__ Letna naročnina maša 40— Din. Uredništvo in up fara r Ljubljani, Selenbnrgor* nlica St 3/1. Račun pri Poštni hranilnici St 18.180. BokopiaoT ne rračamol Telefon it, 21-00. ^ Uubljanl, dne 26. avgusta 1933. Stev. 34 - Leto II. IZHAJA VSAKO SOBOTO Cena 1 Dl* Sitbet noht d&zave it kmet, zate jntcoftot totemu ftawetiii toalet{a ftaztofr nezaslužene bridkosti. Toda pok. dr. Gregorič je vse udarce usode prenašal kot junak, dokler mu neizprosna kosa ni pre-strigla niti življenja ter mu po dolgem delavniku končno naklonila zasluženi — praznik. Sedaj spi nevzdramno, smrtno spanje vzor-mož, ki je bil do zadnje ure svojega plodonosnega življenja vedno le svetel vzgled prave moške delavnosti in značaj-nosti. Genij tega njegovega neumornega udejstvovanja med nami bo v duhu Narodne odbrane živel v najhvaležnejšem spominu v vseh njegovih delih kot spomenik, ki je in ostane trajnejši od brona. In ta spomenik bo pokojnemu bratu primariju dr. Gregoriču Narodna odbrana v srcih svojih članov čuvala in negovala kot najdražji zaklad. Resnica o Vzajemni pomoči ZAPISNIK sest-tnka delegatov Vzajemne pomoči, ki 8e je vršil 30. V. 1933. v knjižnici kraljevske banske uprave v Ljubljani. Ob 10. uri otvori vladni komisar dr. Senkovič Milan zborovanje, ugotavlja, da je namen, radi katerega je banska uprava sklicala sestanek delegatov, vsem znan ter izvrši prozivko navzočih delegatov in namestnikov. Navzoči so bila: dr. Niko Zupanič, Rudolf Šinkovec, Josip Logar, Avgust Ogrizek, Slavko Pelc, Janko Poljak, Josip šiška, Ludvik Žitnik, Karel Brifab, Jakob Zadnikar, Pavao Gomerčič, Miroslav Smolinsky, Helena Marinko, Fani Koželj, Rudolf Zober, Vekoslav Bučar, Franc Peternel, Ljudmila Černivec, Alojzij Hren, Ivan Erman. Ugotovi se, da so izmed delegatov vsi navzoča, razen Leopolda Hostnika, Pibra Janeza, Milana Jakliča in Bizovičarja Franca, ki je umrl. Župnik Piber Janez se je brzojavno opravičil, da se ne more udeležiti sestanka, ker je radi bolezni v Rogaški Slatini. Ugotovi se, da je priporočeno pismo na Hostnika Leopolda vrnjeno banski upravi, češ, da je imenovani nepoznan. Pismo je bilo naslovljeno na naslov: Hostnik Leopold, posestnik, Brezje pri Litiji, kakor je to navedeno v »Gospodarju« 1. decembra 1931, kjer so navedeni naslovi delegatov in namestnikov. Za Milana Jakliča, mesarja v Velikih Laščah se ugotovi, da je bilo priporočeno pismo zanj oddano na gornji naslov, da pa še ni povratnice s pošte. Privatno se je zvedelo, da se je preselil v Beograd. Gd namestnikov so bili navzoči: Gmnjnar Anton, Meršnik Josipina, Prohinar Katarina, Škof Avgust, Novak Franc, Jože Mokorel, Rozman Franc, Ivan Lah, Taler Andrej, Bizovičar Janez, Šetina Josip, Grilc Valentin, Jeršin Janez, Seliškar Ivan, Hel Henrik, Urh Josip. Navzoči niso bili: Weingerl Jurij, Bre'c Ivan, Gorše Marija, Žulič Ivan, Hostnik Martin, Hostnik Janko, Antonovič Štefan, Hočevar Franc. Vladni komisar dr. Senkovič ugotavlja, da je članstvo po svojih zastopnikih, ozir. delegatih v redu vabljeno. Namen sestanka je, da se seznanijo delegati s položajem, kakršen je nastal z likvidacijo, ki jo je odredila banska uprava in z razveljavljanjem te odločbe banske uprave po ministrstvu za notranje posle. Prečita tenor odločbe ministrstva v tej zadevi in pozove v smislu dnevnega reda g. banskega svetnika dr. Mencingerja, da poda poročilo. Bučar Vekoslav: Prosim, da se najprej prečita lista bivšega načelstva, da vemo, kdo so notri. Dr. Senkovič: objasnjuje, da je bil predsednik dr. Niko Zupanič, bivši minister in ravnatelj muzeja v Ljubljani, prvi podpredsednik šiška Josip, stolni kanonik v Ljubljani, dnigi podpredsednik Šinkovec Rudolf, ravnatelj v Ljubljani. Odborniki so bili: Logar Josip, župnik v Žirdh, Pelc Slavko, uradnik v Ljubljani, Poljak Janko, uradnik v Ljubljani, Ogrizek Avgust, uradnik OUZD. Namestniki pa so bili: Žitnik Ludvik, trgovec v Ljubljana in Marinko Helena, uradnica v Ljubljani. Nadzorstveni odbor pa so tvorili: Paber Janez, župnik v Šenčurju in Zadnikar Jakob, posestnik in gostilničar na Brdu, namestnik pa je bil Brifach Karl, davčni upravitelj v Ljubljani. Bučar Vekoslav: Ministrski odlok govori kot ste slišala, o bivših članih načelstva. To načelstvo več ne obstoji, ampak je bivše načelstvo in zato ne vem, če ima g. dr. Černe, ki naj zastopa bivše načelstvo, pravico prisostvovati sestanku, ker sam ni član. Dr. Černe: Z ministrsko odločbo je vzpostavljen glede Vzajemne pomoči status quo, ona odločba banske uprave, s katero je bila Vzajemna pomoč razpuščena, je bila proglašena za neveljavno, valed tega je jasno, da pomeni ta odločba resti-tueijo in integrum, zbrisanje vsega, kar se je godilo, vsled česar obstoji še vedno staro načelstvo. Novega načelstva danes nimamo in zato je načelstvo, o katerem se govori, staro načelstvo. Dr. Senkovič: Z ozirom na interes, katerega ima javnost na razčiščenju glede Vzajemne pomoči in glede na principe, da se more vsaka oseba zastopati po pravnem svetovalcu, ne ugovarjam Vaši navzočnosti, vendar morete zastopati samo osebe, katere so Vas pooblastile, ne pa Vzajemne pomoči. Dr. Černe: Vzpostavljen je status quo in zato jo zastopam. Dr. Senkovič: Ni še formalnega momenta vzpostavitve Ministrska odločba je vsekakor razvelja-vala odločbo banske uprave in ji naročila, da postopa po zakonu. ^ Dr. Niko Zupanič: S katerim momentom smo restatuiram, ali s tistim datumom, ko je ministrstvo razveljavilo odlok banske uprave, ali še danes, ko nam predate posle? Dr. Senkovič: G. Šinkovec je preje prosil za DGS6CI0. Šinkovec Rudolf: Dr. Černe je lahko le zastopnik posameznih člapov načelstva, ne more pa biti zastopnik vseh, ker ga vse načelstvo ni izvolilo. Dr. Benkovič: prosi dr. Černeta, da predloži legitimacijo in ugotovi, da sta podpisana gg. šiška 111 Ogrizek. Ta dva pa ne predstavljata načelstva. Bučar Vekoslav: Eden od teh dveh gospodov je pod sodno obtožnico. Prosim, da se glasuje o tem, ali je lahko dr. Černe navzoč ali ne Pelc Slavko ml.: V tem slučaju g. Bučar nama pravice ugovarjati. § 16. Pravil Vzajemne pomoči določa, da podpisujeta za blagajn% načelnik ali Mjegov namestnik in en Član odbora Radi tega je podano v tem slučaju pravoveljavno pooblastilo. S tem, da je bil z odlokom ministrstva odlok banske uprave razveljavljen, je vzpostavljen status quo in stari odbor ima pravico kot preje. Dr. Senkovič: Stvar je ta-le: Ministrstvo za notranje posle je proglasilo odločbo banske uprave za neveljavno in priporočilo, da se postopa po zakonu. Banska uprava se zaveda svoje dolžnosti in bo tako postopala. Zato je smatrati bivši upravni odbor kot formalnega predstavnika ter bo banska uprava izročila posle načelstvu. Bučar Vekoslav: Na izvajanja g. Pelca pripomnim, da smo tu zbrani polnoštevilno delegati, da torej predstavljamo najvišji forum Vzajemne pomoči in da, nikakor ne gre, da bi dva člana diktirala svojo voljo vsem delegatom in zato predlagam, da delegati glasujejo o tem vprašanju, da-li naj ostane dr. Černe na tem sestanku, ali pa, da naj se odstrani. Dr. Senkovič: Ker je banska uprava sklicala sestanek, bo ona ugotavljala, kdo ima legitimacijo in kdo ne. Ako delegati in ostali člani načelstva ugovarjajo pooblastilu, ki sta ga podpisala Ogrizek in šiška, ne morem smatrati lega pooblastila kot merodajno podpisanega, ker za podpis ni bilo sklepa načelstva in radi tega po svoji pravici kot vodja razprave ne morem dopustiti, da bi dr. Černe zastopal Vzajemno pomoč, ampak le gg. šiško in Ogrizka kot posamezni oseba. Načelo je, da se nikomur ne odreka pravna pomoč in zato dopuščam, da je dr. Černe tukaj. Bučar Vekoslav: Se strinjam s tem izvajanjem, ampak prosim kljub temu, da pride na zapisnik, da sem protestiral in nekateri člani so še z menoj" protestirali. Dr. čeme: Povdarja ponovno, da podpisujeta za odbor načelnik oziroma njegov namestnik in en član odbora Ker je pooblastilo podpisano od šiške in Ogrizka je torej pravnoveljavno podpisano. Dr. Benkovič: Ker se delegati strinjajo s predlogom g. Bučarja, da se smatra, da dr. Černe, pooblaščenec dr. Puca ni upravičen zastopati Vzajemne pomoči, odnosno načelstva, ampak samo tisti dve osebi, ki sta dali podpise in, da pnide torej volja delegatov popolnoma do izraza, bom dal ta predlog na glasovanje, kljub temu, da je stvar fnrmelno po mojih prejšnjih izvajanjih rešena. Župnik Logar: G. predsednik, prosim konstatacije, ali j ' to danes občni zbor ali pa je sestanek, da se izroče posli bivše Vzajemne pomoči. Po vabilu lanske uprave je bil sklican sestanek s pristavkom, da bo pri tem g. svetnik Mencinger dal poročilo. Vidi pa se, da se hoče preiti na glasovanje in da se stavijo predlogi, ki kršijo pravila. Dr. Senkovič: Današnji sestanek je sestanek, ki ga je iklicala banska uprava z namenom, da informira članstvo o položaju Vzajemne pomoči iz razloga, ker načelstvo dalj časa ni vršilo poslov 'n je ona dolžna odgovarjati javnosti in, ker ima vsa javnost interes, da se razčisti to vprašanje in se javnost o vsem pravilno informira. Ker je sklicala sestanek banska uprava, se ji tudi ne more predpisovati, da bi se držala pri tem kakih pravil, ki Poitnli zatiralca vsake korupcije in nepoštenja, samogoltnosti in socialne krivice, kratko: moža-poštenjaka in vzor-značaja v najpopolnejšem pomenu besede?! Njegovo celo življenje je bil en sam delavnik, samo v delu je vžival, p razni kovanja ni poznal. Rodil se je 1. aprila 1857. v Ljubljani. Po promociji na dunajskem vseučilišču (25. febr. 1881.) je vstopil v službo v takratni deželni bolnici v Ljubljani ter je tam služboval kot sekundarij in asistent do leta 1886., ko je izstopil iz bolnišnice ter se nastanil kot praktični zdravnik v Ljubljani, organiziral bolniško blagajno in postal njen zdravnik. L. 1892. je bil imenovan za primarija dermatološkega oddelka ljubljanske bolnice in je to službo opravljal do svoje upokojitve leta 1925. Za časa tega delovanja je s svojimi tovariši ustanovil Penzijski fond za vdove in sirote društva zdravnikov na Kranjskem«, ki se je pozneje prekrstil v Fond zdravnikov Dravske banovine«. Znano je njegovo neumorno delovanje v Slovenskem zdravniškem društvu v Ljubljani in njegove neprecenljive zasluge za ustanovitev Zdravniških zbornic v Jugoslaviji. Zato so ga njegovi stanovski tovariši ob priliki sedemdesetletnice izvolili za častnega predsednika Zdravniške zbornice Dravske banovine, zdravniški društvi v Ljubljani in Zagrebu pa sta ga imenovali za svojega častnega člana. V odboru Narodne čitalnice in Društvu Narodni dom v Ljubljani je potom »Krajcarske družbe« obiral prispevke za Narodni dom. Kot ve-*Jk ljubitelj športa je ustanovil Društvo numentalni hotel Union, eden prvih hotelov Jugoslavije, ki ni le v okras in ponos Ljubljane, temveč ji je tudi bogat vir dohodkov iz živahnega tujskega prometa. Kot poznani in čislani narodni gospodar in dober govornik je bil pokojni dr. Gregorič nekaj let pred svetovno vojno izvoljen v Deželni zbor kranjski. Že od leta 1887. je neumorno in vzgledno deloval v ljubljanskem občinskem svetu, tako da mu je občinska uprava ob priliki praznovanja njegove sedemdesetletnice v priznanje njegovih .zaslug za občino in za blagor občanov podelila pravico meščanstva. Kot član občinske uprave ljubljanske je bil pokojni dr. Gregorič ena najmarkant-nejših osebnosti v tem zastopu in najboljši poznavatelj občinskega gospodarstva. Leta 1928. je bil od občinskega sveta izvoljen za predsednika revizijske komisije, pozneje pa za predsednika Mestne hranilnice ljubljanske. Za to prevažno institucijo Mestne občine ljubljanske si je pridobil nevenljive zasluge in njegov svoječasni neprostovoljni odhod iz tega položaja pomeni za ta naš najjačji denarni zavod težko nadomestljivo izgubo. Ko je decembra 1932. oživela Narodna odbrana tudi v Ljubljani, je stopil pokojni dr. Gregorič kljub svoji visoki starosti z mladostnim ognjem med borce za vzvišene in svete ideale tega najvažnejšega nacionalnega društva pod praporom z geslom »Vse za kralja in državo!« Kot član Oblastnega odbora v Ljubljani postane s svojimi bogatimi življenjskimi izkušnjami idealni voditelj mlajših bratov in ob vsaki priliki kot pravi apostol Narodne odbrane navaja vse njeno članstvo k brezkompromisnemu poštenju, ki bo samo kot tako ozdravilo naše težko razorane gospodarske razmere. Da pomore v nastalih težkočah tudi vlaga-teljem-varčevalcem, ustanovi 6. junija t. 1. I. društvo za zaščito vlagateljev. Vsem ustanovljenim društvom je bil po večini vedno neumorni predsednik, vsem je dal pravec k razvoju na edino zdravi podlagi: poštenja in nesebičnosti, vse za blagor splošnosti in korist države. Uspehi njegovega neumornega dela so bili velikanski. V zahvalo za vse to delo pa je doživel tudi veliko nehvaležnosti in bridka razočaranja celo od činiteljev, od katerih je to najmanj pričakoval. Z zasluženimi lovorikami mu je usoda življenja za vse nesebično, neprecenljivo delo in trud pošiljala tudi bodeče trnje, okusiti je moral večkrat kupo Turobno je odjeknila v Ljubljani in Po vsej Dravski banovini nepričakovana yest, da je dne 22. t. m. po kratki bolezni izdihnil svojo blago dušo primarij dr. Gregorič Vinko. Kdo med Slovenci ni poznal lega vzornega zdravnika, vzglednega in nesebičnega javnega delavca, neumornega borca za pravico in resnico, neizprosnega slovenskih biciklistov v Ljubljani, potem Vzajemno podporno društvo v Ljubljani, iz katerega se je pozneje preosnovala Vzajemna posojilnica. Po potresu je ustanovil I. društvo hišnih posestnikov v Ljubljani. Kot soustanovitelj Društva za tujski promet v Ljubljani je ustanovil Delniško društvo Union v Ljubljani, ki je zgradilo mo- veljajo rec. za kako drugo društvo. To je svobodno sklican sestanek z dnevnim redom, da se pojasni dejansko stanje. Sestanek, pri katerem naj vladajo splošna nadela javnega postopanja. Ako želimo zvedeti za mrienje delegatov, ni nobenega zadržka, da ne bi se dala stvar na glasovanje, pa najsi je formelno že rešena. Župnik Logar: stavi protipredlog, da se postavi dr. Černe kot zastopnika načelstva. Dr. JšenkoMč: odredi glasovanje, ki je izpadlo tako-le: Za riedlog Vekoslava Bučarja so glasovali: Šinkovec Rudolf, Poljak Janez, Žitnik Ludvik, Hostnik, Liifach Karl, Helena Zitnik-Marinko, Koželj Fani, Rudolf Zober, Bučar Vekoslav* Černivec t/jadmllai, Hreh Alojafj, Emten Iva«. Proti so bffi: župnik Lo{{ar, Ogrizek Avgust, Pelc Slavko, šiška Josip, Zadnikar Jakob, Gomer?ič Pavao, Smolirtsky Miroslav, Zob pr, Peternel, Peternel Franc. < Dr: Senkovič: ugotovi, da je 12 delegatov gla-Mfviflo' ra prNflOg. Dr. Zupanič «e je že med feMso-vanjem odstranil iz dvorane. Predlog je torej sprejet. Glasovanje se je dopustilo samo zato, da pride volja delegatov do ■veljave. Dr. Černetu se je dopustilo, da osiane kot zastopnik dveh članov načelstva, navzoč. Nato predstavi dr. Senkovič likvidatorja Vzajemne pomoči g. banskega svetnika dr. Mencingerja. Banski svetnik dr. Mencinger: Gospodje! Kot izliodišče bom naslikal položaj, kakršen je nastal, vsled razpusta Vzajemne pomoči, nato bom primerjal sedanji položaj in utemeljil umestne ukrepe, ki so bili potrebni in korake, ki sem jih moral storiti vsled opazovanj, ki sem jih napravil med likvidacijo. Navedel bom od vsega početka, zakaj ju nastal razpust in kaki so bili uspehi revizije. Padi holjSega pregleda bom prečital zapisnik, ki ic sestavljen o reviziji. (Čita zapisnik!) K posameznim točkam zapisnika daje še posebna pojasnila, tako, da se je pritegnilo kot strokovnjake k pregledovanju poslovanja strokovnjake tuk&jšnjrft zavarovalnih zavodov, ki so izvršili to delo brezplačno. Ko čita poročilo, kako so si razdelili Šinkovec Rudolf, Ogrizek Avgust in Pelc Vekoslav na podlagi konzorcijalne pogodbe ogromne avofe Din 900.000-—, padajo od strani delegatov ostri medklici: »Naš denar«, kam je šel denar, člani pa nimajo nikakih pravic. Ali ne bomo dobili ničesar nazaj, kako je moglo priti do tega in drugi ogorčeni vzkliki, ki se stopnjujejo zlasti pri čitanju konzorcijalne in meddružabne pogodbe. Nadalje pojasnjuje vjadni svetnik Mencinger, d* se je zadeva ovtdifa sodišču raotom Pelca, ki mu je vodil knjigovodstvo, ponudil svojo trgovino v zakup. Jaz sem se zanesel na to, da je vredna 1,400.000 Din, ker je podal tako poročilo g. Pelc, ki je zaprisežen sodni revizor in tudi revtlzor revizijske zveze. Šele . pozneje sem zvedel, da je vrednost morda komaj , 1,000.000 Din. Šel sem pač na to, ker sem smatral, da morem g. Pelcu verjeti. Trgovina je šla prve mesece prav dobro. Hotel pa sem seveda ustvariti tudi sebi ekaiatenco, da bi imel pač dobro službo. In potem je bila tudi stvar z denarjem. Prišel je ta, daj mi to, to moram kupiti, prosil je zmeraj Pelc in drugi, jaz sem dajal v svoji neumnosti in nisem zahteval potrdil, odnosno sem jih zahteval, pa mi jih niso prinesli in ves ta znesek, ki je pri Vzajemni izkazan na moj konto, je nastal tako. Kako bom nosil, ne vem. Kar bom mogel popraviti, bom popravil. Glede letoviščnega doma. Potom g. sem spoznal župnika Logarja iz Zirov in Sel gori gledat tisti svet. Župnik mi je prinesel posestni list, kateremu sem liaz seveda verjel. Pokazal mi je parcele nad Ziremi, cena je bila 12 Din za m*. Nato sem pristal. Par dni potem sem se dogovarjal tudi za svet v Rovtah. Jaz sem verjel, da je to njegov svet in nisem šel sam v zemljiško knjigo gledat. Denar sem izplačal župniku vpričo dveh cerkvenih ključarjev in sem smatral s tem, da ga je dobila torej cerkvena oblast. Dal sem pogodbe njemu, da jih predloži pristojni oblasti, da dovoli odprodajo. Ker je Šlo še za neki svet, sem prosil g. Mikliča, da gre pogledat v Logatec v zemljiško knjigo. Gre in pride nazaj in pove: »Saj ta svet pa sploh ni cerkven, ampak občinski«. Ko sem to »vedel, sem bil silno pre-straSen. Telegrafiral sem župniku in Nagliču, naj prideta doli. Navzoč je bil tudi kanonik šiška in Bučar. Potem je rekel g. kanonik šiška, da bo Naglič preskrbel za občino, da bo odstotpila ta 9vet cerkvi. Kaj vse je bilo govorjeno, se ne more več domisliti. Pri tem sem pa tudi izvedel od Nagliča, da je on dobil tisti denar, bi sem ga izplačal Logarju, ne pa cerkev. Župnik Logar: 50.000 Din je dobil Naglič, ostalo pa je šlo za zvonove. Šinkovec: Potem je prosil Naglič za mile viže za j>osojilo 150.000 Din. Sla sva s Poljakom gor in sva prišla do zaključka, da nima toliko vrednosti. Potem sem iz svojega deleža, kakor mi je pripadal po pogodbi, katero sem smatral za veljavno — glede veljavnosti sem vprašal preje še tudi jurista Slavkota Pelca, ki je potrdil, da je veljavna — izposodil 150.000 Din. Denar sem dal samo jaz, Pelc pa na papirju 50.000 Din. Potem so se pričeli spori. Dela je bilo res preveč, zato sem se dogovoril, da se pritegneta v konzorcij tudi Poljak in Pelc ml., da bi imel oporo v teh dveh. Mem tem se je Pelc star. jezil, češ, da to ne gre, da bi bil njegov sin v istem položaju kot on. Ne vem ali je bila to samo mahinacija, imam pa Sedaj ta vtis, da ni bilo iskreno. Ogrizek se je jezil, da imata pravico podpisovati. Začel je izostajati iz pisarne. Pelc se je posvetil samo Jugošportu. Zato se ni izvršil prevzem Radao-vala. Jaz sem se jezil radi tega in sem prosil g. Zupaniča, naj se ta pogodba razveljavi, ker jaz sam ne morem nositi vse odgovornosti in ker nobeden noče več delati. Začela so se pogajanja za novo pogodbo. Pri tem pa ni šlo toliko za plačo, ampak samo za boj med Zupaničem in Pelcem. Pelc je hotel imeti več kot Zupanič. Zupanič pa se je postavil na stališče, da zakaj je pa potem predsednik. Na podlagi tega je prišlo do te med-družbene pogodbe. Stvar je bila sklenjena in odobrena. Glede izplačila denarja — namreč glede tistih 850.000 Din — morem pristaviti, da mamka zapisnik, h katerega je bilo razvidno, da je bilo izrečno naročeno, naj se čimprej likvidira konzor-cijalna pogodba in izplačajo ti zneski kolikor komu pripadajo. Na podlagi tega sem dvignil denar in jzplačal Pelcu in Ogrizku. Potrdil nisem zahteval, odnosrto jih nisem potem dobil, čeprav sem jih zahteval. Ta je prišel po denar, oni je prišel; jaz sem smatral, da je pogodba pravnoveljavna in sem izplačeval. Res je krivda, res je pa tudi, da do 1. 1931. dohodki niso bili Veliki. Če bi bila sama z Ogrizkom skupaj, ne bi bilo nikdar prišlo do tega. Potem je prišlo do konzorcijalne pogodbe in potem je bilo tako, kot je pač: čim več imaš, več hočeš imeti! Še to: Dokaz temu, da sedanji odbor ni odbor po svoji volji. Jaz za svojo osebo ne zahtevam, da bi bil v odboru in tudi vem, da ne smem notri. In drugi tudi ne smejo notri, ker zahtevajo zato, da bodo svoj finančni položaj sanirali. 0 tem imam tu dva dopisa, naslovljena na Kunovarja, posestnika v Dravljah, iz katerih je razvidno, da trdi kanonik šiška, da Pelc ne bo mogel plačati svojih dolgov, ako ne pride nazaj k Vzajemni. Ti dve pismi se glasita: (bere svetnik Menoinger) »Ljubljana, 4. decembra 1932. Gospodu Kunovar Alojziju, posestniku v Dravljah št. 13. »Na Tvoje ne preveč prijazno pismo z dne 28. m. m. Ti odgovarjam čisto stvarno, da jaz osebno nimam prav nobene dolžnosti, da bi Ti pomagal pniti do dedščine po Tvojem pokojnem stricu. Če v tem pogledu kaj storim, storim to popolnoma prostovoljno, kar sem že deloma tudi poizkusil in sicer iz ljubezni do rajnega gospoda svetnika Laznika, ki sem ga visoko čislal. Bilo je že vse vpeljano. da bi bila prišla tudi ta zadeva na vrsto, ako ne bi tega preprečili ljudje, ki so gospodu Pelcu ob iz trte izvitem navalu na »Vzajemno pomoč« po krivici zasegli vse premoženje. Gospod Pelc je poštenjak in ni njegova krivda, da je propadla družba »Jugoeksim«, pri kateri je naložil Tvoj rajni gospod stric del svojega premoženja. Kriv je bil njegov družabnik, ki ga je goljufal, kateremu pa žal nima ničesar vzeti. Ker jaz celo zadevo dobro poznam, ne dolžim gospoda Pelca, čeprav sem pri tem še hujše udarjen, kakor rajni gospod svetnik. Prepričan sem, da bo g. Pelc storil svojo dolžnost, ako in kadar mu bo to mogoče. Sedaj vem, da mu ni mogoče. Mogoče mu bo pa edino le, ako se mu popravi krivica, ki so mu jo storili ob ukinitvi »Vzajemne pomook. Ako »Vzajemna pomoč« ne oživi zopet, je izključeno, da bi mogel on kedaj Tvoji želji ustreči. Iz tega torej razvidiš, da delaš v svojo lastno škodo, ako ruješ proti njemu in proti Vzajemni pomoči. Po vsem tem Ti ne morem dati boljšega sveta, kot tega, da skušaš popraviti, ako si kaj škodoval g. Pelcu na dobrem imenu, ker ako njega uničijo njegovi sovražniki, ni za Tebe nobenega upanja. To je moj prijateljski svet, kakršnega bi dal tudi Tvojemu g. stricu, ako bi še živel. Pozdrav Tebi in vsem Tvojim Josip šiška s. r. stolni kanonik. Pismo g. Pelca na Kunovarja: V Ljubljani, dne 8. decembra 1932. Gospod Kunovar Alojzij, posestnik Dravlje 13, p. Št. Vid nad Ljubljano. Ker imam mnogo dela, pridem šele danes do tega, da Vam na Vaše pismo odgovorim. Sporočam Vam, da dobro vem, da je ostal dolg po smrti Vašega strica Josipa Laznika na račun katerega sem tudi že rajnemu odplačeval, kljub temu, da ta dolg ni bil dan meni, marveč ga je gospod stric vložil v trgovsko družbo »Jugoeksimc. Ker me je pri tej družbi en moj družabnik dal ob 800.000 Din, sem seveda jaz zgubil vse in tako nisem mogel in še danes ne morem tega plačati. Lahko pa vprašate g. kanonika šiška, da sem takoj, ko sem prišel k stari Vzajemni pomoči vprašal, komu bi bilo plačati ta dolg, ker sem ga mislil takoj, ko bi ga mogel poravnati. Jaz sem bil celo življenje pošten in sem storil vse, kar je bilo v moji moči, da sem poravnal, kar sem imel poravnati in bom tudi to storil, kakor hitro mi bode mogoče. Da pa ste mi začeli jemati dobro ime pri raznih naših zastopnikih to ni lppo in ni. Jaz se trudim za stvar brezplačno in delam cele dneve, da bi dosegel to, da člani Vzajemne pomoči ne bodo oškodovani in me vodi le ena želja, da 5e tistih par dolgov poravnam, katere so mi zadali drugi un se tako popolnoma oprostim sj>on, katere me vežejo. Vi pa mi namesto, da bi mi pri tem pomagali, da rešim, kar je mogoče reSiti, pa bijete po meni kljub temu, da Vas jaz še ne poznam. Bodite uverjeni, da bom vse poravnal, ako bom mogel, ako pa ne bom mogel, pa ne bom jaz kriv, temveč tisti, ki mi mečejo polena pod noge, med katere spadate tudii Vi. Toliko v vednost in ravnanje, keT danes žal ne morem plačati, ker še težko živim z mojo veliko družino (13 otrok). S spoštovanjem Vekoslav Pelc. NB. Bodite pa brez skrbi, da bo Vzajemna pomoč in Podporna zadruga za živino takoj končala, ako jih jaz pustim in bom le jaz tisti, ki jo bom eventuelno spravil nazaj. Kanonik šiška: Na to pismo bi samo odgovoril, da sem to pismo temu človeku, ki je zahteval, naj jaz povrnem, pisal, da mu povem, da je Pelc poštenjak in to ponavljam tukaj pred vsemi gospodi in sem mu povedal, da sedaj ne more plačati ničesar, ampak bo pa mogel le, če se vzpostavi Vzajemna pomoč, namreč iz tega, kar bi tam zaslužil. Začudeni vzkliki: Kaj toliko naj bi zaslužil. Smeh! Banski svetnik Mencinger: Pri solidnem delu ne more nihče zaslužiti 800.000 Din in preživljati 13-čIansko rodbino in to dobro preživljati. Dr. Senkovič: Ker je že g. Šinkovec podal precej jasno izjavo, prosim, da vsi tisti, ki imajo še kaj dodati, podajo kratko in precizno. Župnik Logar: To zadevo, pri kateri se me obdolžuje, bi rad točno obrazložil. Gre za tiste kuj>-čije, ki se mi očitajo. Prišli so avgusta meseca k meni dn izjavili, da hočejo kupiti za letoviški dom v Žireh staro cerkev. Debelo sem pogledal, ker prvič je že prodana in drugič ne bi bil to primeren prostor za letovišče, ker je močvirnat. Pač pa sem ponudil druge parcele, krasno ležeče, z lepim razgledom. Gremo pogledat in se začnemo pogajat. Navadne stavbne parcele so že takrat bile po 25 Din v Žireh. Zato vzdržujem mnenje, da je bilo dobro prodano. Tudi Žirovci so vzeli to za dobro, češ, se bo otvoril letoviški promet. Napravil sem, kar je bilo potrebno za škofijo in predložil ordinarijatu s priporočilom, da je nakup ugoden. Škofija je odobrila takoj brez vsakih pomislekov. Banski svetnik Mencinger: Samo s klavzulo, da se denar naloži pupilarno varno. Župnik Logar: Gremo podpisat pogodbo, ključarja in jaz iti ggspodje od letoviškega doma. Šlo je samo za dovoljenje banske uprave. Urgiral sem večkrat. Nekega lepega dne, ko sem zoj>et urgiral, mi pravi g. Škof, da tega banska uprava ne bo odobrila, ker mi ban nagaja. Ko sem to povedal, so mi takoj izplačali kupnino. S to kupnino sem plačal zvonove. Pri tem pa je bilo še tole: Zupan je bil v silni denarni zadregi. Prosil je, naj mu posodim za kratek čas 50.000 Din. Obljubil jih je vrniti do Božiča. Takrat še nisem bil član Vzajemne pomoči. Ta človek me je silno prosil zavoljo posojila. Mi smo to na zadnjem občnem zboru sklenili, da bomo dajali kaka posojila in je bil že sklep narejen, da se bo ustanovila posojilnica. Bučar Vekoslav: Vam še ni dala posojilnica. Župnik Logar: Jaz sem priporočal njegovo prošnjo. Imel je veliko premoženje in meni se je zdel popolnoma siguren. Pelc Vekoslav: Samo glede zapisnika bi pripomnil. Res je bilo rečeno, da se napravi posebni zapisnik glede likvidacije konzorcija. In tisti zapisnik se še ni izvršil, ker sem imel jaz nalogo, a ga še nisem izvršil. Imel pa sem koncept narejen. Sedaj pa vprašam vpričo vseh g. Šinkovca, da-li sem glede tistega denarja, za katerega pravi, da je on obremenjen, jaz dobil kak dinar iz konzorcijalne pogodbe razen svoje plače. Šinkovec Rudolf: To pa že lahko potrdim, da ne. Župnik Logar proti Bučarju: Kaj pa list »Gospodar«? Vi ste bili urednik, o tem kaj povejte, namesto, da vedno dregate v druge. Bučar: Lastnik je bil Šinkovec, to je tudi revizija priznala. Jaz imam Celo zahtevek proti temu listu, za plačilo 500 Din mesečno. Dovolite, da povem še nekaj. Ne bom ponavljal tega, kar je v obtožnici, kar je iznesel g. banski svetnik Mencinger. Konstatiram samo to, da je bivši ravnatelj in podpredsednik Šinkovec priznal, da je vse to, kar je g. banski svetnik Mencinger iznesel, resnično. O tem ni debate. Hotel bi samo konstatirati, da je naredil na nas vse najboljši vtis, ker je prišel med nas, da se med nami odkrito izpove, ne pa med štirimi očmi v spovednici. Župnik Logar: Pustite spoved pri miru. Bučar Vekoslav: Konstatiram, da drugi gospodje, ki so bili krivi njegovega propada, nimajo tistega poguma, da bi podali svoj konfiteor. Gospodje, zakaj sem dal na glasovanje, ali naj bo tu zastopnik odvetnik ali ne. Zato, ker-je treba vsakega advokata plačati in kdo ga bo plačal. Jaz mislim, da mi ne. Priznali so gg. Logar, šiška in Ogrizek, da lijih zastopa, zato naj ga tudi oni plačajo. Ravno tako Vas opozarjam na to, da so gg. Pelc Vekoslav, Ogrizek in cela ta družba, ki jo imenujem jaz Pelci et konsortes dala gospodom v Beogradu izjavo, da jim bo dala horendne svote, ki gredo v 100.000 Din, če izposlujejo konec likvidacije. Imam izjave od tistih gospodov, ki so to vodili. Ogrizek je dal izjavo, da tistih 215.000 Din, ki jih je založil likvidatorju, prepusti intervenci-jonistom za njih delo. Ogrizek: To ni res. Laže! Bučar Vekoslav: Vem, da se noben korak v Beogradu, zlaati od gospodov, ki od intervencij žive, ne napravi brezplačno. I tudi Pelc in Šiška in Logar se niso vozili na svoje stroške v Beograd, ampak zato, da si jih povrnejo iz ka-se Vzajemne pomoči. G. Logar se je tudi mene privoščil. Da sem bil urednik »Gospodarja«. Jaz sem samo prvo in zadnjo Številko uredil, v ostalem času pa aploh nisem bil tukaj, podpisan sem bil pač kot odgovoren urednik. Bil sem pri tem pač kot novinar, ki pač lahko svobodno izbira kam gre. Glede dotičnega posestva pa pripominjam: Slučajno sem prišel v to-le stvar tako, da mi je kolikor toliko znana. Bilo je 1. decembra, Šinko- vec je sedel na Borštnikovem trgu, v gostilni »Pod Lipo« in pričakoval nervozno Mikliča, zemljiškoknjižnega uradnika, ki ga je poslal v Logatec. Bil sem navzoč, ko je prišel Miklič nazaj, ki je ves nervozen in bled povedal: »Ruda, ti si kupil posestvo, ki ni bilo njegovo«. Šinkovec je bil ves iz ‘sebe. Odšel je z Mikličem v pisarno, kaj sta se razgovarjala, ne vem. Par dni nato pride v pisarno Naglič iz Zirov. Bil sem v pisarni napro-sen, da ga odpremim do Šinkovca, ki je bil takrat doma bolan. Prišel je z župnikom tja in mi smo se začeli razgovarjati in g. župan je sam priznal, da je tisti svet občinska last, samo da se je izgovarjal, da ni tega preje vedel. Naglič je ludi povedal, da je bil tisti svet ua javni dražbi prodan. Župnik Logar: Pa noben človek ni vedel, da je bil tisti svet zarubljen in prodan. Bučar: O tem smo se razgovarjali. Med nadaljnjim razgovorom so prišli še ŠiSka, dr. Rožič in Pelc. Jaz sem hotel oditi, pa me je zadržal Šinkovec. Razgovarjali smo se nadalje o tej stvari. G. kanonik ŠiSka ni mogel verjeti, da je prodan tisti svet, češ, mogoče so pa na sodišču kake šte- vilke zamenjali. Videlo se je, da stvar ni bila v redu. G. župnik in Šinkovec morata priznati, da so se potem vršila pogajanja, kako bi se stvar uredila, samo da ne bi zvedela javnost. Župnik Logar: Stvar je taka: Takrat so bile prodane neke parcele, med ‘temi ena izmed tistih treh, ki v zemljiški knjigi ni vpisana kot cerkvena last, pa zato ni nobeden ničesar vedel. Cerkev je imela ves. čas od nje užitek. Nobeden ni proti temu protestiral, Vsi so bili veseli. Potem ko smo šli tja pogledat, se je zjasnilo, da je ta parcela prodana. No smo dejali vseeno, bo pa občina dobila to kupnino. Medklic: Samo kje boste sedaj denar dobili, da ga vrnete. Logar: Saj so zvonovi tukaj. Bodo pa zvonove zarubili. Bučar: Župnik Logar je pripomnil, prilikom opisovanja g. ban. svet. Mencingerja, da so nekateri dobili posmrtnine, ki niso imeli nanje zakonitih pravic: bo bili že potrebni. Jaz bi samo vprašal, kdo ni potreben. In danes bi vprašal, ali so tisti gospodje, ki delajo intervencijo z Vašim denarjem potrebni ali ne. Takoj ob začetku je rekel: »Bo že drugače!« Mislim, če pridejo iste osebe zopet v načelstvo, če dobijo danes v roke Vzajemno pomoč, bo vse že stokrat slabše. Klici: »Saj ne smejo dobiti!« Izjavljam, da sem 'pra Narodno obrambno tiskovno »drugo, r. a. > Ernest Vargazon. - Tigka tiskarna Merkur (predstavnik Otmar Mihalek). Vsi t Ljubljani