f . .. Največji tlevenaki dnevnik * Združenih državah | Vejja za vse leto « • • $6.00 S Za pol leta - - . . . $3.00 Za New York celo leto - $7.00 1 Za inniwiutvo celo leto $7.00 F D »- Listislovenskihvdelavcev t Ameriki, Hie largest Slovenian DaOy fa* the United States. ftsner? every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers, TELEFON: G0BTLANDT 2876 WO. 105. — ŠTEV. 106 Entered as Second Clan Matter, September 21- 1903, at the Post Office at New York, N. 7., under Act of Congreas of March 3, 1879. TELEFON: CO&TLANDT 2876 new y0bk, wednesday, may 5, 1926. — sreda, 5. maja 1926. VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXZV, GENERALNA STAVKA V ANGLIJI SE ŠIRI Pet milijonov angleških delavcev je udeleženih v generalni stavki, ki bo povzročila dosti trpljenja, če ne bo hitro uravnana. — Prostovoljci so se prijavili za prevoz življenskih potrebščin. — Cene vseh živil so takoj poskočile. — Mirovno gibanje, započeto v poslanski zbornici, se je izjalovilo. Obveznosti Evrope napramAmeriki. Predsednik Coolidge je podpisal dva evropska zadolžna dogovora. — Odobril je dogovor s tehoslovaškc in Romunsko. — Zakladniški tajnik Mellon je podpisal dogovor z Jugosla- Včt-raj zjutraj je izgubilo delo pet milijonov angleških delavcev vsled generalne stavke, ki je para-lizirala industrijalno življenje naroda. Zadnji razvoji v tem velikem industrijalnem boju so naslednji ' — Približno 2,225,000 mož se je odzvalo pozivu na stavko in skoro prav tako veliko število mož bo prizadetih, ko bodo prekinjene industrije, v katerih so ti možje zaposleni. Ministrski predsednik Baldwin je izjavil v poslanski zbornici, da "ogrožajo" delavski voditelji temelje redne vlade in da je Anglija bližje progla-šenju državljanske vojne kot je bila tekom zadnjih par stoletij. Vojno-časni prizori so se ponovili v Londonu, ko je sprejemala vlada prostovoljce, da vzdrži železni-sk službo ter prepreči nerede. Angleške javnosti se je lotila mrzlica in hišne gospodinje so pričele kupovati življenske potrebščine v takih množinah, da so morali trgovci omejiti na-kui>e. Londonski jutranji listi so dogotovili svoje jutranje izdaje oredno je postal poziv na stavko pravo-inočen, a izostale so vse popoldanske izdaje. Tisoč vojakov se je izkrcalo v Liverpoolu. Na-daljne čete so odšle v druga središča. Dosedaj pa ni bilo še nikakih poročil o neredih. Angleške parobrodne družbe ne vedo, če bodo mogle vzdržati preko-atlantiško službo, a ne pričakujejo nikakih težkoč glede odhoda parnikov iz New Yorka. Nemški premogarji so pripravljeni podpirati angleške unije ter preprečiti pošiljanja nemškega premoga v Anglijo. LONDON, Anglija, 4. maja. — Natančno ob polnoči se je pričela tukaj prva geenralna stavka v zgodovini Anglije. V istem trenutku je izgubilo delo pet milijonov angleških delavcev, 2,525,000, ki so člani unij in skoro enako število nadaljnih delavcev v industrijah, prizadetih vsled poziva na staVko. Do kakega obsega so sledili delavci pozivu na staa/ko, katerega je izdal strokovno-unijski kongres, bo postalo znano šele pozneje. Kljub temu pa se domneva, da se bo pretežna večina delavcev odzvala pozivu. Ker je to prvi slučaj v zgodovini Anglije, da je delavstvo direktno izzvalo vlado potom generalne stavke, obstaja precej dvoma glede neposredne uspešnosti vladnih priprav, da se vzdrži bistveno službo prehrane in transportacije, razsvetljave in vodne dobave. Kljub resnim frazam, katere so navajali v parlamentu, je dežela vse prej kot revolucionarna, in nikdo ne domneva, da bi se mogla stavka razširiti na politično polje. I .ON DON, Anglija, 4. maja.—Organizirano delavstvo Anglije se je dvignilo. Podprlo je boj pre-mogarjev v njih zahtevi, da se jim nudi primeren zaslužek in človeka vredne delavske pogoje. Po vsej deželi j« postala ob polnoči pravo močna stavka industrijalnih delavcev. Ta velikanska demonstracija organizirane sile delavcev bo povzročila velika trpljenja ter ogromne denarne izgube, če ne bo hitro končana. Vlada se je sicer pripravila za ta slučaj, a je jasno, da ne bo mogla biti kos svoji nalogi, ker se bodo pojavile nestevilne težkoče, posledice dejstva, da so prostovoljci, ki so se prijavili, le v majhni meri zmožni nadomestiti redne delavce, ki so zastavkali. Čete so bile že odposlane v različne dele deže-tjejo nemirov, a oblasti so z delav- vi jo. IZNAJDITELJ ROTORNE LADJE r-STTT sf WASHINGTON, D. C.. 4. maja. Predsednik Coolidge jo podpisal včeraj dogovora, ki sta l)ilai sklenjen;) mod Združenimi državami ter vladami Čehosilovask? in Ro-nnuv4ce. fried«* uravnavo vojnih dol-jrov. Tretji dogovor, ki določa fund i ran je juuro-dovanskejra doi-•ra v znesku *31.000.000, sta podpirala v uradn zakladnice zakladniški tajnik Mellon in jnjroslovaji-^ki 'zastopnik dr. Juro Diurič. Oh istem času ipa je tudi obve->1il francoski poslanik Be render zakhi Iniškega tajmika. da namerava dne 20. maja odpotovati v Francijo, kjer ho vodil hoj za o-dohrenje dogovora, sklenjenega glede franieoukega dolga v Združenih državah. Francoski parlament se je od-•godil do 27. maja. in poslanik 1m> dospel doon o v has pravočasno, da otvori hoj za odobren je dogovora. V krogih tukajšnjih zakladni-škJi uradnikov prevladuje pre-I ričanje, da bodo v francoskem parlamentu glasovali glede odobren ja še pred no ho prišla izade-va. pred ameriški .kongres. Od strani Bele hiše ali zakLadruakega urada ni bilo dosedaj opaziti nkti najmanjšega ]>oskusa. da se pospeši glasovanje glede odotbrenja. PARIZ. Francija, 4. maja. — Franc.-ameriška uravmava vojnega dolga*, katero morata odobriti zakonodajna zastopstva obeli dežel, prodno bo postala pravomoe-na. je bila predmet pogovorov na spomladanskem sestainku francoskih generalnih svetov. Ti sreti predstavljajo dejanski pro vine i-jalne vlado, .ki imajo velik vpliv , na zadeve v parlamentu in ki >so od-govorni za izvolitev senatorjev. " utOCHttOOO « a,podarji plače od ot*em do deset dolarjev za asom urno delo. Ker gospodarji nočejo o tem nič slišati, bodo plumberji z£Wtavkali. pričele krožiti v Bruselju govori- l)lvom tcr namenjene v gostilne, ce glede akcije, katero namerava ,)0cl° odprte noč in dan, če ne bo prišlo posebno povelje v lade. Cene živil so se že pričele dvi_ gati. Prodajalei mleika so objavili. da 1k> povišana cena kvartu v teku par dni za štiri cente. Čeprav je v zalogi na tisoče funtov svežega mesa, so objavili meisarji da bo povišana tudi cena mesa in iefto veljat gilede sadja in svežega sočivja. Vlada je saeer izdala svarilo, ne vojne *vojo službo francoski .da ni treba hišnim gospodinjam vladi ter je bil skrajno razočaran, j crromaditi živil, a vsa tozadevna ko pa je fsflednja zavrnila. svarila so ostala brezuspešna. Lju- zamrlegn. Kot njegov brat je ponudil tn- Mussolini je ustvaril delavsko ministrstvo, katero pa je sam prevzel. — Vsi delavci bodo organizirani. — ''Modernizacija" italijanskega življenja se bo pričela. — Abbott je bil oproščen. RIM, Italija, 4. maja. — Trije načrti skrajno važne narave so bili predloženi na zadnjem kabinetnem sestanku, kateremu je predsedoval "ministrski predsednik" Mussolini. Namen tega je bil izvesti fantovski vladni program. Načrt določa novo mesto ministra za kontroliranje in razvoj narodnega fašistovskega delavstva, centralizacijo sile ter polnomoč, da izda namreč program za razvitje zaostale pokrajine južnega dela Apenina in Sicilije. Kabinet je med drugim tudi sklenil dovoliti primerno svoto za ustanovljenje klimatične postaje v Salsomaggiore, v bližini Parme. Novo ministrsko mesto, ki bo imenovano "ministrstvo korporacij", bo prevzel najbrž Mussolini sam, ki je že itak večkratni minister. Ustvarjenje fega ministrstva pomenja najbrž, da bo tudi delavstvo soudeleženo pri vodstvu državnih poslov. Sistem, s katerim upa rešiti problem kapitala in dela, določa narodne organizacije za vsak tip dela in kapitala. Profesijonalni razredi bodo tudi dobili svoje narodne organizacije ali korporacije, katere bo vodilo novo ustvarjeno "ministrstvo". Arbitracija vseh sporov med delom in kapitalom bo postala prisilna. Posebna sodišča bodo ustvarjena v ta namen. Nefašistovske delavske unije, ki se ne bodo hotele pridružiti tem korpora-cijam, bodo lahko obstajale še naprej, a ne bodo dobile nikakega zastopstva in nikakih nadaljnih ugodnosti. RIM, Italija, 4. maja. — John Adams Abbott, član odlične ameriške družine, ki je bil zaprt tukaj na temelju obdolžbe, da se je žaljivo izrazil o ministrskem predsedniku Mussoliniju, je bil izpuščen, ker so se izkazale obdolžbe, dvignjene proti njemu kot neutemeljene. Kot ze porocano, se je spri Abbott z nekim voditeljem tujcev ter ga pozneje pošteno premlatil. Voditelj je dvignil nato proti Abbottu obdolžbe, o katerih se je izkazalo, da so popolnoma zlagane. Prine Viktor je bil velik obču-dova lee in proučevalec ameriških naprav. Znano je, da je foil najboljša avtoriteta glede ameriške ustave. Vojno stanje v v Nicaragui. MANAGUA, Nicaragua. 4. maja. — Konsrres jo proglasil danes nad deželo obsedno sta raje ter pooblastil predsednika, naj skolekta od državljanov petdeset tisoč dolarjev v svrho pokritja stroškov. skirru voditelji vred izjavile, da ne (bodo nemiri provokativne narave. Možje, ki so potrebni za vzdrževanje rovov in za preprečen je poplav, bodo ostali na svojih mestih. Delavci sami so izjavili, da ne bodo ovirali dobave živil, češ, da se ne obrača njih boj proti narodu, tmeveč proti stališču vlade v sedanji krizi. Včeraj popoldne je dospel kralj iz Windsorja v London ter se dal poučiti o vseh fazah obstoječe krize. Par ur pred izbruhom stavke je vladala v Londonu velikanska napetost. Na tisoče ljudi se je zbralo pred parlamentom in v sosednih ulicah, kjer so se nadaljevala pogajanja med ministri ter zastopniki delavcev. d i se je lotila panika, ka.tere ne more odstraniti nobena vladnž odredba. Hišne gospodinje so omalovaževale vse vladne predpise ter pričele v soboto zjutraj kupovati mleko v kanak, maso in druga živila. Železniška proga pri Damasku razdejana. BEIRUT, Sirija, 4. maja. — Sem tio dospela za Francoee jako vznemirljiva poročila. Železniška proga med Beiruitom in Damaskom je na ra&dialji 400 metrov popolnoma razdejsma. Boji pri Ckiouti so se zopet pričeli. Debs je bolan. TER.RE IIAUTE, Ind.. 4. maja.. Tukaj je obolel Eugene V. Debs, znani socijalistivni voditelj, a njegovo od ravtsrtveno stanje ne povzroča nikakih skrbi. Kljub temu pa se ne ibo mogel vdeležiti narodne socijalratične .konvencije, ki se bo vrnila v kratkem v Pitts-burghu. Kot znano, se je vrnil Debs pred kratkim s /potovanja na Ber- mudo. To potovanje ga je očivid-no utrudilo. Mehiške telefonistke so se vrnile na delo. MEXICO CITY, Mehika, 4. maja. — Opoldne sa zastavkade tukaj vse telef-onistke ter -zahtevale višje plače. Ob treh popoldne je bil pa že sklenjen kompromis. Uprava je ugodila zahtevi, in dekleta so se, vtrnila na deflo. Eksplozija v tovarni za i soliter. YOUNG3TOWN, Ohio, 4. maja. V tovarni GraselM Chemical Co., kjer izdelujejo soliter, je nastala velika eksplozija. Dva moška sta bila na mestni neamrčena, več drugih pa ranjenih. Povzročena škoda znaša nad petdeset tisoč dolarjev. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU Dasta io nate com slcdtic: JUGOSLAVIJA! 1000 Din. — $18.60. 2000 Din. — $37.0« 5000 Din. — $92.00 fri Mtoria, lrt xnafojo nanj k* m tM «taarjer 11 Motor n poitata* in drage 500 lir..........$31.50 1000 lir_________ $48.00 •M nt, nlwiWl n II Ml italua ur 200 lir......:... $ 9.00 300 lir........... $13.20 Prt naroMIh, ki imiiji mm) sa paUri— in dnife ■lidPm, BaipoftfljB na rrfnjr pdtte ta ▼ Trsta. Za pottUmtre, ki presegajo PBTTISOO DINABJHV all pa DVAXXBO0 LIB doYoljajemo po mogočnosti le poseben popust. Maarjwjn iinai ssdaj POŠILJAJTE pTBBZOJAV^STTlsS^JZVBSUJtMO T NAJKRAJŠEM ČASU TEB RAČUNAMO ZA STEOSKE $2.— IsTflM J FRANK SAKSEK STATE BANK 82 Oortisadt Sto* ..... _________ i_________________ ______i____A . \ IS = GLAS NARODA, 5. MAJA 1926. r GLAS (SLOVENE DAILY) Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, president. _ _ Louia Benedik, treasurer. Nova doba laškega imperija. Xa praporu admiralske ladje "Cavour", ki jo ponesla Brnita Mu&solinija v Libijo, je Mussoli-nijev program in novi cilji italijanskega naro.!a. Obnova nekdanjega rimskega cesarstva! Zaen-krrat pač samo v smeri, ki je od- Plaee of business of the corporation and addresses of above officers: pr{a j nue zac|eva formalno na ni-82 Cortlandt St., _ Borough of Manhattan,__New York City, N. Y. kake Ujje jntero.SPt t0 je na ^ever- O L A S N A E O'D A " Voire of the People* Issued Every Day Except Sundays and Holiday*. Za celo leto velja list ta Ameriko in KUnado ______________________$0.00 7.a pol leta ...............................$1.00 Za četrt Ida .........................$150 Za New York za celo leto $7.00 Za pol leta .............................$3.50 Za inozemstvo za celo leto ~..$7.00 Za pol leta ...........................$3.50 Subscription Yearly $6.00. _ Advertisement on Agreement. 'Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. noafriški libijski obali. Kolonizacija, to je neprestano ge.slo. V tem zmislu se je vršil obisk prvega italijanskega ministra in diktatorja v Libiji. Dejansko je fašist ovsko vlada v treh letih več storila za iisjm šno kolonizacijo v Libiji ii"go vse prejšnje vlade. Deželo je vojaško osvojila. politično uredila, začela z jav-j nimi deli in po'ožila prve temelje — i agrarni obnovi. Z vsem tom je do- Dopisi brez podpisa in ofiebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se prebivalstvo deloma prepri- blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročni- 0 svojj m()(-.i in 0 breziuspež- kov, proirno, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje f nrtstj Up0,-.,> deloma pa ga dejan.' najdemo naslovnika. _ onirjev kolonistov^ čira največ posnemovalcev. To moje potovanje bo vzbudilo v duši italijanskega narod mnoge globoke odmeve, ki bodo prinesli blagoslov. Iz gledališča Miramare je Mns-solini odšel v vladno palafo. kjer je bil sprejel zastopnike italijanske kolonije v Tunisu, ki so prišli z zastavami in prapori. Izročili so Mnssolniju v spomin diplomo. Ta dan zjutraj so dospeli v Tri pol is romarji iz Genove pod vodstvom svojega nadškofa m>gr. j Minorskega. ki >o prinesli s seboj genovsko Madonno della Guardia, ki jo je bil ob veliken^ viharju na morju zaobljubil kapitan Ameli-Opoldne jo bil Mussolini gost v častniškem dr.mu. kjer jo imol na častnike kratek značilen govor: Vsi deloma na veliki zgrad-nas preveva s ponosom. To stoletje bo stoletje delavno. Zagonetno, toda resnično. Roman kitajske dvorne dame. nji*, ker >o morali ob osmih vsi spat in ob petih zjutraj zopet Vsi na nosre. sko notranje pridobila, saj upa od vztrajne in mogočne Italije; taj-"O LAS NAROD A'\ 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. gospodarske povzdige dežele ime-. na moč peha Italija nasproti nje- Telephone: Cortlandt 2876- j ti svojo korist tudi domače prebi- ni u>oli in ta moč nam ne dopu-valstvo. Vsa ta dejstva so ob Mils. 5ča pokoja. Zapreti pa se moramo BLASFEMUA NAJHUJŠE VRSTE -— Pm>«>m (wivi.ina hli*2no-t človeka, ki je spisal to brošuro. solinijevem obisku postala očita. Mussolini jo obiskal v.se važnejšo kraje, vojaško postojanke in na-iselbine in otvoril delo na ogro-: nem agrarnem ] »od jot ju. za kate-^ ro je dobila koncesijo neka itali-J'* janska anonimna družba. Obiskal j etudi agrarni institut v Sidi la/vidiu iz naslednjih izvajanj. Za,>«i/il M-m Sv«Mo Biblijo, otlprl njene strani ter pričel či> Meeri in si ogledal njegove eve ' i ; iijisb- in • Im-iIc: — (V me kdo ljubi, naj ljubil. Prišla bova k njemu ter »-tarvovala v njegovi bivanja v Libiji je v gledališču li si. .Janez, 14. 23. i Miramare v Tripolisu otvoril na- h ■ . U prečita I te .......de, sen. *po*nal. da sem sam doma in cionalno agrarno zborovanje, ka- "Cavour", da se vrue v Italijo. m i a/ven men - nikr.gar v sobi. Ženitovojijc je bilo končano. jteremu so poleg drtigi hnajvišjih Ob slovesu je mestni župan Has-O/.I s»'in s, po »vetu. da vidim, kako se zabavajo ljudje m 0"bnw,i prisostvovali tudi' vojvo-'suna paša rok,d Musoliniju: "Že-/■• ..:<»\anjti. Ko som razmišljal o tem vprašanju, sean z^patzil časo- da mestni župan Has. hm, da .se krona italijanskega \ Uwr,-m -m čiial: — Kardinal 0'ConaieU proti prohibici ji T sunn ^ Caramauli in guverner kralja čim preje izpremeni v ee- v trdo. zavestno disciplino si se pripraviti na bodoče nalogo, ki nam jih u'egne zgodovina nekega dne nenadoma dovesti pred oči. Gorje. če bomo takrat omahovali, če nam odpove korak, kajti zgodovina ne čaka na zamudnike. Dobro veste, :la to besede niso priložnostne fraze, marveč so dejanstva. kajti današnji dan ima svoj pomen. Popoldne ob potih je Mussolini ob gromenju topov odšel na ladjo Na Kitajskem so še vodno dvor-1 običaje Messaline, nedolžna kot ne dame, Jit-r je tam še vedno ! golobica in da je vladalo na nje-dvor. Ko je postal dne 31. de-1 nem dvoru pravo metliško živijo. eeofbra Juanšikaj, potem ko je pretakal pred cesarskim prestolom vroče solz»\ predsednik kitajske republike, .»o vtaknili sina nebes, ■ Nekega dne pa je bila prinee-ki je bil star ravno pet let, v nje-j sinja Dan osumljena, da jo so govo pozlačeno gajbico. Njegovo kriva zarote, vsled katere je izgi kraljestvo, ki je nekoč obsegalo nilo 200.000 dolarjev cesarici. Če skoro polovico Azije ter vsebovalo ni hotela končati svoje bujne mla-petsto milijonov ljudi, je tvorilo dosti pod e vet jenih lotoma v veli od tedaj naprej poslopja, steza- kom jezeru poletne palače, je mo joča so krog štirih dvorišč v naj- rala pobegniti. Preoblečena v ev-bolj severnem delu stare cesarske ropskega mornariškega vojaka j» palače- Tukaj stanuje Suan Tung; pobegrtila. S tom se je pričela s svojim dvorom že več kot štiri-j žalostna 'nu!<«r Bruce i/. Maryflarxla je rekel: — Prepričan sem, da jo ugotovilo k.irdnxala OT'onneila -sijaj<-n izra«; proti prohibiciji. K« tijfr«*snik HiH j< r»skel: — Ugotovilo kardinala mora ugajati vsafceniu, ki veruje v krščansko doktrino. CKUfkžil s.m list. Nisem hotel citati ilalje, ker sem se prepri-r-a.!, kako uživa svei žimi to vanje pojedine. ^••del pa sem »a mizo t»-r pričel pisa.ti nitelednji poziv: ♦I a j.'., v o/ Tak Kri-ta. sem zapazil, da iportretbuje iblij»', v katerem «toji tzapisano, da mora človek nan pral o veji prohibiciji k emu sLsteonu! Ljitilje zapisujejo svoja imena na minljive na»groMne sipome-n ki 4ie pibste uusiki nikakega ditimepa spomina m«l nasled-i .mi generacijami in /-ii take kamene plačuje bo-guti in revni velike ••vote denarja. V.se to stone za trupla i>rez življenja. —- In kalvV. ^>omei»ik« in nagrobne kamene hočete postaviti za svoje žive dus«'j Ali ni živa duša človeka več vredna kot pa njego vo truplo f — Zgladite svojim živini dušam živ spomenik! Poiščite g radii-» i /i\ h spoanenkkov, ki bo jmstavil vašim ošlje sVoje pismo ter bančno ali poštno nakatznico da lio tu njppova dobra dejanja trjegovo ime z mojim vred zapisa- DeBono. V svojem otvoritvenem govoru je Mussolini poudaril, da Libija ni samo s političnega in vojaškega vidika nedotakljiva, marveč da obeta tudi velike gospodarske možnosti. V Italiji se poraja nov rod, ki ga je oblikoval fašizem. Ta rod združuje v sebi vse čednosti, ki so se doslej italijanskemu značaju odrekale, posebno pa vztranjost in stanovitnost. Temu rodu pripadajo ti naši kolonisti pionirji, ki so prišli v Libijo, da jo s trudom svojih rok izpremene v plodovito deželo. To so drugi ljudje nego tisti Italijani, ki trapasto plešejo po a-trijih velikih modnih gostiln. Mi Italijani .smo lačni zemlje, ker smo sarsko krono!" Mussolini jo odgovoril Željo sprejemam"'. Mussolini tedaj snuje in napoveduje italijansko cesarstvo. Vsi dobro vemo, da je od velikih besed to velikih dejanj zelo velik korak, vendar je umevno, da povzročajo novoitalske imperialistične geste mod sredozemskimi državami — Francijo in Anglijo. Turčijo — precejšnjo nervoznost. Te države bodo danes pač še iz_ lahko našle sredstva, da s potrebnim poudarkom opomnijo Italijo na malo večjo skromnost. Saj je celo Nemčija znala znane Me>soli-nijeve izpade zelo učinkovito zavrniti (z gospodarskim in turističnim (bojkotom). Na vsak način rodovtni in hočemo taki tudi osta- bi bilo želeti, da bi vodil Mttssoli-ti. Skrbel bom, da najde zgle:l pi- ni treznejšo politiko. D opisi Waukegan, HI. Prosim priobčite ta moj prvi dopis iz te »prijavne waitikegan-ske naselbine. Delavskih rafcraer me bom dosti opisoval, ker jih ni preveč za hvalil?. Imam pa neko drugo stvar. Na binkoštno nedeljo se bo vršila zabava POtzarjev pri Radeto-vem Ma.ticu na farmi. Vabim vse List je baje. oz:roma je bil svojo-časjio, jako razširjen med kmet-skim ljudstvom v stari domovini. V njem čitam, koliko rojakov lr. obiskalo meseca -junija Chicago ob časiu Evhaii-'tičnega. kongresa. "Domoljub" poudarja, da je lepo. če se poda nad sto rojakov poklonit Kralju vseh kraljev čez ši roko morje a- Oh e ago. Mnogi meti prijatelje Polžarjev iz Wauke -temi — pravi "Domoljub" — pr, gana in North Chicago in tudi iz nim3jo v milili češčenja Naj drug h niiselbin. | svotejš^ga. pač pa si domišljuje- Kakor se nekaj sliši, jih pride J0' (la bodo v Ameriki pome d., v /sorlovini nesmntuosti za vse čase, dokler bo Človek obstajal tudi Iz Clevelanda nekaj na našo1^1^ AmerLknnce in tam osta na »- ni s,vein. In v-.,keniu bom dal svoj dar Kraljestva Večnega ! zaba.vo. Nastopili bodo razni go-i'»- 4'Domoljub" dostavlja, da se i.iirii v Cei kvi-Krista. - Vsa pUma. čeke, drafte, money ordre naslovite naslednje: Je^us niri»vt. King oPPeace, 1^42 Dicksou Street. Chicago. Irtinods, U. 8. A. Wit h »rotherty Greetings. jckus csirist. vorniki. ki Jiam boilo »povedali v>si britko varajo. Sedajnja zgtKlovino polža. Zdaj imamo -pol- *t'oga priseljeniška postava bo ža na paši pri RaxTetovem Matica.! l>azila, da Se kaj takega ne bo Morali smo ga prikleniti, -zakaj je 1 godilo. Nekateri rojaki so mi po zala.-.t«Miuja iot izr»iiena v t»>j brošuri, nam še ni prišla pred t Vožn jo z a\~tomobili bo preskr-« i. Možak je sicer oči vidno W^izen ali pa velik prevarant, ki raou-.bel naš Frank Mesec. kazali pioina sledeče vsebine.- Poniji mi za karto, pridem a' Ohiea go meseca junija na Evharistični Izlet, nakar pridem k tebi in tam ostanem. — Vsak. ki je količkaj previden, odgovori sorodniku ali prijatelju, da to ni mogoče. Mor- i.a - Liiikoroinotstjo.ter venskim faxuUizmom tenc-ijalk in pa krogov,] Nekaj se tudi «iiši, da bo ta da« . ^ kateremu posrečilo, da ;.. t ■ of; ■ n j, vera d*-v*-ta ^>riga. čeprav čnpajo-n« nje ve4ike dobičke J razvitje tnaŠe zastave. Kar se tiče se b o pair mesecev, ali celo par let j'rofeura je nf.Jq*djena» v prvi vrsti na Poljake, vendar pa dvomimo da UT bdo med njimi dosti ta.kih, ki bi sefcUi na Jimanice ter padli v roke takih slrfurjev ali blaanelev. Konjereja ▼ Lipici na Krasu. To konjerejo je pričel leta 1580 nadvojvoda Karel in je vedno zelo lepo uspevala, in tako se vrši dalje tudi .pod itaHjaiAim režimom. V LipicT~ko\TnUc fiotta.^ ki vel j« za. prakticjie^a moža. pa je h (konjereji *>ridru£il ie govodoreljo. OkoVl sto kravic po Li^ei in daje dobrega in"trfl3kov, kar Ima prine drla vi lepe dlkovnik mi »bil zadovol^n. — Konji so ostali skoro vedno v svojih hlevih. To mu Jii ugajalo, pa je doisedamjo metodo konjereje 'popolnoma modificiral, kakor je čitati v n»jkem italijanskem poro- č-na iz Lipice. Kd^ve, ee njegove ^ ^^ ^^ ^ ^^^ tnetode ne i»do škodovale sla^t fip,n dobil več ilzdaj v bjuirfjani zastavonoše, imamo že izbranega vrlega korenjailca. Avtomobili bodo vozili «e zjutraj oh deveti uri na (zabavo. v slučaju slijbega -vremena se zabava preloži na poznejši čas.. Torej še eokrat na veselo svidenje pri Radetovem Matica. JoSin Kink. S pota. Na potu se marsikaj s lisi in m&rtsikaj doživi Pomnik ima dosti £asa za premišljevanje in «a pisa- li iskanega lista "Dorocfljuba", . - __________________ skrival otek velikega romana, čigar junak je bivši avstrijski dra-go-nski nadporočnik, dvorui kaplan in poznejši prelaf, bivši grof | firim«n>:tein. V Olomucu se je pri- 4 ll"v .čelo 8. aprila zndnje in najbolj t>ro- e lu-i nok.lanjoga kitajske-! -- , . , . . , ... ... _ . . 17au*>o pogdavje. krie zelo zrtaciluo ga poslanika v Parizu in ona sa- i , , m., , . . , i za panloo otiesra glavnih ■predstavni- ma med vsemi njenega plemena , . .. , . 4 , T. , . kov avstn.Vskc aristokracijo, v Pekingu razume težko umetnost, da izgleda oblečena na kitajski mJ V biVS1 ^'"^^teinovi rezidenci čin. čeprav so v.se njene obleke iz-jC° JO nsimro* dražha delki pariških krojačev. . | T tatovega premičnega imetja. - ^ .... ... . , | Na i/kupi-ce.k čaka okrog šO upni- Republtka ji jc vsled toga izka- , v, -i • . i *, . ... . .kov. Dražba je vzbudila veliko 7.ti- zala tudi cast, aa jo je imenova- ... .... , . si manj o m na dvorišču prelatove la, čeprav je Mandzu izvora, za , , ... ... ... ..... . . ga gradu se jo zbrala velika nino_ voditeljico oficijclnui tujskih spre-.' .. , . žica radovednežev. GrunnvsteTiovn V Ivitsiji se je pod carskim režimom graft strahovito proevitat. Ko so prijeli boljševiki državne vajeti v roko. je ibil nekaj časa mir. Sedaj pa zopet poročajo iz Moskve, da je v boljše viški Ru-iji las toliko graf ta kot ga je bilo pod carskim režimom. Tesra pa nikadeor ni kriva bolj-ševiška Rusija. Tega so krivi ljudje in politiki. Ljudje in politiki so povsod enaki. * Sl'vn] «om rojaka takole modrovati : Lntdem ugajajo nemmnosti. Ljudje poino vc-liko večjo neumno?;! i kot pa živali. Toda t "m u se ni treba čuditi. Živali no morejo itganjaifi takih noun no-1 i kot ljudje, ker niso tako pametno kot <;o ljudje. * Državo, kot sta naprimer Or-^ka in Italija, so neprestano sklicu jejo na svojo zgodovino. Lo poslušajte grškega ministra Pangalosr,. kako vam trobi o So-Vratu. Platonu. Aristotelu in o ,dms'h veleumih stare C.rškc. Tn Mussolini nima nikdar no-|henega govora, da no bi omenii Cezarja. Avgusta in drugih stebrov --tarega rimskega eesr.fstva. Tudi Srbom je ear Lazar v živahnejšem spominu kot so jim vsi sodobni razvoji. Nekaj wrong mora biti z državami. v katerih uživajo mrtvaei večji kredit kot pa. živi ljuidje.. • * Najprej so so posluževali ameriški zločinci revolverjev in bodal. Svojo žrtev so ponavadi iz zasede napadli ter napravili ž njo kratek proces. Toda mi živimo v moderni dobi. v dobi natprodka. Prejšnji teden smo čitali, da je skupina tolovajev s strojno ; je pa prelat ne bo užival, ker i-mn tOiiko dolgov, da l»oNno odgovoril. — N'o. to že še gre. 7.a $2f>0f) so v-a k o lofo po modi oblečeni. — Toda. — je ugovarjal fant. — to vendar ne gre. Kaj bova pa jedla, če boš dala yse za obleko? Ona ga je prezirljivo pogledala ter /.aničljivo rekla : # — - Mislila -iom. da ^i drugačen kot oMtali moški. Sedaj pa vem. •la ^i ravno tak. Moški pa res nič driipetga, no mislijo kot kako bi moli vodno «poln želodec. * V Pittsburgh u se \*rši narmlna konvencija soeijali^tične stranke. Covortn'-ki so nastopili tudi proti Volsteadovi »j>o«tavi. Domnevajo, da bi bilo najbolj-"< . če bi sleherni Amerikanec dela! doma pivo in vino, prodajo alkoholnih pijač naj bi pa vlada prevzela. Govorniki najbrž ne vedo, da že sedaj dela *koro sleherni Amerikanec doma pivo, žganje in vino. Sedaj jo prepozno. Vlada bi naletela na preve'iko konkurenco, če F»i lotila teisra biznesa. Po eesta^i Log Angelcsa je »tavala, ne](a mlada ženska. Hodila jr biTiz cilja tor je bila jako pomanjkljivo oblečena. Policija j9 jo spravila na policijsko srtražnieo, od tam so jo pa «poKlali v »umobolnico. Ej, če bi bila newyomka policija tako natamena ter bi hotela vse take aretirali, l>i imela eftz glavo dola. Tn xw nowyorske nmobchiice bi j bile že -koj prvi dan prena-pol-njene. ••. 1 ■' Sfer V ačfefi, . . Miguel Cervantes: Tatinska bratovščina (Nadaljevanje.) —M v v* ■ scina I Fant je vnovič prisegel in se zaklel, da on mošnje ni vzel. nil i je kJuj videl. Y*e to je pa le še bolj razplamtelo Monipodijevo jezo iu vznemirilo tudi vso družbo, ki j«« spoznala, da -se greši proti njenim .š<;rttftom »u dobramui redu. Ko je vtidel Rmeonete vso to jezo in razburjenje, mu je za-zohvatil skupaj z;lHni kam spravila. in eloveku se je milo storilo, ko ju je videl, kako sta pritekla vsa upehana in bre»z sape, a jima je aioj kar curljal k angelskih njunih obrazov. Pravila sta. da morata takoj za nekim živi norejeem, ki je dal_ v mesnici stehtati nekaj ovnov, pa bi rada poskusila, ali bi mu mogla olajšali debelega mačka realov, ki ga je nosil pri sebi. Perila nista niti razložila niti preštela, -tako sta zaupala v čist oho moje vesti. In tako mi Bog izpolni vse moje želje in nas reši preganjanja posvetne pravice, kakor se nisem dotaknila koša. ki je tako nedotajknjen kakor jaz, &o sem se rodila. — O tem nihče ne dvomi, go->pa mati, — je odgovoril Monipo-Jdio. — Koš naj ostane do večera ko pridem jaz tja. da vse robeem .ki mu ga je «ti gospod j prest ejem in zapišem, potem pa s»' navrgel. Zd.,j je tudi OortadiTo Izvlekel svoj robee irt ga pokazal. Videč to, je Mmuipodio dejal: Oortjudilo Dobri. — zakaj ta na-kov Ln pridevek naj vam ostane gA vse večne čase! — pridrži-fe si robee. jaz pa si pridržujem, da vran vašo usLužnost še posebej poplačam! Zakaj, kar se tiče denarnice, je moramo izročiti algrva-eilu. ker je last nekega eenkovnl-ka. njegovega -sorodnika. Pravično je pač, da se izj>olni pregovor, ki pravi: — Ni preveč, če daš eno bed to .njemu, ki ti je dal eelo kokoš —; več namreč zaani/.i v e-neni dnevu rta blagi rigvaeil, nego iiuu mi mornmo in običavamo dati v sto dneh! Enoduano so vsi po-kvalili viteški čin našUi novincev, kakor Tudi odločitev in nwienje svojega poglavarja, kateri je hitel, da vrne algvaeilu zahtevani mošnjiček. CoixadiLlu pa je bil zdaj tudi pri drugih zagotovljen pridevek — "Dobrega", kakor da je bil Don Alfonzo Perez de Cinzman Dobri ki je vrgel z obzidja me**ta Tarife svoj nož, da so ž njim zabodli njegovega lastnega sine. Ko se je M on t L pod i o j k>vrnil, sta prišli ž njim tudi dve deklina. Obe sta imeli našininkana obraza, čtvz i a če 7. pobarvane ustnice ter z neko sviiu-eiK) barvo preple«ka-ne prs>t oprrojeni pa #ta bili v kratke suknene plašče ter polni drznosti in nesramnosti. Rineone-te in Coroadillo >fta. takoj razumela, da sta dve takšni In se nista motila. Nemudoma sta stopili z odprtimi rokami ena k Chiqulznaquu. druga k M an if err u — zakaj tako sta .se klicala ona dva grdavsa. — Maniferro pa še |»osebej zaito, ker je nosil eno roko iz železa,.namr-sto tiste, 'ki mu jo je bil vsled take razsodbe odbil rabelj. Thtdi o-na koScm vsega, 'k«r je Bog dal. In t«Jco se je 4udi zgodilo; zakaj je prišel fant s košem, ki je bil pokrit s kosom sukna. Vsi -o se raa\<*elili njegovega prihoda, ia edeu dva jo Manlpodio likava l prinesti eno rzim*t preprog iz sosedne sobe ter jo pogrniti po tleh v veži. Potem je reknaj v-i sedejo v krogu. Iti proč a vso jezo «i skrbmi, tkajti zidaj se hočejo pošteno razveseliti. I'u se je oglasila starka, ki je prej molila pred svet opodo&o: — iSiiiko moj, Mouipodlo! Jaz nisem za v«$elice, ker se mi že dva dni tako v fflnvi vrtii, da bi Vma-lu znorela. In potem moram še pred poldne opraviti e»vojo pobož- in prižgati svečke pred Našo Ljubo Gospo pri Studencih ln pred sveti m križem svetega Avguština, česar bi ne zamudila, tudi ec bi še bolj oneiUo in prhalo. prišu spfoh amuo zato, ker Ft a snoei prinwda k meni Reuegat in Contopie* fa in večjo od te tu. Pri -živem botru, ki vidi metie in moje srce — « »to nedota&n jeiro je bilo v*e in kakor je prišlo i« luga. Revčka r;:-zdelim na v.sčBkega5 ikar mu gre. vestno in pošteno, kakor je zmerom moja navada. — Kakor ukažete, sinko. — je rekla >tarka. — Ker se mi pa že mudi, dajte mi požirek, ?e ga l-mate. da potolažim ta ubogi želodce, ki ga vsak hip obhajajo težave. — In še kaikšen požirek imamo, mati! — je Spregovorila tu Bs-ealanta, kakor se je klicaja Oa- / daj so "v5sr'paseBli v krogu -na preprogo, Gananciosa pa je razgrnila svoj plašč «a namizni prt. Lz koša je vzela najprej velik šop redkvic, približno dva ducata pomaranč- m limon; ter veliko koziCo v kose narezane in pražene pole-novke: notri pa je še ostado pol flanderykega sira. lonec ote (oa rodna špai^ka jed) iz pristnih o-liv, krožnik granatoiih rakov z močno opiDprano kaj>ar*io poli viko za žejo in naposled tri prebele pogane iz Giindula. Zajrtrkovalcev je bilo kakih štirinajst. in vsak je vzel iz Žepa svoj nož z rumenim ro&ijem, razen Rineoneta. 'ki je izvle&el wvoj •polomlljeni meč. Oba starca tu pa Ganchuelo so imeli nalogo, d: polnijo iz melia ono manjšo posodo iz pluta. Ko pa so se ravno hoteli lotiti pomaranč, je vse silno prestrašilo nekoliko udarcev na vrata. Mo-nipodio je ukazal, naj se ne ga-»°jo. je stopil v stransko sobo, snel tam viseči ščit, položil roko na meč. stopil k vratom ter z votlim in srrašaim glasom povprašal. kdo kliče. Na to je dobil odgovor od zunaj: — Nič hudega, gospod Mon1!-podio. Jaz sem, Tagarotc, dopor-danska straža, in sem prišel povedat. da prihaja Jul i j an a Cari-haita, vsa razmršena in vsa v solzah. kakor da se ji je pripetila kaka nesreča. V tem je dospela glasnio ihteč ■ V - J^J ' f&T d ~ GLAS NARODA, 5. MAJA 1326. nanciosma tovarišiea. Potem jo tudi ona saona. Ko jo je Monipo-odtgrnila koš, in v njem se je prr-.dio spoznal po glasu, je odpri vra-kjczal vinski meh s približno dve- ta in ukajcal Taga*xtfu, naj se tarna arobama vina ter posodico lzjkoj vrne na svoj prostor in naj prihodnjič javlja, če ima kaj, z manjšim ropotom in šumom, kar je oni tudi obečal. Cariha -ta. ki je zjclaj vtstopila, je bifa deklina iste podobe in tudi istega meštirja, 'kakor oni dve. Bila je v-a raekuštrana, obraz pa je imola ves posut ž bunkami. In pluta, ki je mogla tako na oko držati eno a&umibro (poldrugi liter.) To posodico je vzela Esca-lanta iz koša in jo dala ženski, ki jo je prijela z obema rokaima, odpihnila malo pene in rcikla : — Mmlo preveč bo, hčerka Es-ealanta. toda Bog pomaga ^vsaki reči. v komaj je prestopila prag, se je Potom je nastavil aposodo na ^rudLla brez (Zavesti na tla. Ga- S)pravila inaenkra\ ln ^-'nanciosa in Escalaota sta ji takoj priskočHj na pomoč, a ko sta ji odpeli pisi. se je videlo, da je bila tudi t{im vsa podpluta in zsneč-kana. Šele ko so ji obraz dobro 0 škropili z vodo, se je zbudila in je rekla : — P rs. vi en ost božja in kraljeva naj pride (nad toga nesramnega roparja, nad m jaz tu, da ti preskribisn zadoščenje in pravico! Povej, kaj se ti je :5godilo, *n vedi. da boš t: rabila več časa za isvoje pripovedovanje. nego jaz za tvoje maščevanje! Povej mi. ali se je kdo dotaknil tvoje časti — zakaj če je ta.ko in če zahtevaš kaznovanja, ti je trebta samo usta odpreti! j — Vrag jo vzemi, še tako čast I — je odgovorila Julijuna. Takšno bi iskala rajši v pekiu, nego pri tem risu, -če ima opraviti z ovcami in ^ jiMgn jet i, ^e ima pred sabo moae! S tem naj «e jem z istega prta svoj .k/rtuh in ležim v isti jv>-st44jr i (njim! Prej mi bo šakal trgal te ude, ki mi jih je ta divjak adelal, "kakor sami vidite! Pri tem je vzdignila krilo do kolen in še malo višje ter pokazala, kafko je povsod vsa maro-gasta. oddiha vso vsebino iz plutenlce v želodec ter pristavila : — Ta striček je pa iz Guadal-< anala. le nekoliko okusa po mavcu ima. Bog te potolaži, hčerka moja. če bo kdaj treba, kalkor f?t ti mene .potolažila! Bojim se samo. da mi bo to škodovafto. Jto sem še tešč. — Ta vara že ne bo škodoval, mati, ker je lanski, — je rekel — Saj trudi jasr upam tako, in Monipodio. sveta Devica Marija mi pomagaj! — je odgovorila starka in potem pristavila : — Poglejta, deklici, ali nimata vsaka po en četrta k pri sebi. da si kupim voščenlc za svojo dušico; zakaj v naglici in hitriei, da pridem čim prej povedat radi onega koša, som pozabila svojo tonbico. — Jaz ga že imam. gospa Pipo-ta (zakaj tako je bilo dobri starki ime), je odgsmorila Ganancio-ea. — Nate dva četrtaka.! Prosrm pa. da kupite z enim še zame eno in jo prižgote pred gospodom svetim Mihaelom. Če pa. je moči kupiti dve. priž»ite drugo pred go--podom srvetim Blažem. Zakaj oba vta mojto posebna priprosnjika. Rada bi kupila še eno za gospo sveto Lucijo, ki jo zaradi svajfh dveh oči* tudi posebno čaistim, ? danes nimam več drobiža ; pač pa up.-?jn. da že lahko jutri w>trežem vsem t rem. — Ne bo ti žal, hčerka moja! Samo pazi. da ne boš gledala na vsak bel ič! Zakaj čez vse je važno. da človek prižiga svoje sveče. dokler je še živ in nom ni mnogo zaupati, ker so zelo nezaupne živali in spremene --vojo dobro voljo v hipu v slabo voljo. Strežnik takega losa v nekem zoološkem vrtu v Nemčiji je moral poplačati svojo neprevidnost s svojim življenjem. Ko se mu je los že popolnoma ml al in ga ubo?al na vsa k migljaj, se mu je enkrat preve" približal. Tedaj gfi je los nen«-doma -iimil z ua/vždol nagnjeno *rlavo z ropovjoni tako nesrcvno v prlavo. da mu je ena konica rojra prodrla oko in možgane. Strežnik je bil seveda na mestu mrtev. Žival sama na sebi je precej čudaška in »ni torej nobeniT posebnost, »temveč le kot preostanek prejšnjih geoloških dob redkost za našo dobo. Ker se tudi severni jeleni čedalje -bolj kultivirajo. zlasti pa gozdovi izsekavajo. bo los Čedalje bolj izginjal in bo morda o-stal le v najsevernejših delih Evrope in Azije, a-ko ga ne bodo lov-ei-domačini prej pokončali. Sicer pa je mnogo 'bolj odporen proti raznim neprilikajn kot naš jelen. Tudi množi se bolj hitro kot Jelen ter doseže v ugodnih razmerah zelo visoko starotet. Dan samomorilcev v Budimpešti. Budimpešta je dosegla rekord v samomorih v prvem tednu v a-prilu. in .^icer v dnevu od nedelje na pondeljek. V t<»ku kratkih '24 ur se je zastrupilo 27 ljudi. Najbolj žalostno j0 od-tot kov iiKloletnih. Smrt tenorista radi nesrečne ljubezni. Iz Rima poročajo: Med Barcelono in Oportoni je skočil iz drvečega brzovlaka italijanski te-noii^t Pietro Giuli. Pri -^"koku se ji- rt-cno poškodoval, da -o ga morali prenesli v l>olnišnieo. Toda čim so ga zdravniki obvezati, je v odsoToiostj bolniškega o^obja od-prl okno in se na flvori- >če, kjer je obležal mrtev z razbito glavo. Dejanje je izvršil radi nesrečna ljubezni. 140 AXROV FARMA v dolini koncem vasi, živina, oro-j d je in pridelki. Cena $430$00. Nci kaj gotovine. — Pišite -qjp slikeT W. H. Murdock, Oooperstown, N. Y. (3t:3,4,5) Pozor čitaCeljL Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih: kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glafc Naroda". S tem.'boste, vstregli vsem. Uprava 4Glas Naroda', ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. ZASTAVE svilene ameriške. slovenske in hrvaške regalije, prekoramnice, tro-bojnice, znake. uniforme itd Sigurno 25% ceneje kot -drugod.. _VICTOR_NAVINŠEK,_ 331 GREEVE ST. CONEMAU^H. PA. DRUGO SKUPNO POTOVANJE " sparnikom "PARIS" ^ 22. maja 1926. Potnike bo spremljal naS uradnik praf do Ljubljane. Pasli'bo a« prtljage ln gledal posebno na to, da bodo tbi potniki ndobno ln" bres-skrbno potovali. ^ Na razpolago imamo posebni oddelek n nale potnike, naflMljit kabine v sredini parnika z 2., 4. In 6. posteljami. Vozni list Btane do Ljubljane $116.77 z vojnim davkom ln ielesBl-co vred, *a tja In nazaj pa samo f206.00 In $5.00 vojni davek. vbi potniki, ki so se kedaj vozili s tem parnlkom, so bili saddroUal s vožnjo, kabinami, brano, postrežbo, splob a vsem tako, da ao ta par-nik tndl drugim priporočali. Kdor leli potovati, naj se obrne za pojasnila čimprej na: - FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlaodt Street t New Tatk. N« X. \ . i-jvt'ixi ; . iJi ■ n OLA'S NARODA. 5. MAJA 192G. Po široki cesti življenja ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za "Glas Naroda" priredil G. P. PRAZNOVANJE BUDDHOVEGA ROJSTVA ....... # (Nadaljevanje.) — Ziiikaj? — jo v^rašaiii ter se visoko vzravnala. Lotil se je jc nenaden ob^urok strahu in sramu. — Ali ni dovolj, če pove« to me-• ii >«uni/ .Še vodw >em uvaxevaia tvoja po>velja. To je t-voja hiš« ip ti v tijodar. — To u«' izključiti je. tla lahko počneš izven nje kar hočeš. Geor-jrina mi jo iprtfvovetlovaln. kakio stuešno so navdušuješ za ono maza-ško sliko. — In kaj ski o paš iz tegaj — Da bi h i{K>siail lahko nevaren tudi slikar a j a/, ne Trpim! *e žn\ im. še noisiš mojo ime in jaz sem tvoj gospodar glenle tvoje časti. — Nikdar več ga n<- bom videla. — je rekla mirno, — če te to more (totola^.iti. Mo4< aJ je za trenutek ter ramiSljal. — l)oi»ro. dobro, kdo pa mi jamči za to. da boš držala svojo besedo? D«, če bi bila kor Geortiina ! Ta ženska ljubi svojorga moža ter ga deLa srečnim, kljirb razliki v *rtarosti. Ozrla se je jvro*1 njemu ter mu zrla presenečena v obraz. Za trenutek jo izgledalo kot da hoče nekaj reci. a nato <*ta se njeni ustnici se Irdnrjso itlsnili in mi iijeeiean oibrazu se je prrka^aia poteza, ki je izraz, i J a napol zaničevaBje m napol veselo**. a Lorene ni videl tega. B — Da, Grotgina j«' jH>štena žeifc&a .— jo ponovil, — s tako človek lakko izhaja. Prilagodi se razmeram ter je vedno vosela in lju beznjiva. ^akaj ne more* biti tudi ti a je %*-al razločno -pred Jijo, prav kot ga sočutju. je videki v >lu\ii nizsvetljavi v bmloarju svoje setfrncflie. Lep obrabil — Ali g«*] jo pozabila? — jo razmišljala na tihem. — Ali je sploh Drugac« m i)jla vajena taksirati »ljudi po njih 'lepi ali grdi zuna-' luouoče poza-b.či nekaj, kar je ljubil človek nekoč s >lehrno nitko i.j<.. N kaj dru.g-ira je moralo vsled toga izvajana svojo privlačno svojega srca: » vilo. neka j duševnega, vzviše«»^ra. Mogoče je bila umetniška duša t ' Vstala je. v njem, Ui ji je sijala nasproti iz njegovih oči, ki jo vključevala1 -- Kako >0111 prišla na t v " 1;; /.um«* van j" /ji tako številne, i;r/nrvlične občutke, do ikate- '>e ]M>ino l<*r potegnila - V Tokio so <0 vršile dne 9. aprila, veliko sla.vnosti v v po min rojs-rva Gautamc Bivkllie, katetri je pred 2.">C0 l^ri ustanovil budistov-so vero. ŠILka nam kaže pogled na provLzoričen oder v Ilibivn parku. pav&nja anhdva kralja Nikole, so 'našli n«imreč rudi kov-čeg polu cerkvenih dragocenosti, ki «0 "bile la rega in novoga orožja. 2513 razni i h objektov, ki 2so »kirasili wabane } dvorca, vse umetniško Izdelamo. Dalje .pohištvo samo, ki je ostalo po sobah, kakor jc ,bilo. dragocena garderoba in posode. Vise to bo tvorilo krasen muzej, ki bo velika 1 privlačna sila ne samo za jagoslo-vajiske državljane, temveč tudi za inozomeo, ki bodo hoteli študirali zgoo>irg, Bremen; Reliance, Cherbourg. Hamburg. 19. maja: Maureta.'ila, Cherbourg; T*r«»9. Roo-•evett, Cherbourg. Bremen. 20. maja: Thuringia, Hamburg. 22. maja: t TARIS, HAVRE; SKUPNI IZT.ET. 25. maja: Leviathan, Cherbourg, Bremen, Bremen. 26. maja: Leviathan, Cherbourg. 26. maja: Aqmtanla, Cherbourg; America, Cherboure, Bremen. 27. maja: Stuttgarr, Cherbourg. Bremen: DeuLschlantl. Cherbourg. Hamliurg. 29. maja: Olympic, Cherbourg. 1. junija: Resolute, Cherbourg, Hamburg: Berlin, Cherbourg, Bremen. 2. junija: Berengarta. Cherbourg: Pn s. Harding, CherbtHirg, Bremen. 3. junija: Cleveland. Cherbourg. Hamburg. 4T. junija: Republic, Cherbourg, Bremen. 5. junija: Majestic. Cherbourg; France, Hav-rv; Zt-eland, Cherbourg, Antwerp. 8. juoija: iluenchen. Cherbourg, Bremen. 9. junija: Mauritania, Cherbourg: Oeorg® Washington. Cherbourg, Bremen. 10. junija: Hamburg, Cherbourg, Hamburg; Columbus, Cherebourg, Brenu-n. 12. junij*: Paris, Havre; Leviathan. Cherbourg; t-apland. Cherbourg, Antwerp. 15. junija: Reliance, Cherbourg, Hamburg. 16. Junija: Arjuitanin, Cherbourg: I'r«^, Roow velt, Cherbourg, Bremen 17. junija: Westphalia. Hamburg. 19. junija: Olympic, Cherbourg: Pennland, Cherbourg, Antwerp: Sierra Ventana. Cherbourg, Bremen. 22. junija: MARTHA WASltlXGTc »X, TRST. SKUPNI 1ZLKT. 23. junija: Majestic, Cherbourg; Albert Ratlin, Cherbourg. Hamburg; Stuttgart, Cherbourg. Bremen. 26. junija: France. Havre; Bel gen land, Cherbourg, Antwerp. 29. Junija: Resolute, Cherbourg. Hamburg, Thuringia. Hamburg: Bremen. Cherbourg, Bremen. 30. junija: Mauretania. Cherbourg: Pr«-s. Harding, Cherbourg. Bremen. 6. Julija: PRESIDENTE WIUSON, TRST; DRUGI SKUPNI IZLET. V JUGOSLAVIJO rili m? drugi ne dvt^rneijo niti /. eno mislijo. At>i je sree«inf Popolno- imel gotov« sli. nos. Ali jo tudi oni deležen ljubezni, ki Ze vci-k1 1 1'-i-''"j j'* )>rod nj govo sliko razmišljala o tem. a takra1 Jia navdušuje k u-tvar.jqm.jii? Vedno jo eula. da poittrebujejo umetnica je y„\ <|i»zoreloga. 1 -ialjenesra moža, — a sedaj se je ko- ki neka >lienega. ee bovejo ohraniti svojo ustvarjajoeo ->ilo. Mi;tj l-aaimHa. To ji i )>i!a >«• nikaka doKoreloMt, nikak, duševni j>o- 1 . _ g!od z višine na široko eesto ži\ij«jnja. — to je bila se vedno 4iole«t-' na boi-ba z bremenom, katere je moral najbrž nositi tndi on sam.1 Povsem dolo. no j»» rateuinela, sami sebi. — Ju ti ga no boš »tolar vee vklela. — si jo mislila žaloKtsio ' Ki»kor ko se je N|K)innila obljubo, katero jo dala, svojemu možu. ikoj<'ga so lota 19*23 pri prekopava-koši-ena roka je t enkrat uničila veselje. nju vrta bivšega eetinjskega dvo- \ iti jui^iia ni na to. da bi »skala koiujpromis. Trdno je skle-' ra izkopali tajne arhive zadnje nilji, tla ga ne bo ni-kdar vtx- videla. Kljtii-h temu pa bi mogoe<» izvo- ?« črnogorskega kralja Xikolo. dela o njeni posredovanjem drugega, napriiuer <]!eoi*gine. Dvigtni- ki precLs.tavl^ii.jo izredno veliko !a s«- je ter s4tr*^la. kot pred kako ositndii-o ^varjo. ' ;zgodovinsko vitnlno-T. Že V«daj Na tej ženski je visel njen moe > strantjo. ki je 4>Ua za njegovo so so raizširile v javjiOKti vesti o sljiii-ost naravnost -Povsod jo bila priljubljena in povsod ko int ore murnih odrirjih dokumentov jo obdnj/.li s svetuiskim žtifrom kviNtiH* žene «1 matere. Le Vera pokazujejo popolnoma v novi je vtdol.i tlrugaoe. mnoge dogodke zadnjih ste- litU .H' noiioe nepooHtovoljna <]>riea vročit, strastnili poljubov, ,'h't.ij 11 ;vše zgodovine. Ua»t ere ji je mlaikvi: ni jvri.j^telj Geongine ^witivskal na. usniei in ka f Po večmesečnem študiran ju in >-rr j,' ja .trejx>>tna žena ni." manj vroče vračal«. Slišalo je ti-esoči pregledovanju v^seb najrijateljKtvo. kotero^je mi earji. Karagjongjojn. knetzom kle*ula z \ero. Vota s;ima je bila kriva, če ni prišlo med obema do Milošem, banom Jelaeičem. Yu-riwnitno prijet el> k it. odiioi;ijev. kam. Karadžičem in ta.ko dalje. — m leta ^o po(ekhi r je našel dalje1 r go-|Mav tako sreče n v poeapti svoje žene-kot takrat in stališče Geot^i-'milj piseuj jn dokumeaitov tudij"?^^ ra;5»ili dokumentov, prine-. e \ družfci jc bilo iwide/. na jboljše. Njen mož jo jo celo stavljal vrlo interesanitne roltopii>e kralja ženih x krajev, "if l'Aim /a x vedno v takih slučajih «0 upoštevali vw !e Nikole. dosedaj še povsem ne«>o-j Profesor Gjorgjevič je .po pri- 11 tcle^jj ' i « i 1 j j znane. Nemajhno je bilo njegovo ;hodu v .Beograd predlagal nuni-Pogosto je razmišljaila Vera o tem, a šele dan<* ji je prišla pr-' začudenje, ko je potegnil iz pra- Utru pro*vete. da se mitauovi -na Vikmt miM>l. če 4)1 ne mogoče najti kake olajševalne okoliščine hn močno zaprašeno knjigo, ki!Cetinju mazej; v katerem bi bik nameščena arhiv in biblioteka. Vse to bi namreč moralo ostati tamkaj, .sredi med doiuawim narodom, ki polaga na te dokumente zfelo voliiko važnost. Razem arhiva in -bibljotoke hi bilo potrebno iSstanoviti še poseben mntzej, ker ima eetinfiski dvorec obilico tzgodo- (Dalje prihodnjič.) Iz arLivov črnogorskega kralja. -,ino svojeeasno yA> polv- živ.ljai: -1 \"isoki Porti. kamor je odšei ink. "> ]x>roki svojo hčerke Zorke - pokojnini kraljem Petrom. (>l)£^to.i;i tiKli izredno mteresan-ten rokopis — Moj put 11 Petro-grad. — kjer so aabeleženi vsi raz govori z ruskim eaa-jem in vtisi z ruske-ga dvora. Dobro je ohranjen tudi roko^vis — Kar s Tureima go-dine 1S62. — še mnogo bolj 111-teresantno pa je veliko delo. popolnoma pripravljeno za tisk. delo brez naslova, ki bi .se moglo na-zvati — Rai ]>okojneira kralja Xiko-le. Tako javlja v enem izmed pisem italijanski kraljici Margihe-ri'ti. da je pričel pisati velik zgodovinski roman. Ni izključeno, da se ti zanimivi dokumenti še naj-skriti v kakem drugem krame s'ore. Med dokumenta ko dalje iivtere-sajitoe študije toijih Uičeaijakov, m -ioer: dva iisdelana projekta za izsnševanje Stkadarskega jezera, o cestah Ln potih itd. Toda to še ni-kčikor nLso vsi arhivi Črne #ore. Samo v eiii soi)^ pritličja eetinjskega divorca se 'nahajajo nagr-maiclene od tal do stropa cele gr- Nodavno jo bila v Londonu razstava slik, kjer so bilo tudi prelepo, d asi nekam čudne slike Vin - ! cenea van Uogli-a, sina holand-skoga pastorja. Ko jo ta mladi, neokretni Ilolandeo ]iokazal nekaj svojih slik slavnemu francoskemu impresionistu Cezannu. mu jih je le-ta vrnil s jirijiombo: "Ti si tepee!" Morda da je bil res, kajti živel jo neko čudaško življenje in so 37 let star sani usmrtil. Toda 34 let po njegovi smrti je ''tepec" občudovan, umetniki ga prištevajo genijem in časopisje jo polno hvale o njegovih delih. Robert Clive, stvaritelj moderne Indije, je bil prava pokora .svojim učiteljem. SStiri razne šole je obiskoval, a povsod so ra srna- • trali za tepca. Celo njegov oče je 1 obupal nad n.jimin kor je vedel, da ne bo nikdar nič z njim, ga je poslal v Indijo samo zato, da se ga je iznebil. Toda, kar jo tam' —' ustvaril z umom, zvitostjo in silo, ^ADVERTISE in GLAS X.lltODA ga je razodelo kot genija. Nelson, zmagovalec pri Trafalgaru, kate- TUKAJ SO DOBRE NOVICE Nove ZNIŽANE cen« za tja In nazaj v tretjem razredu 00 Zagreba od $198. do $210. V Beograd in nazaj — * $198.50 do $210.50 Veliki parniki za vas,— vključno Majestic "največji parnlk na svetu", Olympic. Homeric. BelQen-land, Lapland, Penniand (prej Pittsburgh), Zeetand, Arabic, itd. Vi lahko obiščete domovino ter so vrnet«« v Združen* države z araeriSkun vludnttn dovoljenjem. Vura-•:iii« pooblaščene r. gen te at! WHITE 8 TAB LINK BED S TAB LINE 1 BROADWAY NEW YORK Rad bi izvedel za naslov svojega prijatelja AXDV Tl^IEN, doma »z Žabic pri Ilirski Risrtrici. I1 rosa m eenjene rojake, če kAPis, — Xoj putt u Cari- ca si je proatovoljcK> luitaknila, jo je iz- 'grad. _ Tu so vpisani vsi nje-ro- vi razgovori s sultanom, vsi do- onih, ki smejo ljrtbeze^. Le njen mož jej rega ime sleherni Anglež izgovarja z najglobljim šp ost o vanj e m, je bil eden najslabših učencev v šoli. Tudi Napoleon v šoli ni kazal, da bo kaj izrednega. Vojvoda Wellington, zmagovalec pri Waterloo, je bil kot učenec letih, zaspanec "111 nenadarjen. General Grant in Stonewall Jackson, nasprotna vojskovodji v meščanski vojni Združenih držav sta bila v mladih letih dva lenuha, ki sta maturirala zelo pozno. In celo slavni Sir Is-sae Newton je bil v mladosti velik tepec ter dolgo .sedel v prvih dveh šolskih razredih. Carlve pripoveduje, da sta bi-; la v istem semestru na univerzi' v Edinburghu dva dijaka, eden je bil počasen in je le s težavo ri- I nil daljo, drugi pa nadarjeni in je z lahkoto obdeloval vse probleme. I Toda iz tega "brfhtnega" štu-! denta ni bilo nič, iz onega počas-i nega pa je postal Walter Scott. • Caflvle pripomni, da najhitrejše rastejo zel na te glave. Darwinu, velikemu naravoslovcu je oče nekoč rekel: "Ti ne boš za nobeno rabo, -samo streljal bi, s psi bi se lovil in podgane zasledoval, svoje žive dni boš ostal tepec, v napotje sam sebi in nadlogo tvoji družini. " Toda ta "tepee" leži pokopan v Westmiastru, kamor polagajo .samo največje može An- e. Slavni pisatelj CHiver Goldsmith, avtor svetovno znanega romana "The Vicar of Wakefield", ki je umrl 1. 1774, je bil v šoli naj-zadnejši, vse ga je zasmehovalo radi njegove velike zatelebanosti. Ko je jiisal gori omenjeni roman, si je sefte predstavljal, kakršen je bil kot učenec, ko je opisoval Mo-zesa, neumnega vikarjevega sina, kako je šel na semenj prodajat konja ter ga zamenjal za par zelenih očal. Toda tudi ko je Dublin« prejel doktorsko čast, je bil SLOVENSKO -AMERIKANSKI KOLEDAR za leto 1926 Cena 50c s poštnino vred. z naročilom pošljite znamke ali money order na: "Glas Naroda" 82 Cortlandt St., New York, K. Y. Prav vsakdo- r kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "Glas Naroda". Kako se potuje v stari kraj iu nazaj v Ameriko. K«!ur jc nuzuetjjvu »>otovaii v stari kraj, jc potrebo, da je natančno i*>u.r-en o polnili listih, prtljagi iu drugih stvareh. PojnMiiljt. ki Vam jih zmnoremo dati vsled iiafo dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne parnike, ki Imajo kabine tudi v III. razredu. filasom nove naselnBke postave ki je stopila v veljavo s 1. julijem. 1024. zamorejo tudi nedr&ivljani dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto in aku potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja izdaja geue-rabii naselniški komisar v Wash-injnon. I). C*. Prošnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi ▼ New Yorku pr«nl od|M>tov:tnjcm. ter se i»ošUe prosilcu v stari kraj glasom najnovejše odredbe. Kako dobiti svojce iz starega kraja. K a *?„*r t V zalogi imamo SVETO PISMO r ♦ * (•tace in nove zaveze) Knjiga je kritno trdo vezana ter Stane $3.4 Slovenic Publishing Company m Cortl*mM fltfi« Mmw Mc. 91. T.