploh največje (4), in ga najdemo doslej samo še v dveh sezo-”ah- Komorni in solistični koncerti so ?°se?li letos istotako največje števi-° Prireditev (11), katero moremo za-?movati samo še dvakrat poprej. n >jd Prirediteljev komornih večerov Prideta Ip.tos v prvi vrsti v poštev ^Mudska univerza in Narodno prledali-!/??> ki imata skupaj 9 prireditev 4). Od nastopajočih umetnikov so i^arn ostali najbolj zvesti Zikovci. ka-Iere smo doslej slišali že osemkrat, jptevilo vokalnih koncertov je nizko j}11 sploh pada. Glasbeno življenje se je izpopolnilo in »Matica« ter »Drava« i£e Prirejata vsakoletno koncerte z orkestrom. Izostajajo pa tuji zbori (ru-češki, hrvatski, srbski itd.), ki so Ilas poprej često obiskovali ob priliki Svojih turnej. Napram temu pa močno r9ste število akademij ter konccrtov z zabavnim delom. Naraščajo stalno še šolske akademije. V kolikor ne gre priprava teh-le na račun mladini potrebnega prostega časa ter sistematičnega šolskega pevskega pouka, jih je brez pomisleka odobriti. Pač pa naj bodo slika realnega stanja pevskega pouka na dotičnem zavodu. Novejšega datuma so predavanja z glasbenimi točkami in Otroški večeri, katere prireja Ljudska univerza. Zadnji so že dobili v minuli sezoni neko stalno obliko, ki prav dobro odgovarja našim prilikam; spaja se namreč tukaj pripovedni del z muzikalnim. Najti bo treba še najpriprav-nejšo obliko za poučne mladinske prireditve, katerih nam še manjka. V celoti pa moramo ugotoviti stalno napredovanje našega koncertnega življenja in to v kvantitativnem, kakor v kvalitativnem oziru. ' skim nebom; nato se mora brezpogojno odpočiti in ga pošlje vlada na 1 šest do osem mesecev v milo evropsko podnebje. Poljski potopisec nam podrobno opisuje životarenje evropskih naseljencev v neprijazni afriški prirodi, pod žgočim solncem, sredi zamorskih plemen in divjih zverin, v groznem ozračju pragozdnih džungel; velike so pač žrtve, ki jih prinašajo francoski uradniki, kolonizatorji in trgovci moderni civilizaciji. Te Evropejce uničuje na tleh črne Afrike huda slabokrvnost. Kakor da so izgubili vso fizično in duševno ravnovesje. Dolgo časa jim prihaja občutek, da se jim odmikajo tla pod nogami in hodijo po zraku, kakor v sanjah. Ekvatorsko solnce jim izsesava življenski sok, vendar pa jih ne ožge preveč. Značilno je, da se je Osseudo\vski vrnil v Varšavo bolj bled nego ožgan, dasi je bival več mesecev v najbolj vroči pokrajini sveta. Tudi v zadnji knjižici Osseudow-skega najdemo vrsto skoraj avanturističnih doživljajev, ki natn mestoma vzbujajo nezaupanje, češ, saj vendar to ni mogoče. V luči fotografskih posnetkov in stometerskih filmov, ki si jih je ta afriški raziskovalec pripeljal s sabo iz Afrike, se nam zde take podrobnosti le kot nekaka čudna igra okolnosti. ne pa kot neverjetnosti. Zlasti velja to o skupnem »pohodu« afriških mravelj, ki so v kilometerski masi kot dolga črna armada potovale čez guinejsko pokrajino, iščoč novo domovino in uničujoč vse, kar jim je bilo na poti. »Gorje človeku ali zveri, če ne zbeži s poti, koder se pomika ta pohod! Bele kosti krtov, miši, palmovih veveric, divjih mačk in nekaterih večjih četveronožcev zaznamujejo nomadsko pot mravinjih osvoje-valcev. Vsi, tudi evropski kolonisti beže pred to čudno vojsko, zapuščajo hiše in vasi, odnašajoč, kar se da odnesti«. Na drugem mestu nam Osseudo\v-ski pripoveduje, da je — na lovu za leopardom —• zašel v neko tajnostno špiljo, kjer je opazil sedaj šc neraz-ložene semitske napise. Osseudo\v-ski jih je fotografiral in poslal uradno poročilo o njih izsleditvi sudanskemu gubernatorju. O šnilji pravi, da je »ni odkril v afriški džungli nihče razen nas. Obiskujejo jih zgolj panterji, ki tod love podgane in netopirje.« Marsikatero pustolovsko potezo razodevajo tudi številni lovi, ki jih je priredil Osseudowski s svojimi štirimi varšavskimi spremljevalci v francoski zahodni Afriki in čijih bogat plen krasi sedaj polske muzeje in vseučiliščne zbirke. »Lov v tem delu Afrike, smatram za najlepšega na celem afriškem kontinentu, zakaj nikjer ni toliko in takih zverin ko tu«. Najpogosteje so lovili antilope, bivole in panterje, hipopotame in slone. Z krokodili niso imeli sreče. Tudi te lovske eksDediciie so bile filmirane in imamo na ta način najboljšo pričo o fantastičnih doživljajih poljskega raziskovalca. Njegov film je prvi in največji poljski film te vrste. Film nam je ovekovečil tudi slike Osseudo\vskega z ljudožeri. Prav posebno je proučil in fotografil krvavo obrt črnih čarovnikov, ki jim ondot-ni domačini neomejeno zaupajo, dasi so polni lahkovernosti in slepega fanatizma. »Na tej podlagi« — piše Osseudowski — »sc je tudi razvilo njihovo ljudožerstvo, ki ima versko-mističen značaj. Čarodej pomirjuje gnev bogov gri - gri s krvavo človeško žrtvijo. V ta namen se ukaže iz-vestnemu številu ljudi, da morajo biti v določeni noči na domenjenem mestu. Tam jim da čarovnik izpiti neko opojno pijačo; kakor hitro jame le-ta učinkovati, se omamljeni možje in žene vležejo na železne kremplje, pri čemur jim čarodej sugerira, da se iz-preminjajo v panterje in jim ukaže, da naj raztrgajo katerega izmed svojih sorodnikov. To se nekajkrat ponovi in rezultat je ta, da so ubili nekoliko oseb in njih trupla docela snedli. Ti ljudožeri so se mi celo opravičevali, češ, da so bili pretvorjeni v panterje in da so se jim ljudje okoli njih zdeli antilope. Na otoku Tamari sem videl v ječi dvajset žen — panterjev, ki so bile obsojene na 12—20 let ječe, ker so snedle lastne otroke.« Osseudovvski pravi, da so Francozi, ki so Sudan okupirali, med ljudstvom priljubljeni, prav posebno še zbog tega, ker uspešno zdrave bolnike in preskrbujejo zamorce z živili. Zakaj zamorci niso vajeni gospodariti; nekaj časa delajo, ko pa pride najhujša vročina in delo ni več mogoče, trpe hud glad. Poprej so morali ves čas stradati, sedaj pa jim vlada preskrbi živil za vso dobo vročine in celo v notranji Afriki, ki je težko dostopna, sc je doba gladu občutno skrčila. • Od Osseudowskega preidimo k' drugemu afriškemu popotniku, Angležu Mr. Johnu Boyesu, ki je prehodil 1500 milj dolgo pot med Habešem in angleško kolonijo Keny. Boyes je potoval z veliko karavano in je rabil za svoj pot devet mcsecev. Nekega dne je Boyes zadel na domorodce, ki so ga ustavili in vpili: »Ba menelik!« Po našem: »Stoj, kam greš?« Boyes pa tega ni razumel in Afrikanci so že prijeli za puške, da bi ga ustrelili. V zadnjem trenutku so prišli za njim njegovi ljudje,' ki so razumeli jezik. Nastal je prepir z domačini; nenadoma pa so se le-ti spoštljivo umaknili. Ko je Boyes pozneje vprašal svoje spremljevalce, kako so odvrnili jezo črnopoltih domačinov, so mu povedali, da so se izdali za Abrahamove potomce. To je zaleglo. Ko so potem na več krajih ponovili to ime, so se povsod domačini z rešpektom umaknili ... Po »Lid. No Vinah«. Iz vroče Afrike Kako se živi pod žarkim ekvatorskim solncem. — Divje zverine, lepe zamorke in črni čarovniki. — Med Iiu-dožeri. Znani poljski zemljepisec in popotnik Osseudovvski, čigar trinajst mno! znanstvenih napol leposlovnih knjig ie izšlo v šestnajstih evropskih jezikih, se je nedavno vrnil iz zapadlega dela srednje Afrike. Pravkar Pripravlja obširno knjigo o svojih izdelkih in doživljajih. Knjiga bo izšla se letošnjo jesen. Obenem s poljskim izvirnikom izide tudi angleški, francoski, italijanski in nemški prevod. 2a sedaj je izdal v drobni knjižici zgoščen opis svojega letošnjega bivanja med primitivnimi afriškimi pleme- II i in divjimi leopardi. Bil je ondi že drugič in prihodnje leto pojde v tretje. Osseudowski pravi, da ima Afrika !}atij očarljiv upliv in tolikšno privla-rflo moč, da mu ni žal ne denarnih idatkov, ne težkih telesnih naporov. Se se danes spomni vseh nevarnosti III težkoč, ki jih je bil prebil v pod-pkvatorski džungli, mora priznati, da [e doživel ondi »notranje razkošje, *akoršnega ne bi našel v nobenem evropskem velemestu«. Na drugem ^estu pravi o sebi, da ne bi hotel ^oživeti dne, ko bodo padli poslednji ?'°n, hipopotam, lev in tiger in ko oodo sodniki izročili krvniku zadnjega chunchusa ali turkestanskega to-’0vaja. Ne bi hotel živeti, zakaj ta doha bi bila brez zdrave, bujne in Pisane romantike. Ne vidim rad zveni' za železno mrežo, Arabcev v laku, Kitajcev v smokingu in zamorcev v ^dem ovratniku s pestro kravato. Vejn, da ta nazor o napredku omike ,rzčas ni več *!moderen, vendar pa si ”e znam pomagati. Uprav hlepim Priložnosti zalezovati divjega bi-ola ali zreti v panterjeve oči, ki se Udi ponoči svetijo; pomeniti se čez aa.z UudoZerom, sestati se s kitaj- skim piratom, ki je oborožen z mogočno, tri metre visoko »puško«. To hrepenenje, radi katerega na-zivajo Poljaki Osseudowskega »zadnji romantik«, ga je zapeljalo tudi v »deželo smrti«, kakor so že stari Kartažani imenovali Senegalsko in J _ i Sudan. Ta pokrajina nerada vidi tujca in čisto nič ne pozna gostoljubnosti. »Afrika nas je povsod, na vsakem koraku, srečavala z divjo mržnjo. Niso nas toliko preganjali domorodci, kolikor priroda, ki je tu nevkročena, izdajalska in neusmiljena«, pravi Osseudovvski. Solnce, ki so se mu drugi narodi, — dokler so bili pogani — molili kot dobremu božanstvu in ki ga kliče kot svojega zaščitnika tudi dober kristjan, je ljudem, ki bivajo pod afrikanskim ekvatorjem, veliko bolj sovrag ko prijatelj, preje škodljivec nego dobrotnik. Ondotni zamorci ga prav nič ne obožujejo. Afrikance teh pokrajin nam opisuje Osseudo\vski kot bitja, ki žive izključno za vsakdanje potrebe; preteklosti se spominjajo zgolj v svojih narodnih pesmih, z bodočnostjo pa se sploh ne ukvarjajo, češ, ta jim tako in tako ne prinese nič novega in dobrega. Poljski letopisec je preživel letos polnih šest mesecev v stiku s temi črnimi uomadi. »Skoraj nikjer ne slišite glasnejšega razgovora, ne vidite o-strih kretenj in niste priča pretepov«. Osemdeset odstotkov domačih žen so krasotice, čeprav ne paradne, ker sc zadovoljujejo po leti in po zimi skoraj z Evinim kostumom. Od teh počasnih, neokretih, vendar pa življenja polnih zamorcev se ostro ločijo beli kolonisti, ki »izglodajo kakor duhovi s svojimi bledimi, skorajda prozornimi obrazi, vdrtimi očmi in tresočimi sc ustami in rokami«. Tu jih živi dva tisoč med 9 milijoni domačega prebivalstva. Niti najzdravejši in najkrepkejši belokožec nc vzdrži več ko dve leti pod pekočim sudan- Kakšen le stanovanjski zakon v Rusiji Prvega septembra je stopil vi veljavo kov stanovanjski zakon, ki določa tudi višino najemnine. Najemnina se jc povišala za 20—30%. v katerikoli kategoriji. Najmanj najemnine bodo plačevali delavci, ki zaslužijo manj' kakor 125 rubljev mesečno- Delavci in uradniki, ki zaslužijo nad 125 rubljev mesečno, pa morajo že plačati za omenjeni procent zvišano najemnino. Isti predpis velja tudi za 'obrtnike, ki delajo 'brez pomočnikov in ki ne plačujejo povišanih dohodninskih davkov. Oni obrtniki, ki imajo več pomočnikov ali dva vajenca, morajo plačati 9 rubljev za kvadratni hvat. Osebe svobodnih poklicev (zdravniki, advokati, inženirji) plačujejo po novem zakonu 2—9 rubljev. Učenjaki in književniki, ki ne zaslužijo več kakor 400 rubljev meseč- no, pripadajo isti kategoriji kakor delavci in uradniki. Trgovci morajo plačevati znatno višjo najemnino (od 9—20 rubljev za kvadratni, hvat). V mestih, ki ne štejejo nad 40-000 prebivalcev plačujejo trgovci najmanj 6 rubljev najemnine. — Moskva tvori izjemo, kajti v Moskvi so določile komisije po pregledu posameznih stanovanj višino najemnine. Kdor razpolaga z večjim stanovanjem, kakor se zdi komisiji potrebno, (18 kvadratnih le-bti) plača za nepotrebne prostore trikratno takso. Posebne olajšave imajo delavci in uradniki, ki plačajo tudi za prostore nad 18 kv. lehti navadno pristojbino. — Najemnino je po novem zakonu treba plačevati mesečno. Delavci in uradniki jo morajo plačati do 10. a ostali do 16. dne v mesecu. t -------------- „fflarslan“ KVk™7f,« večjo hiš« z večjim stanovanjem in lokali r Mariboru, več posestev v okolici, mline, gostilne tudi na prodaj, dobro-idoča gostilna v Mariboru v najem, naprodaj 2 opremljeni stanovanji v mestu, branjerija s stanovanjem, mesečne in za dijake sobe. — Išče : hiš« v mestu in okolici nakup, prosta stanovanja, pisarne, lokale, gostilne. i857 Stanavanlsftagradbena Sli? fli 3! za deložirance, za dilLIJU reflektant« stanovanj v skupnih domih. Pojasnila daje „Marstan“, Rotovški trg št. 4 1856 Hronra sPrejnle galanterijska UL&ULlI trgovina Drago Rosina, Vetrinjska ul. 26. 1859 Oddajo se takoj trije veliki solnčm prostori s predprostorom na Glavnem trgu pod zelo ugodnimi pogoji, pripravni za vsako podjetje. Vprašati: Židovska ulica 4. 1845 Šolske torbice. za knjige v veliki izbiri in nizki ceni pri IV. KRAVOS, Aleksandrov* c. 13, Slomškov trg 6. 1756 tMffjSFBiH ’znrjena iSkUiM) JSl lavca se takoj sprejmeta. Naslov pove uprava. ____________________________ 1855 Velik vrhi koncert se vrši v nedeljo dne 5. sept. v gostilni Kirbiš na Aleksandrovi cesti 79. 1861 Treovshlnc0Bec z elektr. razsvetljavo se allPfl odda poštnemu ali železniškemu uslužbencu. Aleksandrova cesta 17, Stumberger. 1846 zi~ J radi premestitve Jl\3 P& uQwj| dve omari belo barvani, kuhinjska klob. šte-laže, veliki kovček, velik lonec za kuhanje perila raznovrstno pohištvo in drugo raznoterosti, Cankarjeva »lica 18/11., des»o. ________________ 1852 Tkalke in navijalke (Spulerinneni tudi začetnice se sprejmejo. Zglauti se je v nedeljo od 9. do 10. ure pri J. Hutter in drug, Melje. 1862 II P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem s 1, septembrom 1.1. prevzel kolodvorsko restavracijo Maribor . giaimi kolodvor ■ ter se slavnemu občinstvu za 1 cenjeni obisk najvljudneje g priporočam 1 TOMO M A 3 E R. i RESTAVRATER. m 1855 IS zmmm. Vsem, ki so naši nepozabni, srčno dobri soprogi oziroma mamici, med njeno težko boleznijo stali ob strani, vsem, ki so ji obsuli grob s krasnimi cvetlicami in vsem, ki so jo v tako mnogobrojnem številu spremili na nje zadnji poti, izrekamo našo globokočutečo srčno zahvalo. Osobito pa se zahvaljujemo gg. zdravnikom tukajšnje Splošne bolnice za požrtvovalen trud ter čast. sestram usmiljenkam za trudapolno nego ves čas nje bivanja v bolnici. 1864 lyan Vidmar in hčerka Ivana. PERILO Ik OM PLATNO, SUKNO, PLAVINO, VOLNENO BLAGO, NOGAVICE, NARAMNICE, ROBCE, KRAVATE, PREDPASNIKE, POSTELJNO PERILO I. T. D. KUPITE NAJBOLJŠE PRI TVRDKI 1004 I. N. ŠOŠTARIČ MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13. Skladate)! v hipnozi Pred kratkim je imela v Ncw Jorktt velik uspeh opera »Godbenik«, čije avtor je bil tako občinstvu, kakor glasbenim kritikom docela neznan in je na mah postal slaven. Kritiki so se ■zanimali zanj in so dognali, da je Ch. Klein — tako se piše — človek docela povprečnih sposobnosti in se jim je zdelo čudno, da je mogel skotnponi-rati tako opero. Slednjič jim je skromni mož priznal, da ni avtor opere, ki ji je dal svoje ime, marveč jo je pisal v stanju hipnoze. V to stanje ga je bil spravil glasoviti newyorški psihiater T. Guaskenez in mu je narekoval opero, ki jo je on — sicer vajen pisanja not — zvesto beležil. Psihiater je še tisti večer po zaključku ogromnega dela nagloma umrl. i€isto KINO »DIANA« STUDENCI predvaja od sobote, dne 4 »eptemb^a do vključno torka, dne 7. septembra Gospa Iz Orienta. Krasna igra v 6. unm. V glavni ulo^i: Erns-t Riickert m n Ve-rnon. Razkošna oprema, GRAJSKI KINO predvaja v četrtek, petek, soboto in nedeljo Hugona Bottauer-ja najveeje de »Ulica bede in greha«. Dejanje se odigrava na Dunaju. Največja drama, ki jo OP * suje veliki pisatelj Bettauer v filmu. APOLO KINO predvaja od petka 3. do vključno pondeth ka 6. septembra »Prestol in ljubezen«. , Veliki oprernni film v šestih činih, »pi* sala znana pisateljica Elinor Glyn. Ilronsr za urars'[0 inoptičar-ULKlhirll, sko obrt se sprejme. R. Bizjak, urar in optik, Maribor, Gosposka ulica. 1851 Stanovanje. dmi mesta, nizka najemnina, se zamenja proti enakem ali večjem s prostim dvoriščem blizu parka, hudskega vrta ali sodnije. Ponudbe pod ,Stanovanje" na upravo lista. 1850 KapelnttmuiiFrlscIi začne zopet s poukom (glaso-vir, teorija, korepeticija za opere in koncerte). Prijave: Trubarjeva »lica 5, priti, levo od 13.— 14. ure. 1865 Prodam družinsko hišo na lepem »olčnem kraju z vodovodom in elektr. napeljavo, vit z sad|em in brajd>, zrav«n še ena stavba. Cena ugodna. Maribor, Radvanjska ceata 10. 1854 Le specljallst zamorc strokovno popraviti Vaše pisalne stroje! Mehanik Ivan Legat Prva specijalna popravljalnica pisal niških strojev MARIBOR, Vetrinjska ulica 30 Telefon 434 Zaloga novih ter rabljenih pisalnih stroiev! iscs Frankenhausen Infc. Sola za avto in strojegradbo, elektrotehniko. Posebni oddelki zn poljodel. stroje in zrakoplovno tehn. Pouk posameznikov v stroiepisju. stenografiji, računstvu (nauku o menicah in devizah, kalkulacijak in konto-korentih), amerikanskem in dvostavnem knjigovodstvu z bilanco korespondenci in regi-straturi. Začetek dnevno, Traja 4 do 6 mesecev. Samo praktično, temehito 'abko umliivo. M. Kovač, Maribor, Krekova »lica 6. 1820 liiodna prilita! 1 spalna soba, 1 obednica, 1 kuhinja skoraj novo *e proda. Pogleda se dne 4. in 6. scpk od 9.-12. in 14.-16. ur* Tomšičeva ulica 30._____1°'*° Okusne c«nl M. JAPELJ, foto-atelJ*; Aleksandrova c. dom. EC OTVORITVI V soboto četrtega septembra se »Vetrinjski dvor Otvori še predno zapoje „Jadrana* zbor. Ne čakaj zunaj, pohiti na dvorišče, Strmel boš, da iz te luknje nastalo je kegljišče. Kegljišče je na novo urejeno, Da v mestu ni tako nobeno. Poskusi srečo in vrži krogle tri, Kdor zna kegljat, nagrado dobi. Tud’ petje Jadranašev bo drugač’ donelo, Ko bo izborno vino njih ušesa grelo, To nam že natakar zagotovi, Da že ob deseti bodo Jadranaši vsi. Kar se tiče pa pregrizka, Ker, vročina sedaj pritiska, Oprosti kuhinje ženo gospodar, Saj dobiš tam večerjo za mal denar. Na zvišanem prostoru tam, z ubranimi glasovi, Bo godba svirala na zgradbi novi. Pred dobrim mescem dni, nahajal se je tam kvalt^ Pa se ga je brcnilo, ker ni znal dobro pet. Za otvoritev se rabi mnogo materijala, Tudi kvartetu ni kazen zaostala, Zato je bila ta smrt kruta, 1®® Da bo pri otvoritvi — klobas, peršuta. Torej ne pomišljaj pridi, laj napis se že z daleč vidi, Je zabi vzet seboj tud’ Minko Cer že pri vhodu se priporoča Kosič Hinko« NAZNANILO! m Usojam si tem potom cenj. odjemalcem pokojnega slikarskega mojstia ANTONA VAVPOTIČ vljudno naznaniti, da bodem sedaj po smrti svojega moža obstoječo slikarsko in plekatsko obrt v istem obsegu in pod firmo ANTON VAVPOTIČA VDOVA slikarsko m p/ekarsko podjetje — Maribor, Sodna ul/ca štev. 16 vodila tudi v nadalje. — Upam. d? j**' dem deležna zaupanja v isti meri,, Ka moj mož, ter zagotavljam, da boci obavljala vsa naročila solidno, strok ter v popolno zadovoljstvo odjemalcev.-------S Psovanjem 1837 Anton Vavpotiča vdov i: Konzorcij »T** jliakar: »Mariboraka Tinkara*« v. Mariboru, predstavnik: Stanko De te 1 a. ravnatelj. Urednik Božidar Borko, novinar. Izdajatelj: predstavnik: .Vekoslav S p i n d 1 e r. novinar. Vei v Maribora.