Kamniški OBČAN St. 22 41. leto Kamnik, 19. decembra 2002 Z NAJBOLJŠIMI ŽELJAMI OB VGTOPU V LETO 2003 Ob skorajšnjem zaključku tega leta in neizbežnem skoku v novo zopet ugotavljamo, kako čas neutrudno beži. Hoteli ali ne, za vedno se bomo poslovili od leta 2002. Leta, ki nam bo ostalo v spominu zaradi najrazličnejših dogodkov. Nekaterih se bomo zagotovo z radostjo spominjali še vrsto let, za nekatere bi si morda želeli, da se nikoli ne bi zgodili. Kakorkoli že, zapuščamo leto, v katerem smo se vsak po svojih močeh trudili, da bi nam bilo skupno življenje kar najbolj prijetno. V našem prostoru smo v prizadevanjih za kvalitetnejše življenje občanov kljub številnim preprekam uspeli uresničiti pretežni del načrtovanih nalog. Seveda smo želeli storiti še več, vendar si moramo priznati, da ima vsako prizadevanje svoje realne meje, preko katerih, pa četudi je volja še tako močna, ni mogoče. V prihajajočem letu bo z delom pričel nov občinski svet, ki je soodgovoren za udejanjanje občinskih razvojnih prizadevanj. Občanke in občani upravičeno pričakujejo, da bodo izvoljeni predstavniki z vso resnostjo nadaljevali z delom pri izvajanju že začetih investicij, ki jih v tem trenutku niti ni tako malo in so že zgolj na šolskem področju za kamniško občino izjemno velik zalogaj. Nadvse odgovorno delo pa pričakujejo občani tudi od župana in njegovih sodelavcev. Lotiti se bomo morali investicij še na drugih področjih, tudi tistih, ki so zaradi proračunskih omejitev ostajale nekoliko v ozadju. Ob tem se zavedamo, da je pri zadovoljevanju raz-nolikih potreb in preštevilnih želja vselej potrebno določiti prioritetni vrstni red reševanja, SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI OBČINE KAMNIK! Ob prihajajočih božično novoletnih praznikih vam želim vse lepo, v novem letu 2003 pa predvsem sreče, zdravja, osebnega in delovnega zadovoljstva. VAŠ ŽUPAN TONE SMOLNIKAR Iskrene čestitke ob Dnevu državnosti, 26. decembru! Tudi letos smo namesto voščilnic denar namenili Varstveno delovnemu centru Sožitje na Lokah. V_/ Anketa pred novoletnimi prazniki Novo-leto ura bije, sreča srečo kuje... dni v letu nam vzamejo veliko dragocenega časa, v trgovinah je gneča ... Ali Kamničani premišljujejo o letu, ki bo pravkar mimo, o dogodkih, ki so morda zaznamovali življenje? Se še veselijo praznikov ali pa so ob predpraznični histeriji že dodobra izmučeni? So vraževerni? Kakšne so želje za prihajajoče leto? Vprašanj veliko, želja še več, odgovore pa smo, kot ponavadi, poiskali na kamniških ulicah. Več na 2. strani Tina, Nina in Sonja se že veselijo prazničnih dni Veseli december je že v polnem zamahu, prazniki se bližajo z neverjetno hitrostjo, priprave na za mnoge najlepše ČISTILNICA m PRALNICA V MERCATOR CENTRU KAMNIK V DECEMBRU - 20% POPUST NA ČIŠČENJE PLAŠČEV Cenjenim strankam želimo vesel božič ter srečno v novem letu 2003 ZA BOŽIČ prijetno praznovanje, ZA KONEC LETA hvala za zaupanje, ZA NOVO LETO zdravje, srečo, uspeh in nadaljnje dobro sodelovanje. Markoi/o 1a, Kamnik, tr oi/»i 72 20, oWbu> m pri čemer je nujno slediti enemu od temeljnih načel porabe javnih financ — gospodarni porabi omejenih proračunskih sredstev. Prepričan sem, da je s skupnimi močmi ne le mogoče doseči zastavljene cilje, temveč tudi skleniti kompromise, ko gre za različne poglede o udejanjanju prednostnih občinskih projektov. Kamničani kot pogosti obiskovalci našega čudovitega gorskega sveta še kako dobro vemo, da je le z vztrajnostjo mogoče doseči zastavljeni cilj, pa naj bo slednji še tako zahteven. Nadaljujmo torej skupaj in dokažimo, da smo se tudi ob različnosti, ki nas prav zato bogati, sposobni organizirati ter si ustvariti človeka vredno življenje. Kot župan bom zagotovo storil vse, kar lahko prispeva k nadaljnjemu usklajenemu razvoju naše občine. Ob tem naj mi bo dovoljeno, da se iskreno zahvalim vsem za dano podporo ob nedavnih volitvah pri nadaljevanju naloženega obsežnega dela tudi v pravkar pričetem štiriletnem mandatnem obdobju. Vsem občankam in občanom želim v letu 2003 kar največ zdravja in osebnega zadovoljstva ter izpolnitev vseh zastavljenih ciljev. ANTON TONE SMOLNIKAR, župan Foto: Bojan Pollak Nenavadno hitro in vztrajno še zadnji dnevi letošnjega leta izginjajo v neznano. Pred nami je le še nekaj dni, ki jih bosta spremljala sijaj in vznemirljivo pričakovanje najlepših praznikov v letu. Življenje skozi leto pač ne ponuja v izobilju veselja, srečo štejemo že kar na minute, težave pa kar na leta. December kot mesec veselja, praznikov, radostnih druženj in prijaznih obdarovanj, pa je čas, ko si spomini, hrepenenja, želje in pričakovanja podajajo roko. Za marsikoga velja, da se prav v prazničnem času poglobi v samega sebe in najbližje in se umiri kot čudovita narava okrog nas, ki seje odela v belo snežno tišino, da bi se čez zimo odpočila in si nabrala novih moči za pomladansko rast. Tudi mi, ustvarjalci časopisa Kamniški občan, sijih bomo nabirali, da vas bomo z raznovrstno vsebino spremljali skozi vse naslednje leto. Naj bo božič prav za vse pravi praznik ljubezni, upanja in miru, leto, kije pred nami, pa radodarno z zdravjem, srečo, prijateljstvom in nepozabno lepimi dogodki. SAŠAMFJAĆ M£JR odgovorna urednica Župan Smolnikar za strpno medsebojno sodelovanje Nove občinske svetnice in svetniki so se včeraj sestali na prvi seji Skavti zaželeli svetnikom srečno z lučjo miru Župan Tone Smolnikarje za sredo, 18. decembra sklical 1. sejo novega občinskega sveta. Na konstitutivni seji v sejni dvorani občine Kamnik seje zbralo vseh 29 izvoljenih svetnic in svetnikov. Svetniki so se najprej seznanili s poročilom občinske volilne komisije o izidu volitev članov občinskega sveta in župana, ki ga je obrazložil predsednik/a-nez Jeglič. Med drugim je poudaril, da so bili na volitvah članov občinskega sveta 10.11. 2002 na osnovi volilnih rezultatov (pridobljenih glasov) in po postopku v skladu z zakonom posameznim listam kandidatov dodeljni mandati, pri tem pa so bili upoštevani količniki v posamezni volilni enoti. Mandate za člane občinskega sveta so dobili kandidati po vrstnem redu, ki so ga na listah v postopku kandidiranja določili predlagatelji. V postopku dodeljevanja mandatov, ki je strokovno dokaj zapleten, je prišlo do pomote, zaradi katere so se v javnosti že pojavila imena nekaterih domnevno izvoljenih svetnikov, ki pa po sestavi uradnega poročila niso dobili mandata. Predsednik Jeglič se je v imenu volilne komisije za navedeno pomoto prizadetim kandidatom in njihovim predlagateljem opravičil. Iz poročila o izidu volitev župana občine Kamnik je razvidno, da se je drugega kroga volitev udeležilo 67,89% volilcev, kar pomeni, da je od 20.899 volilcev glasovalo 14.188 volilcev. Neveljavnih glasovnic je bilo 523. Več na 3. strani Vsem občanom želim lepe in doživete božične praznike ter obilo osebnega miru, zdravja, sreče, moči in poguma za vse dni prihajajočega novega leta. Ob dnevu samostojnosti iskreno čestitam! MIHA NOVAK NAČELNIK UPRAVNE ENOTE KAMNIK V novem letu bomo ponovno med vami v četrtek, 16. januarja. Članke za prvo Številko oddajte najpozneje do četrtka, 9. januarja; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 14. januarja v naše uredništvo na naslovu Glavni trg 23, Kamnik (stavba med občino in sodiščem, I. nadstropje), tel.: 01/83 91311 in 041/662 450. Uredništvo odprto: ponedeljek 8h-15h, torek 8h-13h, sreda 8h-12h in!3h-l 7". ŽLEBOVI GRIC KROVSKO KLEPARSKI IZDELKI KRIVLJENJE OBROB IN ŽLEBOV Kamnik, Usnjarska cesta 9 (nasproti soseske Mali grad), tel.: 01 839 73 12, fax.: 01 839 73 13 m 1 1 1 i 1 Pri nakupu K.ld« 323 Evisian IM (ceno s popustom:2.*7f.$M SIT) SG$0 Moste 88 A> Komenda Prodajalna obulve in tekstila zdravje, veselje, stisk prijateljeve roke, posten pogled in dobra visel, topel dom, poslovni uspehi, zadovoljni dnevi in Se mnogo lepega naj vas spremlja v letu 2003! ;:^TJVtudentski Saervis 0:y. f \ I Glavni trg 23,1240 Kamnik tet: 01/83 17058 gsro: 031/66 33 22 www.student5ki-servis.com Velika ponudba prostih del na www.studentsKi-servte.cbm in v vseh naših poslovalnicah. Za prijetno kupovanje novoletnih daril! MIKLAVŽEVANJA VSEPOVSOD PO OBČINI Tudi letos je bilo v naši občini kar okrog dvajset jav-: nih miklavževanj. Tako je mogel Miklavž razveseliti številne otroke iz vseh naših krajev. Seveda je bilo tudi letos, tokrat na sam Miklavžev večer 5. de- Tudi v Domu v Mekinjah je Miklavž obiskal otroke, predvsem iz Mekinj in Nevelj. Na sliki ob Miklavžu: nastopajoči iz mekinjske veroučne skupine, ki so letos že zelo dobro izvedli Miklavževo igrico, tokrat z naslovom »Srebrna kanglica«, petici šejx)sebej odličnega mekinjskega mladinskega cerkvenega zbora spevovodjem Andrejem Ber-notom ter režiserki učiteljica Bernarda Rifel in uršulinka sestra Sabina. Letošnji Miklavžev sprevod po Kamniku so še polepšale lične svetilke v rokah angelov. Svetilke so nadomestile v množici nevarne bakle. cembra, najlepše na Miklavževem sprevodu po središču Kamnika. Tako kot lani se je Miklavž z angeli in parkeljni, ob ognjemetu in bengaličnem ognju sprehodil z Malega gradu do odra na Glavnem trgu. Tam so mladi igralci angeli in parkeljni zaigrali zanimivo Juvanovo igrico »Miklavž za vse čase«. Glasbeno-pevsko je prireditev spremljala mladinska skupina pod vodstvom Mateje Kališnikove. Tudi tokrat gredo zahvala in čestitke požrtvovalnim organizatorjem, tako iz Odbora OSO: Ani Štele, prof. Marjeti Humar in Janezu Leskovcu, KS Tunji-ce, gasilcem, redarjem in drugim. Čestitke tudi številnim organizatorjem in sodelavcem na vseh ostalih miklavževa-njih, prav tako tudi občinskim svetnikom, ki so izglasovali najnujnejša sredstva za sofinanciranje. MILAN WINDSCHNURER Anketa pred novoletnimi prazniki NOVO LETO URA BIJE, SREČA SREČO KUJE... Veseli december je že v polnem zamahu, prazniki se bližajo z neverjetno hitrostjo, priprave na za mnoge najlepše dni v letu nam vzamejo veliko dragocenega časa, v trgovinah je gneča... Ali Kamničani premišljujejo o letu, ki bo pravkar mimo, o dogodkih, ki so morda zaznamovali življenje? Se še veselijo praznikov ali pa so ob predpraznični histeriji že dodobra izmučeni? So vraževerni? Kakšne so želje za prihajajoče leto? Vprašanj veliko, želja še več, odgovore pa smo, kot ponavadi, poiskali na kamniških ulicah. Slavko Pestotnik: Doma Usko Ciriković: Novoletno sem v bližini Snovika in letošnje noč bom letos preživel v družbi leto si bom zagotovo zapomnil po odprtju Term Snovik. Sicer nisem reden gost kopališča, vendar mi je kljub temu všeč, da lahko kdaj pa kdaj zaplavam v bližini. V naslednjem letu si želim, da bi se uredile sprehajalne poti in cestna povezava med Hruševko in Snovikom. Novo leto bom verjetno preživel doma, kjer mi je v pravi družbi, z dobro, hrano in odličnim pogovorom zelo lepo. prijateljice in prijateljev nekje na novoletni večerji. Je že kar v navadi, da gremo vsako leto sil-vestrovat v i kakšno re- * stavracijo. j To leto mi j bo ostalo v I spominu kot poslov- _ I Kulturni dom Franca Bernika Domžale DECEMBER 2002 - JANUAR 2003 koledar prireditev za otroke sobota, 21. december, ob 10.00 za IZVEN Nebojša Pop Tasič: METULJEVA DEŽELA lutkovna predstava Lutkovno gledališče Maribor sobota, 28. december, ob 10.00 za IZVEN Robert Waltl: OSEL NAZARENSKI lutkovna predstava, Mini teater, Ljubljana sobota, 11. januar, ob 10.00 za IZVEN D. Kelte. B. Gašpersic: ŠIVILJA IN ŠKARJICE lutkovna predstava. Teater za vse, Jesenice petek. 20. december, ob 20.00 za IZVEN AMALA koncert romske, latino, R&B, klasične in jazz glasbe sobota, 21, december, ob 20.00 za IZVEN BOŽIČNI KONCERT MLADIH TALENTOV koncert učencev Zasebne glasbene Sole Parnas ponedeljek, 23. december, ob 20.00 za IZVEN DDCIELANI) BAND KRANJ s pevko Metko Štok zimzeleni dixie in jazz koncert gledališče Sreda, S.jatmar. ob 20.00 za abonma RDEČI in IZVEN četrtek, 9. januar, ob 20.00 za abonma ZELENI in IZVEN petek. 10. januar, ob 20.00 za IZVEN ponedeljek. 13. januar, ob 20.00 za abonma ORANŽNI in IZVEN torek, 14. januar, ob 20.00 za abonma RUMENI in IZVEN . Yasmina Reza: TRI VARIACIJE ŽIVLJENJA drama, SNG Drama Ljubljana Rezija: Boris Cavazza Igrajo: Gregor Bakovič, MaSa Derganc, AleS Valič, Silva Čušin Vstopnice so v prodaji Štirinajst dni pred prireditvami ob delavnikih od 10. do 12. ure v upravi Kulturnega doma Franca Bernika, od 16. do 19. ure v klubu Kulturnega doma Franca Bernika (Ljubljanska 61, Domžale, vhod z dvorišča, kletni prostori) ter eno uro pred pričetkom prireditev v blagajni doma. Več informacij o prireditvah dobite v brošuri Urekuilure, ki jo lahko brezplačno prejemate na dom. Naslov nam sporočite na našo telefonsko številko ali preko elektronske pošte: info@kd-domzale.si. Informacije in rezervacije po telefonu: 722 50 50 no zelo uspešno, naslednje leto pričakujem še boljše, predvsem zaradi hčerke, ki je zanosila, tako da bom naslednje leto postal dedek, česar se že zelo veselim. Vsem pa želim predvsem zdravja. Vida Sulic: V letošnjem letu me je najbolj razveselil vnuk, ki je naredil maturo in se vpisal na fakulteto, z možem pa sva kupila nov avto. Novo leto praznujem vedno v družbi moža na najinem vikendu, s prekrasno okrašenimi brezami, je zelo prijetno. V naslednjem letu si želim, da bi bili otroci, vnuki in midva tako srečni, zdravi in pridni kot doslej. Jože Semprimožnik: To leto si bom zapomnil po volitvah in izkoristil naslednja štiri leta, da si od njih ponovno odpočijem. Vraževeren nisem, čeprav sem zelo vesel, če pride prvi v hišo voščit moški. Veselim se božične družinske skupne večerje, ki je že leta in leta obvezna na božični večer. Tako kot vsako leto vsem želim predvsem zdravja, saj je zdravje najpomembnejša stvar v življenju vsakega posameznika. David in Igor: Letos sva se najbolj razveselila, da sva prišla v peti razred, za drugo leto pa si zelo slabo in zato komaj čakam, da bo minilo, in da ga bom čim prej pozabila. Upam, da bo prihodnje mnogo boljše, želim si veliko zdravja in ljube/ni. Praznike ponavadi praznujem v družinskem krogu in tudi letos ne bo drugače. Davor in Ana: Seveda so naju razveselili slovenski nogometaši na nogometnem svetovnem prvenstvu ter navdušili želiva, da bi v šoli dosegla odličen uspeh. Praznike imava zelo rada, saj je doma cela družina, na silvestrovo noč pa nama je všeč, da lahko ostaneva pokonci kar pozno v noč. Mateja: Zame je bilo to leto slovenski plesalci, ki sva jih občudovala na televiziji. Novoletne praznike preživljava z družino, komaj čakava na božično in novoletno darilo, želiva si pa zdravja in sreče. Nina: Božične in novoletne praznike vedno preživljam doma, v krogu družine in prijate-. ljev. Letos sem bila najbolj srečna, ko sem uspešno končala srednjo šolo in se vpisala na fakulteto. Za naprej si želim čim več zdravja in sreče. Draga Kralj: Močno si želim, da bi bil na svetu mir, da ne bi bilo več vojn, da bi bili ljudje bolj sočutni in bolj zdravi. Kar veliko želja, kajne? Letos so me najbolj presenetile vremenske katastrofe, ki so prizadele veliko ljudi, vojna v Afganistanu in žuga-nje Busha preostalemu svetu. Za praznike sem vedno doma z družino, kjer se počutim najbolj prijetno. Tina, Nina in Sonja (foto na 1. strani): Ponavadi smo vsi za praznike doma, kar nas zelo veseli, še bolj pa darila, ki jih prinese Božiček ali dedek Mraz. Letos se ni zgodilo nič pomembnega. Želimo si, da bi imele same petke. BOJANA KLEMENC NA KOSTAVSKO PLANINO IN V RUDNIK Območno združenje borcev in udeležencev NOB Kamnik obvešča udeležence Narodnoosvobodilnega boja in druge občane, da bo tradicionalna spominska svečanost ob 60. obletnici na padle borce Kokrško-Kamniškega odreda letos v nedeljo, 22. decembra, ob 10. uri pri spomeniku na Kostav-ski planini. Z avtobusne postaje Kamnik bo peljal posebni avtobus skozi Duplico, z odhodom iz Kamnika ob 730, Spominska svečanost v Rudniku bo v soboto, 4. januarja, ob 10. uri. Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik TURISTIČNO-INFORMACIJSKI CENTER Tomšičeva 23, 1240 KAMNIK TEL: 01/83-91-470, FAKS: 01/83-18-192 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net: http://www.kamnik.si KOLEDAR PRIREDITEV JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI Območna izpostava Kamnik; Japljeva 2 Tel.: 01 831 75 56; Faks.: 01 8319831 E-mail: andreia.erzen@iskd.si Sobota. 28. decembra, od 18.30. v cerkvi Frančiškanskega samostana Petje pri sv. maši in božični koncert Mešani pevski zbor MAVRICA, Srednja vas Zborovodkinja: Jana Verbič Vstop s prostovoljnimi prispevki! Nedelja. 5. januar, ob 19. uri: v cerkvi Frančiškanskega samostana. Kamnik Božični koncert Dekliška pevska skupina SIRENE Zborovodkinja: Petra Grkman Klaviature: Tomaž Pirnat, bas kitara: Samo Kališnik, kitara: Matic Smolnikar Vstop s prostovoljnimi prispevki! Petek. 10. januar, ob 19. uri: v Galeriji Veronika. Kamnik Odprtje razstave slik: Cene Grilje: 8-tisočaki Razstava slik vseh 14 osemtisočakov Himalaje. Razstava je posvečena 110-letnici Planinskega društva Kamnik. Razstava bo odprta do 30. januarja 2003. Vstop prost! »o MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik, tel.: 831 12 17 Sobota. 21. decembra, od 9. do 14. ure, v Veronikini sobi PREDPRAZNIČNA USTVARJALNICA za vse ustvarjalce od 7. leta dalje. Ustvarjanje daril in/ali posode za smrečico s pomočjo SLIKANJA NA STEKLO in KERAMIKO. Vodi: Rosana Kleindienst Premk. Ponedeljek. 23. decembra, od 11 ■ do 12. ure in od 17. do 18. ure: v čitalnici MKK: Za otroke bomo brezplačno predvajali sinhronizirane novoletne RISANKE. INFOCENTER ZA MLADE Petek. 27. decembra, ob 18. uri, v čitalnici MKK: ŠOLA FILMSKE PRIPOVEDI IN ESTETIKE. Predavanje Dušana Rutarja (po filmu A. Tarkovskega: Zrcalo) o avtobiografiji in odnosu do samega sebe, o osamljenosti in samotnosti. . . Petek. 27. decembra in sobota. 28. decembra, od 9. do 12. ure, v dvorani MKK: TEČAJ INTELEKTUALNE SAMOOBRAMBE. Vodi: Dušan Rutar KULTURNI CENTER KAMNIK Muzejska pot 3, Kamnik; tel.: 01/831-76-47; 831-76-62 Četrtek. 9. januarja, ob 19. uri, v Galeriji Miha Maleš Miha Maleš: STO DEL ZA STO LET: otvoritev razstave ob 100. obletnici umetnikovega rojstva BUDNARJEVA MUZEJSKA HIŠA Zg. Palovče 5, tel.: 01/831 20 62, 041 545 580 Odprta ob nedeljah od 14. ure do mraka Za skupine nad 12 oseb • kadarkoli po predhodni najavi Petek. 20. decembra, ob 17. uri, v cerkvi na Vranii Peči BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT Po koncertu bo v Budnarjevi hiši OTVORITEV 16 vrst JASLIC Razstava bo na ogled vsako nedeljo od 13. ure do mraka in sicer do Svečnice. DRUGE PRIREDITVE Na Silvestrovo. v torek. 31. decembra, ob 20. uri: na Gori pri Šmartnem v Tuhinjski dolini Zahvalna maša Planinsko društvo Kamnik ^ želi vsem planincem in ljubiteljem gora lepe praznične dni, v letu, ki prihaja, ^ pa veliko lepega, sreče in zdravja. Tudi v prihodnjem letu vas vabimo na obiske naših prelepih gora in na mnoga srečanja v naravi. Kamniški Občan - Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon.'] ehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se na podlagi Zakona o DDV obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8.5%. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občinsko hišo in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860. Nenaročenlh člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Grafična priprava Delo -TČR, d.d, tisk Set d.d, Ljubljana dne 19.12. 2002 Župan Smolnikar za strpno medsebojno sodelovanje Nove občinske svetnice in svetniki so se včeraj sestali na prvi seji Nadaljevanje s prve strani Kandidat Anton Tone Smolnikar je dobil 10.128 glasov ali 74,15% vseh veljavnih glasovnic, kandidat Demitrij Perčič pa 3.531 glasov ali 25.85% vseh veljavnih glasovnic, kar pomeni, da je bil za župana občine Kamnik izvoljen Anton Tone Smolnikar. Volitev za člane občinskega sveta 10.11. 2002 se je udeležilo 15.394 volilcev ali 73,73%. Posamezne liste kandidatov (vrstni red kot na glasovnicah) so dobile naslednje deleže glasov. Liberalna demokracija Slovenije 31,0%, Demokratična stranka upokojencev Slovenije 7,3%, Zeleni Slovenije 7,3%, Obrtno podjetniška lista 4,9%, Naprej Slovenija 0,7%, NSi-Nova Slovenija 12,8%, Slovenska ljudska stranka 6,8%, Socialdemokratska stranka Slovenije 13,9%, Stranka mladih Slovenije 8,3% in Združena lista socialnih demokratov 7% glasov. V posameznih volilnih enotah so bili za člane občinskega sveta izvoljeni: V /. volilni enoti Marjan Semprimožnik - LDS, Anton Hočevar - SLS, Janez Leskovec - NSi, Anton Rajsar - DeSUS, Franc Spruk - SDS in Iztok De-bevec - LDS; V 2. volilni enoti Gregor Koncilja - LDS, Valentin Zabavnik - SDS, Primož Štele - NSi, Marko Kemperl - LDS, Franc Pogačnik - SLS in Zvonko Cvek-LDS; V 3- volilni enoti Branislav Golubovič - LDS, Nuša Mojca Svete - LDS, Dušan Štrajhar -SDS, Aleš Zobavnik - SMS, Es-ma Rakovič - Zeleni, Borut Žagar - ZLSD in Vilko Dobovšek -NSi; V 4. volilni enoti Demitrij Perčič - LDS, Olaf Grbec - LDS, Klavdij Koderman - LDS, Marjeta Humar - NSi, Janez Repan-šek - SDS, Matjaž Pogačar -SMS, Gordan Ambrožič Malen-šek - DeSUS, Daniel Kovačič -Zeleni, Tatjana Sonja Rot Djalil - ZLSD in Mihael Resnik - Obrt. podj. lista. Občinski svet je nato imenoval začasno komisijo za mandatna vprašanja: predsednik Gregor Koncilja, ter člana Primož Štele in Daniel Kovačič. Na predlog te komisije, ki je pregledala potrdila o izvolitvi, je občinski svet potrdil mandate vsem 29 članom občinskega sveta in županu Tonetu Smolnikarju. Oj, ta parkirišča... Te dni smo bili priča zapletu okrog nameravane ureditve parkirišča pred trgovinami Vele na Ljubljanski cesti. Čeprav so zelenico že prekopali, so dela, za katera so imeli ustrezna dovoljenja (tudi soglasje občine kot lastnika zemljišča), na pobudo tamkajšnjih prebivalcev ustavili. Sedaj se dogovarjajo o novih rešitvah. Naša kamera je le nekaj deset metrov stran ob Kranjski cesti zabeležila razkopano makadamsko dvorišče, polno luž. Lastnik dvorišča je menda Cestno podjetje Ljubljana. Sprašujemo pristojne, ali res ne bi bilo mogoče na tem mestu urediti primernega parkirišča, da ne bi bilo treba prekopavati zelenic, ki jih je v našem mestu vse manj...? F. S. Janez Jeglič, predsednik občinske volilne komisije, je nato županu Tonetu Smolnikarju prisrčno čestital, mu zaželel uspešno vodenje občine in mu okrog vratu obesil župansko insignijo. Novi stari župan Tone Smolnikar se je v krajšem nagovoru toplo zahvalil vsem vo-lilcem, ki so mu z visokim deležem glasov ponovno zaupali odgovorno župansko dolžnost in pozval svetnike k strpnemu medsebojnemu sodelovanju, ne glede na strankarsko pripadnost. Nato je nanizal nekaj nalog, s katerimi se bosta morala novi občinski svet in občinska uprava spoprijeti že na začetku svojega dela, med njimi je omenil prostorske probleme otroškega varstva, urejanje prometa v mestu, turizem, Veliko planino, Terme Snovik in posebej poudaril, da bo moralo biti v naslednjem obdobju več skrbi deležno mesto Kamnik in njegova okolica. Dodal je še, da bo takoj po praznikih povabil vse predstavnike svetniških skupin na pogovor o osnutku občinskega proračuna za prihodnje leto. V nadaljevanju seje so občinski svetniki imenovali še stalno komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, v kateri so: Gregor Koncilja, predsednik in člani Janez Repanšek, Janez Leskovec, Tatjana Rot Djalil, Daniel Kovačič, Aleš Zobavnik in Gordan Ambrožič. V odmoru je župana in občinske svetnike obiskala skupina kamniških skavtov in jim prinesla božično luč miru z geslom Dar sosedu in z željo, da bi bilo njihovo delo čimbolj plodno. Luč sta prevzela župan Tone Smolnikar in najstarejši svetnik Gordan Ambrožič. Župan Smolnikar se je skavtom toplo zahvalil za njihove želje. Svetniki pa so se nato odzvali geslu Dar sosedu in prispevali svoj delež za nakup komunikatorja za težko prizadetega Nina, gojenca ZUIM-a. Župan Tone Smolnikar je ob koncu seje zaželel novim članom občinskega sveta prijetne božične praznike in veliko sreče in zdravja v novem letu. Čestitkam se je pridružil tudi Ivan Pristovnik, direktor občinske uprave. FRANC SVETELJ BOŽIČNO NOVOLETNE PRIREDITVE 2002 V KAMNIKU BOŽIČNO - NOVOLETNI SEJEM od 20. do 24. decembra 2002 . • Tržnica božično novoletnih izdelkov s praznično ponudbo * Op^ Vsak dan od 20. do 24. decembra »Srečna urica z Božičkom«, od 16.30 do 17.30 DATUM URA PRIZORIŠČE PRIREDITEV PETEK, 20. december 16.00 20.00 Glavni trg Dom kulture CIRKUS BAMBINUS - Teater Cizamo ^K, PRAZNIČNI KONCERT - Mestna godba Kamnik ^ SOBOTA, 10.00 Glavni trg SING & SONG - glasbeni nastop 21. 15.00 Glavni trg ČAROVNIŠKA DELAVNICA z baloni in nastop čarodeja ROMANA december 19.30 Dom kulture GOSPA POSLANČEVA (komedija) - KD Tuhinj. NEDELJA, 22. 14.00 16.00 Glavni trg Glavni trg DEJAN IN TONI - glasbeni nastop ,o. MOJCA IN KALIČOPKO- lutkovna predstava *t£ december PONEDELJEK , 15.00 Glavni trg STRANJSKA GODBA - glasbeni nastop 23. december 16.00 Glavni trg MEDVED IŠČE PESTUNJO - lutkovna predstava skupine MAJETIDA TOREK, 24. december 10.00 Glavni trg SING & SONG - glasbeni nastop ^y PETEK, 27. 19.30 Dom kulture NOVOLETNI KONCERT - Simfonični orkester Domžale - Kamnik s solisti december TOREK, 31. december 22.00 Glavni trg SILVESTROVANJE .j,. Z ANSAMBLOM VRHOVEC ^ Informacije: Turistično informacijski center Kamnik, tel.: 01/ 839 14 70, e-mail: infocenter.kamnik@siol.net Referendum bo 19. januarja Na Miklavžev dan, 6.12.2002, smo člani Vseslovenskega združenja vlagateljev do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje prinesli v Državni Zbor Republike Slovenije 62000 overjenih podpisov podpore za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o noveli zakona o vračilu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje za vse, ki so prekomerno vlagali od leta 1974. Predsednik Vseslovenskega združenja g. Darko Fras je v navzočnosti članov združenja predal predsedniku Državnega Zbora Republike Slovenije g. Borutu Pahorju 62000 overjenih podpisov in pred tem dejal: »Spoštovani predsednik DZ RS g. Borut Pahor, danes vas obveščam in vam dajem na znanje, da vlagam v skladu z referendumom in ljudski iniciativi zahtevo za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma na oziroma v zvezi z predlogom zakona o spremembah zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Naša zahteva je. oblikovana skladno z zakonom in je podprta z ustreznim številom podpisov volivk in volivcev, oziroma prilagamo k zahtevi tudi preko 62000 obrazcev podpore in vas želim obvestiti, da je bilo do danes zbranih že preko 72000 podpor tej naši zahtevi. Izjavljam, da nam je v združenju na nek način žal, da je vendarle moralo priti do tega referenduma. Združenje se je vseskozi trudilo biti konstruktiven partner in seveda upalo, da bosta DZ in Vlada zmogli veliko moralne odgovornosti in politične modrosti in da bomo uspeli to vprašanje rešiti kompromisno v normalnih postopkih. Vendar na žalost nam to skupaj ni uspelo, zato smo seveda pritisnjeni ob zid in prisiljeni uporabiti tudi to skrajno sredstvo, kot je referendum, da damo ljudem možnost, da se sami izjasnijo in soodločajo o načinu ureditve tega vprašanja, Od DZ in vas kot predsednika pričakujemo, da boste ob predpostavki, da je naša zahteva utrezno oblikovana, predlagali DZ, da razpiše Zakonodajni referendum. Glede na dejansko stanje in dejstvo, da je že razpisan referendum za Slovenske železnice 19, januar, je stališče našega združenja, da je potrebno smotrno ravnati z javnimi sredstvi in zato predlagamo, da bi bil referendum na isti dan, kajti le tako bi se izognili nepotrebnim dvojnim stroškom! Zaradi izkušenj z ravnanjem in odnosom DZ do tega vprašanja pričakujemo v skladu z ustavo in zakonom o referendumu in ljudski iniciativi, da bo DZ oziroma poslanci v primeru, da bo to referendumsko vprašanje podprto, upoštevali voljo ljudi in ustrezno popravili sedaj veljavni zakon o vračanju vlaganj, Tako, da bodo dejansko prišli do povračila prekomernih sredstev tisti ljudje, ki so vlagali več kot ostali.« Predsednik DZ Borut Pahorje izrazil dobrodošlico DZ predstavnikom Vseslovenskega združenja in dejal, da so zbrali dovolj podpisov,, da uveljavijo ustavno pravico. V kolikor bo zakonodajno pravna služba DZ ocenila, da je vse skladno s postopkom in bo ugotovljeno, da je zbrano zadostno število podpisov, se bo postopek lahko nadaljeval. DZ mora z zakonom o referendumu in ljudski iniciativi razpisati referendum najkasneje v roku 30 dni od vložitve zahteve - to je do 5. januarja leta 2003. Glede na to, daje DZ že razpisal predhodni, zakonodajni referendum o predlogu zakona o preoblikovanju in privatizaciji Slovenskih železnic za 19. januar, bo Borut Pahor predlagal, da se predlog za referendum o noveli zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje ravno tako razpiše 19. januarja 2003. Predsednik združenja Darko Fras je nato simbolično izročil Borutu Pahorju en odstotek zbranih podpisov, ki so bili praznično zaviti. Borut Pahor je darilo sprejel in ga povprašal o njegovi vrednosti, saj ga mora vpisati v inventar, če presega pet evrov. Darko Fras mu je dejal, da ima simbolično vrednost, ki pa »velja« nekaj milijard slovenskih tolarjev. Borut Pahor je dobil še podobno darilo, ki ga je predal poslanskemu kolegu Francu Pukšiču. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem občanom iz občin Domžale, Lukovica, Moravče, Mengša, Trzina, Kamnika in Komende za izkazano zaupanje in podporo s podpisi za referendumsko vprašanje o prekomernem vlaganju v javno telekomunikacijo. Posebej pa se zahvaljujem še vsem županom podjetniške regije za izkazano sodelovanje, na katerega upam tudi v prihodnje. Na svidenje na referendumu 19. januarja. Vseslovensko združenje vlagateljev do vračila vlaganj v javno telekomuni-kacijslo omrežje DANILO KASTELIC Vi sprašujete, župan odgovarja Občanka K. U. iz Tuhinjske doline sprašuje župana, kdaj se lahko krajani in še zlasti šoloobvezni otroci v posameznih naseljih nadejajo urejenih prehodov za pešce) čez prometno zelo obremenjeno »Tuhinjko«? V zvezi z zagotavljanjem prometne varnosti šoloobveznih otrok je bilo na občinsko vodstvo v preteklih letih tako s strani zaskrbljenih staršev kot vodstva šole v Šmartnem naslovljenih kar nekaj tovrstnih zahtev in pobud. Dejstvo je, daje »Tuhinjka« državna cesta, kije v izključni pristojnosti Direkcije RS za ceste, zalo je občinska uprava tovrstne zahtevke posredovala omenjeni državni instituciji. Glede na oceno stroškov izgradnje prehodov za pešce v skladu z veljavnimi predpisi in teh n ičn im i specifikacija m i (gre za večmilijonske investicije!) smo lastniku ceste predlagali, naj se kol minimum zagotavljanja prometne varnosti pešcev v naseljih nemudoma zarišejo vsaj talne označbe in sočasno postavijo ustrezni prometni znaki. V nedavno prejetem odgovoru strokovna služba DRSC Občino instruira, na kakšen način naj slednja pristopi k ureditvi prehodov zapešće na državni cesti. V navodilu navedena procedura predvideva kar nekaj zajetnih korakov (zahteva se izdelava projektne dokumentacije, konkretni projekt, projekt izgradnje obojestranskih pločnikov, obojestranska osvetlitev, utemeljitev izgradnje prehoda glede na prometne nesreče itd). Če skrajšam, DRSC, ki v odgovoru eksplicitno navaja, da za prehode za pešce na cesti Kamnik-Ločica do leta 2005 sploh nima rezerviranih sredstev, predlaga občini, naj slednja celotno or- ganizacijsko in finančno breme za izgradnjo prehodov prevzame nase, s tem, da si lastnik (torej država) v celoti pridržuje pravico nadzora oz. potrditve projektne naloge. Država potemtakem občini milostno »dovoljuje«, da slednja opravi vse predpisane postopke in izključno z lastnimi sredstvi uredi prehode na državni cesti! Glede na izjemno težavnost vzdrževanja stanja na razvejanem, omrežju občinskih cest in predvidenih velikih vlaganj v zagotovitev pogojev za 9-lelno osnovno šolanje, uresničitev zahtev za povečanje kapacitet na področju predšolske vzgoje, vodovodnem in kanalizacijskem sistemu... občina takšne »ponudbe« ne more sprejeti. Razen, če se zavestno odločimo in osiromašimo številne druge dejavnosti, ki so prav tako bolj ali manj podhranjene. Zato si bo občinsko vodstvo še naprej prizadevalo, da se na omenjeni državni cesti izvedejo vsaj minimalni ukrepi. Prepričani smo, da je danes bolje storiti vsaj nekaj, kakor pa leta in leta čakati na domnevno »optimalno« rešitev. Primeri iz vsakdanjega življenja dokazujejo, da se, žal, tudi na sodobno urejenih prehodih za pešce dogajajo hude tragedije. ANTON TONE SMOLNIKAR, župan Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja OBČINSKEGA SVETA OBČINE KAMNIK vabi posameznike, podjetja, zavode, politične in druge organizacije, društva in druge subjekte s sedežem'na območju občine Kamnik, da predlagajo kandidate za občinska priznanja. Priznanja Občine Kamnik so: - naziv častni občan - zlato priznanje Občine Kamnik - srebrno priznanje Občine Kamnik - bronasto priznanje Občine Kamnik - spominsko priznanje Občine Kamnik - posebno priznanje Občine Kamnik Naziv častni občan Občine Kamnik se podeljuje posameznikom za njihov izjemni prispevek na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa in humanitarnih ali drugih dejavnosti, ki imajo trajen pomen za razvoj in promocijo Občine Kamnik. Naziv lahko dobi tudi tuj državljan. Zlato priznanje Občine Kamnik se podeljuje posameznikom, podjetjem, zavodom, organizacijam in skupnostim ter društvom za izredno življenjsko delo ali vrhunske uspehe ali dosežke, ki so pomembni za razvoj in ugled Občine Kamnik. Srebrno priznanje Občine Kamnik se podeljuje posameznikom, podjetjem, zavodom, organizacijam in skupnostim ter društvom za zelo pomembne dosežke v zadnjem obdobju in kot spodbudo za nadaljnjo ustvarjalno delo. Bronasto priznanje Občine Kamnik se podeljuje posameznikom, podjetjem, zavodom, organizacijam in skupnostim ter društvom za enkratne uspehe v zadnjem obdobju in kot spodbudo za nadaljnje ustvarjalno delo. Spominsko priznanje Občine Kamnik se podeljuje vidnim znanstvenim, kulturnim, športnim in drugim javnim delavcem, ki obiščejo Kamnik. Posebno priznanje Občine Kamnik se podeljuje posameznikom, skupinam, organizacijam idr. subjektom za izredno požrtvovalnost, hrabrost, človekoljubje in javno dosežene rezultate na različnih področjih družbenega življenja. Pisne predloge sprejema Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik, do vključno 17. januarja 2003 in morajo vsebovati: - osebne podatke predlaganega kandidata (ime in priimek, datum in kraj rojstva, kraj stalnega prebivališča, zaposlitev) ali naziv in sedež organizacije, skupnosti, zavoda..., - za katero priznanje se predlaga, i- kratko pisno utemeljitev, ki bo sestavni del priznanja in ne sme presegati ene računalniško tipkane strani,A4 formata (velikost črk 12, razmik med znaki navaden in enojen razmik med vrsticami), - predlagatelj lahko poda tudi daljšo pisno obrazložitev predloga (ne bo objavljena), če meni, da je potrebna zaradi lažjega odločanja komisije, - ime in naslov predlagatelja. Živahno v društvu upokojencev RAZSTAVA ROČNIH DEL, SREČANJE IN ZDRAVICA ZLATOPOROČENCEM V petek, 6. decembra, ki velja za nekakšen formalni zaključek leta društva upokojencev Kamnik, se je zvrstilo kar nekaj zanimivih prireditev. V društvenih kojencev Motnik-Špitalič. Po odprtju razstave smo se pridružili družabnemu srečanju, ki je bilo vpeto s počastitvijo šestih parov zlatoporočen- \ Zlatoporočenci (z leve): Simšič, Hribar, Laboda, Zore, Kuhar, Ahčin prostorih smo za javnost odprli cev: Ahčin Frančiška in Janez z razstavo ročnih del, nazdravili Lok v Tuhinju, Hribar Ivana in zlatoporočencem in se na dni- Ivan iz Kamnika, Kuhar Marica žabnem srečanju še poveselili: in Anton iz Kamnika, Laboda Priprave za razstavo ročnih Marija in Ivan iz Šmarce, Zore del so potekale dalj časa in re- Jožefa in Franc iz Kamnika ter zultat je bil viden. Kar 53 članic Simšič Ana in Stane iz Kamnika, in članov društva je z več kot 350 izdelki ponudilo na ogled lične stvaritve. Razstava je bila lepo sprejeta, kar potrjujejo tudi vpisi v spominsko knjigo. Vrste pletenin, prtov, jopic, prtičkov, gobelinov, do praktičnih predmetov, kot so koški, košarice, ure, miške in drugo, med njimi makete kamniških znamenitosti, so zbudili splošno zanimanje. Mnogi obiskovalci so želeli marsikateri izdelek tudi odkupiti. Ženska sekcija, ki je bila organizator razstave, bo njihove želje posredovala razstavljalcem. Na razstavi smo si lahko ogledali tudi lepe izdelke članov in članic Doma starejših občanov Kamnik-Nevlje in Društva upo- Vsem so predstavniki društva pripeli rdeče nageljčke, izročili diplome in priložnostna darila, jubilanti pa so zaplesali ob prijetni glasbi Jožeta in Božota. Nastopile so tudi štiri članske Predice, ki so zapele nekaj pesmi že na sami razstavi. Mešani pevski zbor je zapel več melodičnih pesmi, prireditev pa je popestrila še Folklorna skupina, ki je predstavila nekaj spletov plesov, Marija Golo-bova je prebrala še neznano Gregorčičevo pesem, pa še marsikaj drugega zanimivega se je dogajalo, zato je bilo razpoloženje enkratno. Društvo upokojencev Kamnik se je letos spomnilo kar 31 zakonskih parov, ki so doživeli 50 let skupnega zakonskega življenja, poleg tega so članice društva obiskale 105 članic in članov društva, starih 80 in 90 let ter starejših, pa tudi približno 300 bolnih in ostarelih. STANE SIMŠIČ Mnogo zanimivih stvaritev, od pletenin, gobelinov, do lesenih, starinskih izdelkov in maket kamniških znamenitosti smo občudovali na že tradicionalni razstavi ročnih del. Trikraljevski koledniki pridejo k vam Okrog praznika Razglaše-nja Gospodovega ali praznika Svetih treh kraljev, 6. januarja, bodo morda tudi na vrata vašega doma med 1. in 6. januarjem potrkali prijazni »sveti trije kralji«. To bodo trojice fantičev, tudi deklet, preoblečeni v kralje Gašperja, Miha in črnega Boltežarja. Spominjale nas bodo na tri modre, ki so se pred dva tisoč leti prišli po- klonit novo roje-.nemu Božjemu detetu na Betlehemske poljane. Koledniki bodo zapeli prigodno trikraljevsko pesem, kot na primer »Na kamelah jezdijo sveti Trije kralji, svetlo zvezdo nosijo...«. Ob tem bodo ljudem zaželeli miru, sreče, Krajanom Šmarce se zahvaljujemo za uspešno sodelovanje v letu 2002. Želimo vesel božič in srečno v novem letu! Svet KS Smarca Društvo upokojencev Kamnik želi vsem upokojencem in drugim Kamničanom x:{ lepe praznične dni, v novem letu \f( W pa veliko sreče, zdravja in " nepozabnih trenutkov. zdravja in Božjega blagoslova v novem letu. Za lep sprejem teh dobrohotnih mladcev se vam že vnaprej zahvaljujemo, enako tudi za darove, ki jim jih boste ob tej priložnosti morebiti darovali. Čisti dobiček, darovani denar, bodo »trije kralji«, kot običajno, »vplačali za dobrodelne namene, polovico za potrebe v naši občini, drugo polovico za misijone. Osnovnošolci-ke, srednje-šolci-ke, vabimo vas, da se odločite za koledovanje, da aktivno sodelujete v tem starem slovenskem običaju. Morda še boste ob tem dogovorili med seboj v šoli, morda pri verouku. Prijavite se prosimo (lahko tudi posamezniki-ce) najpozneje do petka, 27. decembra, po telefonu 839 17 16. Skupne vaje petja bodo predvidoma v soboto, 28. decembra, oz. v ponedeljek, 30. decembra. Takrat boste dobili tudi navodila glede izdelave oblek, kron, zvezd,... po potrebi sestavili trojice itd. Odbor za oživljanje starih običajev pri OO NSi Kamnik Kamniški taborniki ob tednu vseživljenjskega učenja Za zabavo smo šli v naravo Že dolgo smo govorili o dogodku, ki bi bil namenjen vsem Kamničanom različnih starosti, predvsem tistim, ki niso taborniki. K oblikovanju le-tega nas je vzpodbudil razpis za sofinanciranje akcij in projektov v okviru Tedna vseživljenjskega učenja (TVU), ki ga koordinira Andragoški center Slovenije. V TVU je vključena tudi Zveza tabornikov Slovenije. Za kraj dogodka smo si izbrali Zaprice, ker so blizu mesta in naravi. Na pot so se podali posamezniki, cele družine in seveda mnogo tabornikov. Mlajše je predvsem zanimalo: »Kje je zdaj tista lisica?«, a smo jim razložili, da lisice ni, da je »lov na lisico« le izraz, ki ga uporabljamo, ko priredimo najpreprostejše orientacijsko tekmovanje. Tekmovalne skupinice so ob prijavi dobile štartni list z legendo potnih znakov, ki se uporabljajo za orientiranje, ogromno vrečo in rokavice. Na kontrolnih točkah so se udeleženci pomerili v različnih fi taborniških disciplinah: v postavljanju bivaka in ognjev, ciljanju v tarčo in v vozlih. Točke je prinesla uspešnost v teh spretnostih, kakor tudi količina pobranih smeti (verjemite, ogromno jih je bilo!) in čas, ki so ga porabili na poti do cilja. Vsi blatni in upehani so se okrepčali s pečenim kostanjem in sokom. Otroci so se ustavili še ob mizah ročnih spretnosti, kjer so iz- »Kok' 'sm lačn, k sem šel že desetkrat po lisico! Tale sendvič res paše.« Na sončno sobotno dopoldne smo vsem želeli prikazati delček taborniškega življenja, jih v projekt aktivno vključiti, jim približati učenje tudi v takšni obliki in se zabavati. Naš namen je bil dosežen. Dogodka se je udeležilo veliko ljudi različnih starosti. Da so se tudi naključni sprehajalci lahko udeležili | našega projekta, smo poskrbeli z informacijsko mizo, kjer so lahko izvedeli veliko o tabor-ništvu na splošno, o Rodu bistriških gamsov Kamnik (RBG), o namenu dogodka, skratka dobili so odgovore na vsa vprašanja, ki so jih zanimala. Večina se jih je odločila tekmovati v »lovu na lisico«, ki ga je spremljala tudi čistilna vedeli, kakšni sta taborniška srajca in ruta, saj so ju kar sami zložili iz papirja. Pri sosednji mizi pa so lahko narisali svoje vtise z gozdne poti. Starši so medtem poklepetali s starejšimi taborniki. Zanimalo jih je predvsem, kako bi svoje otroke vključili v naše društvo RBG, ker se jim je izkušnja zdela poučna, koristna in zabavna. Na obisk je prišel tudi gospod Lojze Konda, ki tudi na ta način poglablja svoje znanje o kamniškem rodu tabornikov. Gospod Konda z našo pomočjo pripravlja knjigo, ki bo izšla naslednje leto ob 40-letnici Rodu bistriških gamsov. Tema knjige bo nastanek, razvoj in delovanje RBG, prav tako pa bodo v njej opisane prigode in nezgode nekdanjih in današnjih članov. Ker se naše druženje s tem še ni končalo, smo si privoščili sendvič in se odpravili na naslednjo akcijo v mesto. Taborniško življenje je da nam prav nikoli ni dolgčas. Za vse dodatne informacije smo dosegljivi na elektronskem naslovu rbg@rutka. net ali po telefonu 031-359-253 (Tina). Z NARAVO K BOLJŠEMU ČLOVEKU! Jana Mavrin in Brigita Crljenić Rod bistriških gamsov akcija. »Takoleprepogneš in takole, pa že nastane taborniška srajca.« V Domu starejših občanov S PESMIJO V ADVENTNO PRIČAKOVANJE ... S tem imenom so v Domu starejših občanov poimenovali de- usluž.benk doma, nekdanje pevke Solidarnosti, ki jih je pred dvajsetimi leti vodil prof. Mi-helčič, s solistkama Jožico Kališnik in Mileno Franc. Pisan program je popestril tudi tercet Sinan Mi-heleič, Mira Mihelčič in Jože Ogrinec s pesmijo Smo pili bratje vince, ki so jo nekoč peli v Mihelčičevi družini v Beli krajini in Ko bi jaz zvonček bil Alojza Mihelčiča. Posebno navdušenje poslušalcev je požela tudi stanovalka doma Frančiška Ber-not s pesmijo Večerni zvon. Lahko rečemo, da je tudi ta glasbeni večer pomenil lep kamenček v pisanem mozaiku letošnjih decembrskih prireditev v kamniškem domu starejših občanov. FRANC SVETELJ Mihelčičeva vnuk in vnukinja, Sinan in Mira, sta skupaj z Jožetom Ogrin-cem, dolgoletnim Lirašem, oživila staro belokranjsko, ki jo je prepeval že njun praded... cembrski koncert, ki ga je pripravil in vodil prof. Viktor Mihelčič. Spomladanskemu sporedu narodnih in umetnih pesmi so tokrat dodali še venček adventnih. Pred polno dvorano Doma so nastopili Ženski sekstet Po polju sneg se beliso zadoneli ubrani glasovi nekdanjih pevk Solidarnosti pod veščo roko prof. V. Mihelčiča... V termah Snovik je lepo Če se odpeljete iz Kamnika v smeri proti Tuhinjski dolini in približno po devetih kilometrih zavijete proti vasi Snovik, potem ne morete mimo veličastne stavbe, ki se nevsiljivo bohoti v zavetju tamkajšnjih gozdov. To so TERME SNOVIK. 25. januarja 2003 bo minilo eno leto, odkar je bil bazenski kompleks pokrit s stekleno konstrukcijo, ki vsakemu obiskovalcu omogoča, da neomejeno sprejema lepote narave, ki so dane z vsakim letnim časom drugače. Da je v Termah Snovik zares lepo, govori tudi dejstvo, da je v letošnjem letu terme obiskalo več kot 150.000 obiskovalcev. Ne smemo pozabiti, da so te edine gorenjske terme v akciji »SLOVENSKO NAJ KOPALIŠČE 2002« v kategoriji srednjih in manjših kopališč zasedle odlično 2. mesto. Neokrnjenost narave pa ni edini razlog, ki bi vas popeljal v Terme Snovik. Termalna voda, za katero večdeset-letne izkušnje kažejo, da ima izredno zdravilne učinke pri pomirjanju stresnih napetosti, pri zdravljenju želodčnih težav in okrevanju po poškodbah, je primerna tako za pitje, kot tudi za kopanje, plavanje, masaže in terapijo. Poleg naravnih danosti potekajo tudi različne aktivnosti. Če ste že kdaj uspeli priti v terme v dopoldanskem času, potem ste se lahko pridružili številnim telovadcem, ki vsak dan od ponedeljka do petka od 10.00 do 10.30 pridno vadijo v vodi. Še preden je po mikrofonu slišati povabilo na vadbo, najbolj vztrajni že čakajo v prvi vrsti, saj se večkrat zgodi, da je »vodna telovadnica« zasedena do zadnjega. Vaje v vodi predstavljajo telesno aktivnost v razbremenitvi, saj se človek zaradi fizikalnih lastnosti vode v njej počuti lažjega. In če vaje popestrimo še s plesom, ki udeležencem pričara nasmeh na ustnice, je jutranja vadba zagotovilo za lep dan. Tiste, ki si lahko vzamejo čas zase lahko šele zvečer, povabimo vsak torek na vodno aerobiko. To je zvrst aerobike, ki se izvaja v vodi, ob prijetni glasbi in je po intenzivnosti nekoliko bolj zahtevna od klasične telovadbe. Seveda ne smemo pozabiti na tečaje plavanja, tako za otroke kot odrasle. Poleg dnevnih aktivnosti v Termah Snovik poskrbimo za animacije tudi ob posebnih priložnostih. Vsake počitnice, ki se jih zagotovo najbolj veselijo prav otroci, izkoristimo za prebujanje domišljije v ustvarjalnih delavnicah. Domišljijski izdelki, ki nastajajo pod spretnimi prsti naših nadobudnežev, so tisti najbolj pristni in najbolj dragoceni. Nismo pozabili na kresova-nje, o katerem se je še dolgo VEZENJE izdelke in IZDELAVA PROGRAMA za vezenje vašega motiva, logotipa... vViegele Veronika s.p. Vaška pot 17b, Radomlje na novi lokaciji Križ 24b tel.: 01/834 33 40, 041/744 599 vwiegele@tris-a.si ' Vsem strankam se ob izteku leta zahvaljujemo za zaupanje in želimo vse najlepše ' v letu 2003! govorilo, saj je Nuša Derenda poskrbela za nepopisno zabavo, ki jo je uspešno dopolnil duo Toni & Dejan iz Kamnika, in na prireditev Gorenjskega glasa, ki je v goste v terme Snovik pripeljal tudi glasbenike narodno zabavne zvrsti. V poletnih mesecih, ko so nas vroči sončni žarki dodobra ogreli, smo se lahko preizkusili v nogometu na drseči podlagi. Letos je bil organiziran že drugi turnir v tej zvrsti nogometa za POKAL TERM SNOVIK in celodnevni turnir je tako udeležencem kot tudi gledalcem prinesel veliko zabave in razvedrila. Tudi najbolj spretni nogometaši so priznali, da je nogomet na podlagi, ki drsi, prava spretnostna uganka. Vsak četrtek v poletnih mesecih je v Termah Snovik gostoval RADIO HIT z glasbenimi gosti. Čeprav nam vreme ni bilo naklonjeno, se je bilo težko upreti slovenski glasbeni eliti: Sebastijan, Game over, Natalija Verboten, Frenk Nova, Vili Res-nik, Andrej Šifrer, Polona Fur-lan in Werner so nas ogrevali od poznega popoldneva do noči, na letni plaži se je plesalo in pelo in vsak četrtek je postal nepozaben poletni dan. V dodatno ponudbo smo že v juniju vključili solarije, z jesenjo pa tudi različne oblike masaž. Občinski svet je sprejel dopolnitve in spremembe ureditvenega načrta za Terme Snovik, tako da pričenjamo z realizacijo razširitve garderob, gostinskega dela z novo restavracijo in kuhinjo ter ureditvijo centra s savnami. Intenzivno pa poteka tudi urejanje dokumentacije za izgradnjo zunanjih bazenov. Kakšno je vzdušje in počutje v Termah Snovik, smo povprašali naše obiskovalce, med njimi redne obiskovalce zakonca Šteblaj iz Stranj in Vilija Cankarja, ki se je iz Ljubljane že 250-krat pripeljal v Snovik. ! Magdalena Šteblaj iz Stranj Včasih smo veliko hodili na morje, odkar pa sem od prijateljev izvedela za terme Snovik, jih z možem redno obiskujeva, saj so odprte celo leto, ne glede na vremenske razmere. Zelo veliko plavava, vedno se udeleživa tudi telovadbe v vodi. Zdi se mi, da voda name deluje po mirjevalno, da sem manj dojemljiva za prehlade, odkar redno prihajava v terme, skratka zelo lepo se počutiva. Pohvaliti moram osebje, vsi so zelo prijazni, čistoča je odlika term, voda pa je čista in topla. Vili Cankar iz Ljubljane Zame vsak dan pomeni j>ose-ben ritual. Vstanem, pojem zajtrk in potem se odpravim v terme Snovik. Zdi se mi, daje avto že navajen, v katero smer mora zaviti. To je najcenejša rekreacija. Dolgo sem zbiral pogum, da sem se udeležil tudi telovadbe v vodi. Zdaj redno vadim, po vadbi sem bolj razgiban in se tudi lažje gibljem. Zadovoljen sem z osebjem, tu je veliko prijaznih ljudi, čistoča zasluži oceno odlično, voda je enkratna. Če mi bo uspelo podaljšali vozniško dovoljenje, se bom vsak dan vračal v terme Snovik. tudi prihodnje leto. Marija Čuk iz Suhe pri Predosljah Za terme Snovik sem izvedela od prijateljev in z možem sva se odločila, da jih obiščeva. Ker nama je bilo že po prvem obisku zelo lef)o, zdaj prihajava 4x tedensko, od ponedeljka do j>elka. Zelo veliko plavava in se v vodi dobro počutiva. ■ ■ 1 Stane Kotnik iz Kamnika Po 36 letih življenja v Nemčiji sem se vrnil v Kamnik. Prve besede o termah, ki naj bi nekoč zrasle nekje v Tuhinjski dolini, sem zasledil že leta 1962. Zato sem predvsem iz radovednosti po vrnitvi v domovino odšel v terme Snovik in priznam, da sem bil prijetno presenečen. Od tistega dne naprej sem reden obiskovalec. Vse pohvale urejenosti in čistoči term, predvsem pa delavnosti zaposlenih, kije vidna na vsakem koraku, je tudi nekaj pomanjkljivosti, ki bi jih bilo treba še popraviti. Zdi se mi, da je označenost poti do term zelo slaba, treba je rešiti zmedo z naslovom uprave in bazenskega kompleksa in pa povečati prostor za garderobne omarice. Uj)am, da bo v prihodnosti možnost nastanitve in nočitve in seveda večja restavracija s pestrejšo ponudbo. mm J £ Pavla Hrovat iz Komende Ker sem že rojena v znamenju ribe, sem zelo rada v vodi. Z možem prihajava redno in zelo veliko plavava. Pridruživa se tudi telovadbi v vodi, da se še bolj razgibava. Terme Snovik s svojo termalno vodo pomenijo veliko pridobitev za Kamnik in okolico, saj so zelo blizu in njihova voda pomeni pravi božji dar. Športni animator MATEJA JUVAN Pomemben življenjski jubilej Mare Pucelj, iniciatorke Kamniškega dneva narodnih noš NAGELJNI IN ROŽMARIN ZA 90 LET Nedavno je delegacija občine Kamnik pod vodstvom župana Antona Toneta Smolnikarja obiskala Kamničanko Maro Pucelj. Ob 90-letnici življenja ji je simbolično poklonila šopek nageljnov ter rožmarina. Zanimivo je, da je Mara Pucelj dala idejo za organizacijo zdaj že tradicionalnega kamniškega dneva narodnih noš. Meščanski dom njene družine je v sosedstvu sedeža občine na Glavnem trgu 14. Družina ga je vzorno obnovila in je mestu v ponos. Župan Smolnikar je ob tej intimni slovesnosti poudaril, da gospa Mara Pucelj živi poosebljeno s Kamnikom v smislu varovanja kulturne dediščine. Obenem je čestital družini, ki se je vzorno lotila enega največjih obnovitvenih zalogajev v mestu. žiti tudi po vzorni, starožitni opremi njihovega doma. Globoke so rodovne korenine. Marin mož je legel k večnemu počitku pred sedmimi leti, star 92 let. Njegov še živeči brat je dočakal 93 let. Mož Franc Pucelj je bil znan kamniški zdravnik in tu je ustanovil protituberkuloz-ni dispanzer. »Bil je garač«, ga opisuje vdova in pove, kako je včasih delal dan in noč. Ona mu je, po svojih močeh, pomagala. Najtežje je bilo med drugo svetovno vojno. Pogosto je bilo treba zdravniško oskrbeti zlomljene, hudo ranjene dele telesa, pomagati pri porodih v oddaljenih hribovskih vaseh. Mara je skrbela za red v domu, v ordinaciji in včasih tudi nadomeščala medicinsko sestro. Zakonca sta našla čas tudi za ljubezen do umetnosti, do |IP0 Mari Pucelj iz Kamnika so ob njeni 90-letnici čestitali predstavniki občine Kamnik pod vodstvom župana Antona Toneta Smolnikarja. Simbolično soji poklonili nagelje z rožmarinom, kar simbolizira njeno prizadevanje za ohranjanje slovenske etnološke in širše kulturne dediščine. Ob slavljenki sta hčerki Mojca in Meta. Mara Pucelj je bila rojena v Ljubljani. Družina je imela na sv. Petra cesti oziroma v današnji Trubarjevi ulici znano gostilno Pri bobenčku. Maturirala je na poljanski gimnaziji in med šolanjem pomagala v gostilni. Tam so se skoraj vsak večer sestajali razumniki tistega časa. Prihajali so literati Juš Kozak, Oton Župančič, Fran Albreht, slikarji Rihard Jakopič, Maksim Gaspari, Jama... Gostilno je vodila Marina mama Marija Kromar. Brhko hči je spoznal mlad zdravnik France Pucelj. Bil je Dolenjec, rojen v družini l6-tih otrok. Mari je bilo 21 let, ko sta odšla pred oltar. Dekle se je moralo posloviti od nadaljnjega študija, od spominov. V mladosti se je Mara rada oblačila v narodno nošo, se v njej udeleževala cerkvenih procesij. Pisalo se je leto 1934, ko se je mlad par preselil v Kamnik. Mara je vzela s seboj narodno nošo in pozneje temu narodnemu oblačilu posvečala vse več skrbi. Zbrala je več tovrstnih oblačil in jih tudi razstavila. Zakonca Pucelj sta podarila življenje hčerkama Meti in Mojci ter sinu Francetu. Vsi so izobraženi. Sprva se je družina selila po kamniških stanovanjih in nato kupila sedanjo hišo. »Pri nas je bila od nekdaj umetniška družina«, mi je razložila slavljenka. In to je opa- starin, ki je sicer zapisana v njihovi rodbini. Marin bratranec Karel Putrih je kipar. Njegovi kipi krasijo pročelje slovenskega parlamenta. Bratra- Kamničanka Mara Pucelj praznuje 90-letnico plodnega življenja. Dala je idejo za orgnaiziranje kamniškega dneva narodnih noš in s svojo družino skrbela za ohranjanje kulturne dediščine. nec je že pokojni France Peršin. Družina je ponosna na nečaka Janeza Kromarja, direktorja Javnega zavoda Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine. Marin brat mag. Kromar pa je znan farmacevt. Je zbiralec rastlin in avtor knjig s tega področja in še bi lahko naštevali. Bili so časi, ko se je gospa Mara Pucelj sprehodila v narodni noši tudi po Kamniku. Deležna je bila občudovanja in bilo je vedno več žensk, ki so sledile njenemu zgledu. V narodne noše so se začeli, za slovesnosti, oblačiti tudi moški. In tako se je Mari rodila ideja za dan narodnih noš. Prav po tej množični prireditvi je Kamnik zaslovel v širšem prostoru. Marina ideja je torej obrodila bogate sadove in Kamnik ji je zato hvaležen. Na slovesnosti pri Pucljevih je bil prisoten tudi kamniški starosta dr. Niko Sadnikar. Poudaril je, da so v mestu poleg organiziranja dneva narodnih noš turistični delavci Kamnika pred leti tudi poskrbeli, da so se na pročeljih rojstnih hiš zaslužnih oseb pojavila spominska obeležja, kar je posebej privlačno za turiste. Čestitkam ob pomembnem življenjskem jubileju gospe Mare Pucelj se pridružuje tudi uredništvo Kamniškega občana. FRANČEK ŠTEFANEC Slovenska ljudska stranka Vsem občanom želimo lepo doživet božič, v prihajajočem letu pa veliko sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva. Obenem čestitamo ob dnevu samostojnosti. Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka OO NSi Kamnik Iz torbe Krištofovega Pepeta II. Veselo v novo leto in od obljub k dejanjem... Pa smo tako in drugače pognali drugo leto novega tisočletja, ki nam je postreglo s prijetnimi pa tudi z manj prijetnimi dogodki. Med prve bi lahko uvrstili tudi pokriti tonf v Snoviku, kjer se namaka čedalje več Gorenjcev, med druge pa tudi mirovanje smučarskih vlečnic v Tihi dolini. Tudi to, da kamniškim meščanom tudi po desetih letih zborovanj, sestankovanj, plačevanj položnic, tožb in pritožb še ni uspelo, da bi kot nekdanji pur-garji šli v Kamniško Bistrico gledat svoje klaftre, bo zapisano v kamniško zgodovino. So pa zato z gala koncertom praznovali svojo 120-letnico prepevanja Liraši, potomci prvega slovenskega pevskega društva. Žal pa s kapljo pelina v kupi penine, s katero so si nazdravili ob jubileju. »Pozabili« so namreč, daje v dvorani tudi njihov'sedemletni pe-vovodja in dolgoletni pevec Marjan čeprav Ljubljančan. Njihovo »pozabljivost« je vsaj malo popravil župan fonti... t TTvaležnost je lepa, čeprav jLjL redka reč. So jo pa te dni izkazali Podgorci, ki bodo Dupličanom uredili kulturni dom, da se bo tam po tolikih letih propadanja spet kaj dogajalo in da se ne bo spremenil v skladišče.' V zahvalo zato, ker so Dupličani Podgorcem lepo uredili »Dupliški hrib« na podgorski zemlji. Zato pa se bodo odslej lahko skupaj poveselili, poleti na hribu, pozimi pa v dvorani. Pa naj še kdo reče, da Podgorci in Dupličani ne gredo skupaj... Tudi naši južni sosedje Domžalčani so zelo zavzeti, saj nam bodo z izdelavo študije zavarovali naš prelepi park v Volčjem Potoku, za katerega bojda pravijo, da ga ne cenimo preveč. Kaj, ko bi jim mi v zahvalo izdelali študijo o zaščiti žab v železni jami na Gorjuši, seveda tudi z udeležbo evropskega denarja... T'opa res niso več mačje solze, če Kamničanka prevzame krmilo prestolnega mesta Ljubljane. Upajmo, da Danica svojih rojakov ne bo razočarala in da bo iz bogate mestne blagajne kaj cvenka kanilo tudi preko Save v širšo regijo. Zdaj se bo pokazalo, če ima kot planinka res kaj rada našo Veliko planino in če bo uspela svoje mestne može in žene prepričati, daje tudi ta starodavna planina že od nekdaj name- njena tudi oddihu in rekreaciji Ljubljančanov... Fsekakorpa se bo Kamniča-nom izplačalo pobratiti tudi z bližnjim Trzinom, saj so zadnje republiške finančne analize pokazale, da so ena izmed redkih, čeprav majhnih, slovenskih občin, ki od svojih obrtnikov in podjetnikov zbere več denarja, kot pa ji ga država odmeri s »primerno porabo«. Morda pa nam bo »trzinske sekirce« le uspelo prepričati, da bi namesto, da polnijo državno vrečo, raje kakšen tolarček namenili za skupne potrebe slavne »podjetne regije«, kamor spada tudi mesto pod Kamniškimi planinami... C'eprav je te dni kar pošteno pritisnil mraz (še pred nekaj tedni pa smo v babjem poletju tožili, da nam je prevroče!), upajmo, da nas na Silve-strovo na kamniškem Glavnem trgu ne bo zeblo, ko bomo veseli in razpoloženi stopali v tretje leto novega tisočletja. Z željami, da bi se čimprej izpolnile številne predvolilne obljube (da se ne j)ozabijo) srečno v letu 2001' KRIŠTOFOVPEPEII. Blagovnica Vele Domžale med najbolje urejenimi slovenskimi prodajalnami Združenje za trgovino je po ugodnih odmevih v preteklih letih tudi v letošnjem letu, četrtič zapored, izvedlo projekt »Najbolje urejene slovenske prodajalne za leto 2002«. Delo združenja, republiške in vseh trinajstih območnih komisij za ocenjevanje urejenosti prodajaln ima namen spodbujati ustvarjanje prijaznih in urejenih akcij za potrošnika in zaposlene v posameznih prodajalnah, spodbujati še boljšo urejenost prodajaln in kakovost prodajnih storitev, predstaviti najbolje urejene trgovine na njihovem regionalnem (območne zbornice GZS) in nacionalnem nivoju (Združenje za trgovino), ter promovirati trgovsko panogo kot celoto. Seveda pa projekt ocenjevanja urejenosti prodajaln spodbuja tekmovalnost med trgovci pri urejanju prodajaln in nuđenju prodajnih ■storitev. V letošnjem letu je v projektu sodelovalo 375 prodajaln. Republiška komisija za ocenjevanje urejenosti prodajaln je T skladno s projektom »Najbolje urejene slovenske prodajalne v letu 2002« Upravnemu odboru Združenja za trgovino predlagala 23 prodajaln, katerim se podeli republiško diplomo oziroma republiško priznanje GZS -Združenja za trgovino in Turistične zveze Slovenije za urejenost prodajaln. V kate- goriji blagovnic je priznanje prejela BLAGOVNICA VELE DOMŽALE. Čestitamo! SAŠA MEJAČ 1. ROJSTNI DAN MERCATOR CENTRA KAMNIK Že dobro leto dni odpira vrata kamniški nakupovalni center, poimenovan Mercator center Kamnik, ki v spodnjem in zgornjem pritličju trgovsko-stanovanjskega objekta ob Ljubljanski cesti obsega kar 23 prodajaln in lokalov na 7200 kvadratnih metrih površin. Skoraj polovica prodajnih površin je namenjena Merca-torjevemu hipermarketu v pritličju, ki zaposluje 58 delavcev in na 3400 kvadratnih metrih ponuja kupcem 18000 izdelkov. V prvi etaži so trgovine z raznovrstno ponudbo, v enem od izpraznjenih prostorov pa je v uporabo dobil prostor tudi Mladinski center Kamnik, ki ga je Mercator odstopil brezplačno. Tu se zdaj redno zbira kar precej otrok in mladostnikov, tudi do petdeset, ki z mentorico Heleno Sterle kvalitetno preživljajo prosti čas - v ustvarjalnih delavnicah ob petkih, ob različnih predstavah ob četrtkih ter v tradicionalnem turnirju Pokemon vsako prvo soboto v mesecu. Seveda so trgovci v centru veseli staršev, ki spremljajo otroke na delavnice in prireditve, saj lahko medtem nakupujejo ali spijejo kavico. Po besedah Mojce Novak, vodje Mercator centra Kamnik, smo Kamničani v letu dni dodobra spoznali in lepo sprejeli njihov center, ki poleg celovitih nakupov postaja s svojimi družabnimi vsebinami stičišče prijaznega druženja. To je potrdila tudi množica zvestih kupcev na praznovanje prvega rojstnega dne Mercator centra Kamnik v soboto, 30. novembra, in v nedeljo, 1. decembra. Oba dneva je bilo veselo in zanimivo dogajanje, od raznih pokušin, nagradnih iger, nastopa glasbenih skupin -Alfi Nipič z muzikanti, Avsenikov tercet, harmonikašice Najlepši cvet in domači ansambel Nagelj. Vrhunec Vseh dogajanj pa je po mnenju obiskovalcev pomenilo sladkanje z ogrooomno rojst-nodnevno torto, v katero sta družno zarezala predsednik uprave družbe Poslovni sistem Mercator Zoran Janković in vodja Mercator centra Kamnik Mojca Novak (na sliki zgoraj). Se že veselimo druge rojstnodnevne torte! SAŠA MEJAČ Trgovina ob dupliškem nebotičniku z novim letom zapira svoja vrata... Po skoraj štirih desetletjih odkar je nekdanja kamniška Koč na ob dupliškem nebotičniku zgradila prvo trgovino na Duplici, bo zelo priljubljena trgovina te dni krajanom zaprla svoja vrata. Šefi trgovskega podjetja Vele, sedanjega last uika, namreč pravijo, da dotrajane stavbe ni več smotrno popravljati in da potrebe krajanov lahko pokriva noviMar-ket na Bakovniku. Zato se te dni prijazne prodajalke Zden- ka Vranic, poslovodkinja (13 delovnih let sije prislužila na Duplici), Silva Prešeren (18 let trgovka na Duplici), Darinka Hančič in Marija Šmidovnik kar težko poslavljajo od svojih kupcev, ki so jih, kot pravijo, kar razvajale. Krajani jim želijo veliko uspeha tudi na novih delovnih mestih. FRANC SVETELJ GEODETSKI BIRO •gf APOLONU i (t.©*©, Silva in Zdenka (na desni) sta za kupce vedno našli prijazno besedo... Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik tel. 01-839 72 46. fax 01-839 72 47, e-mail: apolonij@siol.net Dejavnost: vse vrste geodetskih storitev, kot so: parcelacija, odmera objektov, ureditev, izravnava, ali obnova meje, geodetski posnetek, zakoličba, izdelava etažnih načrtov... Možnost najema več poslovnih prostorov na Medvedovi 25, z lastnim parkiriščem. Očsmi strankam želimo vesele praznike in uspešne nevo letel : ENERCSETSICil ML^^TIC#EIC KJE, KDAJ IN KOLIKO LAHKO PRIVARČUJEMO ENERGIJE Investicije na področju toplotne zaščite objektov nas vedno udarijo po žepu. Marsikje in marsikdaj pa lahko varčujemo pri energiji tudi brez ali pa z razmeroma majhnimi finančnimi vlaganji. V razmislek nekaj primerov: OGREVANJE - Dobra izolacija pomeni, da mraz in vročina nimata vstopa v hišo. Samo 10 cm dobre izolacije zaleže toplotno prav toliko, kot če bi zgradili 4 m (metre) debelo betonsko steno. Seveda je osnova še vedno zid. - Vsaka stopinja Celzija znižanja temperature v bivalnih prostorih nam pri stroških kurjave prinese prihranek približno 5-7% energije, ki jo potrebujemo za ogrevanje prostora. In kakšne so primerne temperature? Dnevna soba 20-22° C, otroška soba 20° C, kopalnica 24° C, hodniki, hobi prostori 16°C. - Z nočnim znižanjem temperature za 2 do 4 °C prihranimo torej okrog 12 do 24% energije za ogrevanje. - S termostatskimi ventili na radiatorjih koristimo »toplotne dobitke« (pasivno sončno ogrevanje skozi šipe, toplota od aparatov, strojev in opravil, oddaja telesne toplote ljudi in živali), s čimer prihranimo do 30% energije. - V prostorih s centralnim ogrevanjem, ki pa jih iz kakršnihkoli razlogov ne potrebujemo ogrevati, zaščitimo instalacijo pred zmzaljo z vgradnjo termostatskih ventilov z vgrajeno protizmrzovalno zaščito (oznaka *). Prostori bodo ogrevani le na približno 8°C. Prihranek si izračunajte sami. -Z izolacijo neizoliranih cevi, kjer ni potrebno ogrevanje, prihranimo do 10%. - Zatesnjene špranje pri oknih in vratih nam prihranijo približno 6%. - Spuščene rolete prihranijo do 15%, podobno pa tudi zaprta dobra stara polkna. - Če je oddaja toplote radiatorja ovirana (pohištvo, prah, zavese do tal), je poraba energije za več kot 20% večja, kot bi sicer bila, v tistem prostoru seveda. - Skozi sodobna okna z nizkoemisijsko zasteklitvijo izgubljamo približno 3-krat manj toplotne energije kot skozi starejša z navadnim izolacijskim steklom (t. i., termopan) ali 2,5 krat manj kot skozi nekdanja vezana okna. - Mnogo denarja gre skozi dimnik. Če je dim siv, če smrdi, če je veliko saj in je dimnik obložen s smolo pomeni, da je zgorevanje slabo in toplotni.učinek tudi do 30 % manjši. Vsak milimeter zapečene katranske obloge na steni kurišča kotla zmanjša njegov izkoristek za okrog 10% in poviša temperaturo dimnih plinov za približno 60° C. Vsak mm sajaste ali katranske obloge pomeni 4-6% toplotnih izgub. - S pravilnim zračenjem prihranimo 4%. Najboljše zračenje je kratkotrajno na prepih. - V stanovanjskih blokih z obračunom energije na osnovi porabe s pomočjo delilnikov stroškov ogrevanja ali toplotnih števcev kažejo raziskave in izkušnje prihranek pri energiji 15-30% zaradi racionalnejšega obnašanja stanovalcev. - Grmi, drevesa, ovijalke, trte so tudi toplotna izolacija pred mrazom, poleti pa pred pregrevanjem. (se nadaljuje) Brezplačne informacije, nasvete in literaturo o ukrepih za učinkovito rabo energije in vode (ogrevanje, izolacije, ipd.), dobite občani v Energetsko svetovalni pisarni (ESP) Kamnik, Tomšičeva 23 (objekt tržnica), vsak torek od 17. do 20. ure. Dogovorimo pa se lahko tudi za sestanek ali obisk po dogovoru, če me pokličete na dom 831 16 63. ESP KAMNIK Ivo Gašperič, energ. svetovalec Bogata seminarska bera Cantemusa Nadvse zanimivo srečanje z Ni človeškega bitja, ki bi lahko živelo brez odnosa. Izkušnje prvih odnosov dobimo v družini. Ne glede nato, v kakšni družini odraščamo, nas ta zaznamuje in opredeli. Ni idealne družine in ni tudi popolnoma slabe družine. Vzgoja je za človeštvo najbolj usoden poklic, za katerega staršev ne usposablja nobena šola ali fakulteta. To je le nekaj utrinkov iz zakladnice razmišljanj o življenju, družini, starševstvu in drugih ključnih življenjskih vprašanjih dr. Christiana Gostečnika, patra frančiškana, ki deluje tudi kot psihoterapevt v frančiškanskem družinskem centru. Bogato znanje in široko izobrazbo s področja teologije, filozofije in psihologije je pridobival tako doma kot v tujini, v Ameriki, napisal je več doktoratov. Mnogi ga poznajmo po zanimivih predavanjih širom po Sloveni- dr. Christianom Gostečnikom ji in knjigah o partnerstvu, življenju družin, otrok, drugih vprašanjih in problemih življenja, ki nas pestijo. Med njimi so Človek v začaranem krogti, Ne grenite svojih otrok, Srečal sem svojo družino, Biti mladostnikom starši, Psihoanaliza in religija, Poskusiva znova, Sodobna psihoanaliza, ki so tudi na policah kamniške knjižnice. Bralci po njih izredno radi posegajo in prav to je bil tudi povod, da je dr. Christian Gostečnik prišel med nas in nam v soboto, 23. novembra, v dvorani knjižnice pripravil nadvse zanimiv večer z naslovom Oče in mati v družini kot temelj vseh poznejših odnosov. Da nas skrivnosti in modrosti življenja še kako zanimajo je potrdila do zadnjega kotička napolnjena dvorana obiskovalcev, ki je z zanimanjem sledila predavatelju in mnogi so bili mnenja, da čas že dolgo ni »tekel« tako hitro. VERA MEJAČ GODBENISTVO IMA V KAMNIKU DOLGO TRADICIJO IN ŠE VEDNO JIH RADI POSLUŠAMO Konec leta je čas za raznovrstne analize in inventure. Zato naj bo ta prispevek namenjen delu Mestne godbe Kamnik, ki je po letih delovanja stara, pa vendar mlada po srcu. Začetki godbeništva v Kamniku segajo po dokazanih zgodovinskih virih tja v daljno leto 1848, čeprav bi s temeljitim raziskovanjem te glasbene dejavnosti zagotovo posegli še globlje v zgodovino. Že v 1898. letu so se takratni glasbeniki, ki so bili zavedni Slovenci, združili v Mestno godbeno društvo in s tem objasti dokazovali svojo slovensko identiteto in ljubezen do lastnega nanida in kulture. Skozi zgodovino so se kamniški godbeniki borili z najrazličnejšimi težavami, ki so jih bolj ali manj uspešno premagovali. Mestna godba Kamnik danes sodi med nosilne stebre kamniške kulture in s svojim glasbenim programom uspešno predstavlja naše mesto tako v domovini kot tudi širom njenih meja. Glasbeniki tega orkestra se lahko pohvalijo z večjimi turnejami oziroma sodelovanji na festivalih v Španiji, Nemčiji, Avstriji in Hrvaški. V letošnjem letu so zabeležili že preko štirideset nastopov. Najbolj so ponosni na udeležbo na državnem tekmovanju slovenskih godb, kjer so si priigrali zlato plaketo, s tem potrdili lanski uspeh in se uvrstili v drugo težavnostno stopnjo. Med načrti za prihodnje leto je tako ponovna udeležba na držav- nem tekmovanju kot vrsta nastopov doma in v tujini. Mestna godba Kamnik je v letu 2004 povabljena na svetovno prvenstvo, katerega gostiteljica bo dežela tulipanov - Nizozemska. Če še nekaj trenutkov ostanemo pri tekmovanju v prihodnjem letuje potrebno omeniti, da je mesto pod Grintav-ci na pobudo kamniških godbenikov od strokovnega sveta Zveze slovenskih godb dobilo zeleno luč za organizacijo državnega tekmovanja, kar je pred dnevi sprejeto na Zboru slovenskih godb v Velenju. To je še en izziv za glasbenike, da se v sodelovanju z Občino Kamnik, spoprimejo z zahtevno organizacijo. Seveda ne moremo mimo jubileja, ki ga bodo kamniški godbeniki praznovali prihodnje leto. 155 let godbeništva zagotovo zasluži pozornost vsakega, ki ima, ali pa tudi ne, posluh za tovrstno kulturo. Skozi vse leto se bo zvrstilo niz aktivnosti, seveda največ glasbenih, ki nas bodo opozarjale na ta ne samo godbeniški, ampak tudi kamniški jubilej. Še nekaj besed o prazničnem koncertu, ki bo jutri, 20. decembra, ob dvajseti uri v Domu kulture Kamnik. Mestna godba Kamnik pod vodstvom dirigenta Roka Spruka pripravlja prijeten koncert, v katerem boste lahko prisluhnili različnim glasbenim žanrom. Tokrat se bodo kamniškim godbenikom pridružili tudi člani Godalnega orkestra Glasbene šole Kamnik, kar bo ob skupnem izvajanju na koncertu dodalo še več prazničnega vzdušja. Mestna godba Kamnik vabi, da v njihovi družbi preživite nekaj prijetnih trenutkov. BORIS SELKO Koledar in voščilnice slikarja Dušana Lipovca V dvorani Matične knjižnice Kamnik je bila konec novembra, predstavitev in razstava umetniškega koledarja in novoletnih voščilnic za leto 2003 akademskega slikarja Dušana Lipovca. Gre za stenski koledar z barvnimi reprodukcijami Lipovče- vih slikarskih del. Vsako sliko meseca dopolnjuje primeren verz iz slikarjeve pesniške zbirke in lastnoročna pisna označitev meseca. Koledar je vrhunsko oblikovalsko in tiskarsko delo, tiskano na zelo kvalitetnem papirju. Tudi na novoletnih voščil- Motiv voščilnice slikarja Dušana Lipovca nicah so reprodukcije Lipovče-vih slik v enako kvalitetni oblikovalski in tiskarski kreaciji. Celoten projekt je oblikovala BARBARA DOVECAR, fotografije slikarskih del je posnel JANEZ PUKŠIČ, fotografije slikarjevega portreta FRANCE ŠTELE. Ob predstavitvi je bila v dvorani Matične knjižnice Kamnik postavljena avtorjeva slikarska razstava, ki bo na ogled še do konca leta. Ob slovesnosti je o slikarju Dušanu Lipovcu in njegovem delu spregovoril TONE FTIČAR. Nekaj besed o pomenu sponzorstva za kulturo pa je povedal direktor Calcita MATEVŽ KIRN. Calcit d.cl. je namreč glavni sponzor tega projekta. Prireditev so obogatili še učenci Glasbene šole Kamnik: Nika Romšak, Špela Logar, Anja Skalar, Maja Urh, Marko Zaje, Maks Kadivec in Grega Kotnik. nc Mešani pevski zbor Cantemus z nemškim dirigentom Holgerjem Speckom na državnem zborovodskem seminarju v Kamniku o baročni vokalni in romanistični glasbi. Pretekli mesec je mešani pevski zbor Cantemus v kamniški glasbeni šoli izvedel39. državni zborovodski seminar. Preden pa se posvetimo opisu tega dogajanja, poglejmo nekoliko v delovanje in usjK'he preteklih zborovih sezon. Zbor se je marca leta 2001 udeležil državnega zborovskega tekmovanja Naša pe-sem v Mariboru, bil prestižno treljeuvrščen in osvojil - tako zbor kol tudi njegov zborovodja Sebastjan Vrhovnik - prvo zlato plaketo mesta Maribor. Preteklo sezono je zaznamovalo gostovanje v Nemčiji in pozneje v Švici (s sodelovanjem v projektu za izvedbo vokalno-inštrumenlalne ni ritmični eksaklnosti intonacija delovala sama od sebe, v romantizmu pa le-ta zaradi dolžine in napetosti fraz podlega nam vsem znanemu nižanju. Dirigent H. Speckje med drugimi pevskimi, pedagoškimi in dirigentskimi delovanji tudi docent na državni visoki šoli za glasbo v nemškem Karlsruheu. Njegova visoka profesionalna izobrazbena in izvajalska slojmja seje pokazala v izjemno učinkovitem delu - tako za zbor kot za nas, pasivne poslušalce. Njegove odlike so nedvomno prepričljivo sprehajanje skozi partituro in sposobnost animiranja pevcev v vsaki muzikalni situaciji pose- ka skladbe, izstopanje [posameznih linij, veličastnost zvoka tutti-jev in slikanje posamičnih besed, pri čemer bi bil prevod popolnoma zanemarljiv. Skladba Das ist meine Freude Johanna ludiviga Bacha je bila nedvomno tehnično najbolj eksponirana skladba v koncertnem programu, vendar se ne glede na nenehna dialoška izmenjavanja izvajalsko kolo ni zaustavljalo. Skladbo Sei, lieber Tag, uHllkomenn johanna Mi-chaela Bacha so izvedli s solistično zasedbo, kije izzvenela z izjemno vokalno samostojnostjo, tehnično gibkostjo in barvno polnostjo, njej pa je odgovarjala polna zasedba - le kot zvočna nadgradnja v smislu polnosti MissaBrevis in Gjosefa Rhein-bergerja je skladba, ki kompozicijsko ne preseneča; kljub klišej- skladbe Song of Parih Maria Be-relta), zaključil pa jo je koncert v Izoli na uveljavljenem, koprskem zborovskem festivalu. Zdaj pa se vrnimo k zamislim in začetnim stopinjam minulega seminarja. Lansko leto je zbor Cantemus gostoval v Nemčiji pri zboru Quatro forle in dirigentu Holgerju Specku. Od navdušenja nad njihovo izvedbo glasbe nemškega skladatelja Rheinber-gerjaje zborovodji Cantemusa Sebastjanu Vrhovniku šinila ideja o sodelovanju. Tako seje začelo odvijati sodelovanje z javnim skladom RS za kulturne dejavnosti in Cantemusom. Prvotna ideja, da bi bila rdeča nit seminarskega programa romanti-zem, seje zdela - upravičeno! -preveč enolična, in koje bilo temu dodatto še dejstvo, daje dirigent H. Speck pravzaprav »izvedenec« za baročno glasbo, je bil prvi del koncertnega (hkrati seminarskega) programa namenjen baročni vokalni glasbi (z dodatkom dveh Gallusovih, renesančnih skladb), drugi pa ro-mantistični, Potek seminarja je bila nadgradnja uvodnega jnedavanja zboru Cantemus z gostujočim dirigentom Holgerjem. Speckom. Namesto upevalnih vaj je dirigent na primerih baročnih skladb uvedel delo z zborom z uglaševanjem začetnega tona na mehkem nastavku, z uglaševanjem zvoka v skupno zvene-nje. Kljub raznolikosti skladb je vsaka ponujala svoje težavnostne, pa tudi skupne točke: oživljanje dolgih tonov, prikaz primerov ajeklnih figur v posamičnih glasovih, ki naj bi izsloj>ali izjrre-ostale zvočne mase; pomembnost poudarjanja posamičnih zlogov, ki besedo bistveno simbolno zaznamujejo. Vokalno-in-štrumenlalna skladba Die Nachl nemškega rqmanlističnega skladatelja Josefa Rheinbergerja je ponudila povsem druge težave. Izbrani seminarski program se je izkazal izjemno primeren prav zaradi razlike med baročnim in romantisličnim slogom. Izrazit je bil prikaz in razlika med izvajanjem jasnosti baročne ritmičnosti in izdrževanjem dolgih romantističnih fraz. Demonstracijski zbor je povsem intuitivno jmkazal še drugo sporno ost romantistične glasbe - intonacijo. Ta seje izkazala še bolj za perečo pri delu z Rheinber-gerjevo Misso Brevis in G. Po besedah H. Specka naj bi pri haroč- bej. Seveda tu ne gre pozabiti na dejstvo, da je gostujoči dirigent delal na ravni, ki bi si jo želel vsak dirigent - delo s skorepetira-nim, upetim, uglašenim zborom, pri čemer je treba dodati »le« še piko na i. S tega vidika je bil Mešani pevski zbor Cantemus iz Kamnika pod vodstvom zborovodje Sebastjanu Vrhovnika zelo dobro pripravljen, zato tudi izjemno vodljiv in intuitivno sprejemljiv do roke gostujočega dirigenta. Na tem mestu naj sledi še kritika koncerta, ki gaje demonstracijski zbor Cantemus z dirigentom Holgerjem Sf>eckom izvedel v nedeljo, 10. novembra, v kamniški frančiškanski cerkvi. Gallusovi skladbi (Alleluia. In desur-reetione tua Christe in Haec est dies quam fecit Dominus) sta izzveneli ne glede na številčnost zbora presenetljivo komorno, še posebej v p>reciznem, zvokovno detajlnem izpevanju aleluj in drugih posameznosti. Dirigent je dosegel sicer zvokovno lahkotnost, vendar [)a je akcentualnost v službi besede, ki je bila ena glavnih tem seminarja, tu - pri interpretaciji renesančne glasbe - mestoma presegla raven doj>ad-Ijivosti. Žal je dirigentova vodilo pri izvajanju tutti delov pripeljalo do prekrupne in napadalne stojmje. Izraznost besedilnega slikanja baročne literature je pričela izrazito in izrazno prihajali na dan. Spopadanja med ženskimi in moškimi deli v skladbi Ich freue mich in Herren johanna Hermanna Scheina so bila dialoško smiselno postavljena, v Schiitzevi skladbi Singel dem He-rrn ein neues Liedza dva zbora je Cantemus j>okazal izredno vokalno gibkosl, dinamičnost pote- skostipaje dirigent iz nje izvlekel tisto, kar ima muzikalnega ponuditi. Žal seje tu v zboru že nakazovala utrujenost, kije presegla vokalno eksponirana mesta in muzikalno dolge in zahtevne fraze. Rheinbergerjeva vokalno-inšlrumenlalna (godalni trio in klavir) skladba Die Nachje bila drugačen in tudi za zbor bolj posrečen glasbeni izziv kot čisto romantično občutena skladba. Dodatka - Rlieinberger-jevAbendlied in Večerni zvon Ignacija Hladnika sla sodila v ro-mantistični sklop in zaključila koncertni večer v celoto. Dirigent Holger Speck s Cantemusovci Seminarska bera je bila jesensko bogata tako za zborovodjo Sebastjanu Vrhovnika kot za zbor (in tudi gostujoči dirigent ni odšel ravnodušen!), zato bodo deli seminarskega jirograma ostali spremljevalci Cantemuso-vih koncertnih repertoarjev. Medtem pa Cantemus jmpravlja božični koncert v Štandrežupri Gorici in koncerta z Domžalskim komornim zborom in Simfoničnim orkestrom Domžale -Kamnik. URŠA ŠIVIC ZA UBIO 2003 Vmi ŽELIMO: Knjige so poti, ki vodijo navzgor (vinjeta: Anton Koželj, iz knjige F. Pengova Podobe iz narave, leto 1916) • da bi prebrali čim več knjig; • da bvbile to dobre, pravzaprav najboljše knjige; • da bi v knjigah našli točno tisto, kar ste potrebovali; • še več - da bi našli še tisto, česar niste iskali, pa ste vseeno našli; • da bi večkrat prišli v knjižnico in bili zadovoljni z našimi storitvami. UflRSTUO d.o.o. Ljubljanska c. 31, Duplica pri Kamniku, Tel.: 01 - 8310 - 890; Fax: 01 - 8310 - 895 GSM: 041 - 722 - 991 Emait: varstvo@varstvo-kamnik.si Dejavnosti podjetja Varnost pri delu: Služba varnosti pri delu; Ocene tveganja - Izjava o varnosti; Pregledi delovne opreme; Preiskave mikroklime in osvetljenosti; Teoretična in praktična usposabljanja; Meritve hrupa. Varstvo pred požarom: Izdelava študij požarne varnosti; Izdelava Požarnih redov in načrtov; Teoretična in praktična usposabljanja; Meritve električne instalacije in strelovodnih naprav. Kemikalije: Naloge odgovorne osebe za nevarne kemikalije; Izdelava varnostnih listov; Teoretična in praktična usposabljanja. Varstvo okolja: Izdelava načrtov gospodarjenja z odpadki, poslovnikov; Označevanje odpadkov. Vse strokovne naloge opravljamo v okviru podeljenih pooblastil s strani pristojnih ministrstev in z našimi poslovnimi partnerji! Želimo vesel božič ter srečno, varno in poslovno uspešno novo leto! O ON AON Zaradi zaprtja prodajalne - 50% POPUST do 31. 12. 2002 v prodajalni ON AON KAMNIK, Maistrova ul. 16 Arboretum Volčji Potok Vesele praznike in srečno! Trgovina z mesarom blagom »PRI BRINU« Gozd 10/a, tel.: 832 54 84 Voščimo vesel božič in srečno v letu 2003 ter se priporočamo za nakup. ^etična trgovin^ Ljubljanska 3/c, Kamnik (bivši market Zaprice) telefon: 01/839 47 97 /fgflff • BELA TEHNIKA, --*Hll • AVDIO VIDEO TEHNIKA, • MALI GOSPODINJSKI APARATI, RAČUNALNIŠTVO, • TELEKOMUNIKACIJE. rvwc DECEMBRSKE CENE!! Palični mešalnik 180 W 4.990 SIT super cena 2.990 SIT TV 72 cm super raven ekran 129.990 SIT super cena 104.990 SIT Cene so gotovinske do 31. 12. 2002. • LUČKE, SMREKICE... res velika izbira 'Zdravja, sreče, osebnih in poslovnih uspehov v novem in vseh prihodnjih letih želi kolektiv Mediadom. svetovanje » do 20 km brezplačna dostava » nakup na 24 mesecev s pologom ali brez +DARILO: sestavljanka vedno zame le s Si.mobilovo kartico SIM. Vse cene vključujejo DDV. www.simobil.si 080 40 40 Si.mobil d.d., šmartimka 134b, SI-1000 Ljubljana JftNTrVR. tro* o za 1.000 SIT. Ce boste z j kar 5.000 tolarjev. Veljajo Telefone lahko uporabljate simobil halo Breznikova ul. 15, Domžale Perovo 26, Kamnik Gorenjska c. 13, Medvode LUČ MIRU 12 BETLEHEMA Geslo letošnje akcije je DAR SOSEDU, k čemur so nas nagovorili predvsem dogodki na naši meji v zadnjem času in nestrpnost med različnimi sosedskimi narodi in skupnostmi po svetu. Ob mednarodnem letu gora pa smo želeli ob tej akciji izpostaviti tudi našo povezanost z naravo, predvsem z gorami, saj imajo za naš narod poseben pomen. Gora je lahko prostor združevanja in bogatenja, lahko pa pomeni pregrado in nedostopnost. Ob letošnji akciji želimo nagovoriti ljudi, naj se spustijo z gora predsodkov in sprejmejo svojega soseda, sočloveka kot dar. Tisto pa, po čemer se "razlikujemo, naj v svetlobi Luči miru iz Betlehema postane naše bogastvo. Organizator letošnje akcije Luč miru iz Betlehema smo nosilci projekta Združenja sloven- stvom. Luč miru iz Betlehema smo sprejeli na prireditvah .14. decembra v Mariboru in na Bledu in dan pozneje v Ljubljani. Plamen potuje še vse do božičnega večera po Sloveniji z vlakom in Busom veselja; na njunih postajah pa so prireditve s sprejemi. V Kamniku smo pripravili sprejem Luči miru iz Betlehema 15. decembra v župnijski cerkvi Marijinega brezmadežnega spo četja na Sutni pri večerni maši ob 18. uri. Letos smo se odločili za še večjo povezanost med kamniškimi župnijami, zato so k tej večerni maši prišli tudi mladi iz vseh župnij kamniške dekani-je. Tam so dobili plamen Luči miru iz Betlehema, ki so ga in ga še bodo ponesli v domače župnijske cerkve. Plamen so že ponesli v cerkev sv. Jakoba pri frančiškanih Na obisku pri zbiratelju jaslic Postavljanje jaslic med najlepšimi božičnimi opravki Za mnoge je eno izmed najlepših božičnih opravil postavljanje in seveda poznejše občudovanje jaslic. Gospod Peter Homar iz Rožičnega je že od malih nog z največjim veseljem postavljal jasli, doma in v cerkvi. Pred dvajsetimi leti pa je začel zbirati figure iz najrazličnejših materialov, lesa, gline, kruha, manjkajo mu samo iz slame. Do sedaj je zbral že štirinajst različnih oblik jasli, vsako leto pa jih postavi na ogled v posebnem prostoru na svojem domu, kjer ostanejo do naslednjega adventa, ko se prične postavljanje drugačnega prizora svete družine. Prve jasli v njegovi zbirki, do sedaj tudi največje, so iz Pleterij, kjer jih je dobil od patra Volben-ka Kolbla. Le-te so tudi vedno v ospredju pri njegovih vsakoletnih postavitvah. Predpriprave na postavitev glavnih jaslic v hiši potekajo skozi celo leto, pred božičem pa se postavljajo tri dni. Večina figur seveda ostane istih, spreminja se le narava, v katero so postavljeni glavni protagonisti. Včasih v gozdu, travniku, puščavi, figure strnjene skupaj ali pa razkropljene... Letos se je Peter odločil za upodobitev prizora v polpušča-vi, z veliko kamenja in le malo mahu, ob jaslicah pa predvaja stare božične pesmi. . Kot zelo dejaven član društva jasličarjev, ki ga vodi dr. Leopold Grčar, svoje zbirke postavlja na ogled tudi drugod, med drugim letos v Italiji, na svojem domu pa sprejema tudi obiskovalce, predvsem s Štajerske, pa tudi tujine, ki si z zanimanjem ogledajo njegove jasli. Tistim, ki nimajo časa za obisk, pa Peter pošlje novoletne želje na voščilnici z motivom lastnih jaslic. Vsako leto svoje postavitve podrobno poslika za arhiv, kjer ima shranjenih že lepo število posnetkov. Mogoče bodo kdaj objavljeni tudi v reviji Jaslice, ki jo izdajo člani društva ljubiteljev jasli. Seveda si Peter ogleda jasli tudi drugod, najlepše pa je do sedaj videl v Stopičah pri Novem mestu pri prijatelju Edu Eberlu in v Ribnici na Dolenjskem, kjer je v jaslih predstavljena vsaka vas župnije, kar se mu zdi še posebno lepo. Tudi sam si želi, da bi lahko oblikoval nekaj podobnega, predvsem ga mikajo gibljive figure, jasli na tekočem traku. Peter vlaga veliko truda v svoje delo, saj želi rojstvo Jezusa prikazati čim bolj živo. Jezi ga, če mu kdo reče, da se le razkazuje, ker meni, da jasli ne dela za ljudi, temveč za Boga. Seveda pa je vesel vsakega obiskovalca, ki ga poleg drugih presenečajo tudi jasli, postavljene na strehi, kjer je iz lučk sestavljena in prikazana sveta družina. BOJANA KLEMENC Na božični večer bodo kamniški skavti na dvorišču frančiškanske cerkve ponovno pripravili žive jaslice. skih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS) s soorganizatorji: Zveza tabornikov Slovenije (ZTS), Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov (ZBOKS), Mladinski ceh in Društvo MMM - stičišče mladih. Na lokalni ravni, v občini Kamnik, pa nam pri izvedbi akcije Luč miru iz Betlehema pomagajo tudi mladinci iz Šutne. Organizatorji želimo, da. bi na božični večer Luč miru iz Betlehema gorela v čim več družinah in jim prinašala mir. Želimo, da bi bilo čim več ljudi seznanjenih z njenim sporočilom in poslan- RENAULT POPUSTI do 550.000 sit Cenjenim kupcem želimo vesele božične praznike in srečno NOVO LETO! SPORT RADOSTI , ARUJfE Z ELANOM AKCIJSKI ARTIKLI DO 31.12.2002 PRESA Cerklje, tel.: 04/278 0000 GOLOB AVTOVLEKA O Odvozi opuščenih vozil O Prevozi: avtomobilov, camp prikolic, kombijev, manjših tovornjakov in kmetijske mehanizacije C I Odprto od 830 do i93u, i sobota od 8W do I3h. i NAJBOLJŠI SERVIS V MESTU! » praznike in srečno novo teto! Sidol 6, Laze v Tuhinju tel.: 834 74 22 Obrat žage STOL Ljubljanska 45, Duplica tel.: 839 42 04, GSM: 041 352-114 ODKUP HLODOVINE, ŽAGARSKE USLUGE, PRODAJA ŽAGANEGA LESA, ŽAG0VINE IN DRV ZA KURJAVO. Se priporočamo. Želimo lep božič ter srečno in uspešno leto 2003! MARJANCA JUH KAMNIK, TUNJIŠKA 2/B tel.: 831 74 22, Delovni čas: pon., sreda 7h-14h, tor., čet., petek 12"-19h, sobota 7h-12h » ' Vsem strankam se zahvaljujem za dosedanje zaupanje in želim, da vam Božiček podari mir in vse lepo, dedek Mraz pomete vse skrbi z veliko metlo, naj pa vam pusti poln koš zdravja in radosti za celo leto 2003, Enako želim tudi vsem stanovskim kolegom in kolegicam ter vsem Kamničanom. Vaša Marjana Juh (16. decembra), v cerkev v Smartnem (17. decembra) in v cerkev na Selah (18. decembra). Danes, 19. decembra, bodo med večerno mašo plamen Luči miru prinesli v cerkev v Stranjah, jutri, 20. decembra, ob 16.30 v cerkev v Nevljah, 21. decembra ob 18. uri v cerkev v Mekinjah in ob 21. uri v cerkev na Vranji Peči. Luč miru bo prišla tudi v Dom starejših občanov v Kamniku 24. decembra ob 17.45. Plamen Luči miru iz Betlehema smo v sredo, 18. decembra, ponesli tudi na Mali grad, od koder plamen potuje v javne ustanove, kot so Občina Kamnik, šole, zdravstveni dom, knjižnica ipd. Zgodovina akcije Luč miru iz Betlehema Projekt Luč miru iz Betlehema se je začel leta 1986 na avstrijski televiziji ORF (Osterreichische Rundfunk). V oddaji Luč v temi (Lichl ins Dunkel), namenjeni invalidnim otrokom, so organizatorji v zahvalo sodelujočim namesto drobnih daril delili plamen iz votline Jezusovega rojstva v Betlehemu. Ker je oddaja namenjena otrokom, so se odločili, da bo tudi Luč miru iz Betlehema prižgal v votlini Jezusovega rojstva otrok, ki seje v tistem letu še posebej izkazal. Pobudniki akcije si takrat verjetno niso zamišljali, da bo v dobrih desetih letih akcija razširjena po celotni zahodni in srednji ter delu vzhodne Evrope. Plamen Luči miru iz Betlehema smo člani Združenja slovenskih kalo liških skavtinj in skavtov (ZSKSS) prvič ponesli po Sloveniji leta 1991 s sporočilom MIR JE ČAS BREZ VOJNE. Z raznašanjem plamena smo nepretrgoma nadaljevali v naslednjih letih. Vsakič so plamen sprejeli tudi predstavniki države in Cerkve. Oblikoval seje značilen znak akcije in nastala je njegova himna. Prostovoljni prispevki, ki se zberejo ob deljenju platnena Luč miru iz Betlehema, gredo vsako leto kateri od dobrodelnih organizacij. V letu 1996 se je akciji ZSKSS prvič pridružila Zveza tabornikov Slovenije (ZTS), od leta 2000 kol soorganizatorja sodelujeta še Mladinski ceh in Društvo MMM, od leta 2001 pa tudi Zveza bratovščine odraslih katoliških skavtinj in skavtov (ZBOKS). Na lanskoletni večerje jilamen, sodeč po številu prižganih sveč, gorel v približno 150.000 slovenskih domovih. Ideji akcije so se pridružili (predsednik države Milan Kučan, državnozborski poslanci ter ljubljanski nadškof in metropolit Prane Rode. Odprava skavtov je ponesla plamen tudi na Triglav. Zbranih je bilo 429.925,00 SIT prostovoljnih prispevkov. Akcija seje zaključila s prireditvijo akademija miru na Mirju, na kateri je bil slavnostni govornikJohnny Young veleposlanik. Združenih držav Amerike. ZSKSS, Društvo MMM - stičišče mladih Mladinski ceh in ZBOKS so na njej skladu Iskrica, ki pomaga otrokom iz revnih družin, podarili skupaj s svojim jmspevkom 500.000,00SIT ' Skavtinje in skavti stega Kamnik 1 vas vabimo na sprejeme Luči miru iz Betlehema, da se jih udeležite s svojimi svečami ali pa kupite p)osebne sveče na različnih mestih, s katerimi boste tudi vi ponesli plamen v svoje domove, poklepetali s sosedi, poiskali zaklade drug v drugem, ...Na božični večer, 24. decembra ob 18.30, pa vas vabimo, da pridete k sveti maši v cerkev sv. Jakoba (frančiškani), kjer bomo skavti, tako kot lansko leto, sodelovali z živimi jaslicami. ZSKSS, Steg Kamnik 1 cyvOantf Ntiv) Kako dobro poznamo svojo občino? Kraj na fotografiji v prejšnji številki je predstavljal kar trd oreh, saj planine Ovčarija pod Mokrico ne pozna prav veliko ljudi. Poleg tega na njej že več kot stoletje in pol ne pasejo več. Meščanska korporacija Kamnik, kije bila lastnica celotnega tega območja, je namreč zaradi lovskih koristi ovirala pašo v svojih planinah, zato so po letu 1850 prenehali pasti drobnico tudi na tej pašni planini. Tako tudi niso več vzdrževali pastirskih stanov, saj se jim v tistem času tudi slučajno še ni sanjalo o kakšnih počitniških hišicah, v kar bi lahko spremenili stanove. Zato so le-ti povsem propadli, vendar so njihove sledi v naravi še vedno dobro vidne. To je namreč v kupe ovalne oblike zloženo kamenje, ki označuje obode stanov. Leseni deli, to so stene in streha, so že povsem propadli in izginili. Po kupih sodeč, so bili na tej planini vsaj trije stanovi. Na fotografiji teh sledi ni bilo videti, ker je bila posneta z večje oddaljenosti in pod kotom. Če pa pridemo na dno krnice, te sledi lahko razločno vidimo. Da so tod bivali ljudje in ovce govori tudi to, da je na planini še vedno najti obilico kopriv in pa šišernika. V letih 1995-1996 so na večini pašnih planin v osrednjem delu, predvsem v Kamniških Alpah, opravili nekaj poskusnih izkopavanj pod vodstvom dr. Toneta Cevca, tako tudi na tej planini, ki leži okoli 1550 m nad morjem. Izkopanine govorijo, da so tu pasli že od nekdaj. Najstarejši izkopani fragment je mogoče iz 14. stoletja, večina najdb pa je datirana v drugo polovico 17. stoletja in pa v 18. in 19. stoletje. Našli so tudi odlomljen kos poznosrednjeveške podkve, pa tudi kosti krave, drobnice in gamsa. Jo navaja k temu, da naj bi tu pasli hudi govejo živino, čeprav ni nikjer f bližini žive vode, pa tudi možnost za izdelave lokve oziroma »luže« je slaba. Prav gotovo pa so tod pasli drobnico, predvsem ovce, o čemer govori že samo ime planine. Na tem kraju oziroma v njegovi bližini so bivali ljudje že pred' 30.000 leti. Samo streljaj stran je namreč znana Medvedja oziroma Mokriška jama. Pod Ovčarijo se proti dolini vleče Šrajet, kakšen kilometer proti SV pa sega vse do doline Farjev plaz. Ta naj bi dobil ime potek kako priti do nje. Po cesti v dolini Korošice se peljemo do Markove ravni, nato gremo peš po lovski stezi do lovske koče (nove, to je zgornje, saj se je spodnja že podrla) in nato nad kočo do križišča pri tretjem (levem) ovinku. Tu po skoraj vodoravni stezi desno skozi gozd in še malo navzdol do odprtega sveta. Tu levo po odprtem strmem svetu po nakazani ste- Folo MIMI POllAK po ponesrečenem duhovniku -»farju«, ki naj bi se tam ubil, koje iskal zlato. Zanj naj bi mu povedal mladoleten pastir, ki je pasel ovce na Ovčariji in je videl, kako so hodili gamsi in srnjaki k zlatemu izviru in vanj namakali parklje, da so imeli vse zlate. Duhovnik je šel pogledat in je tam videl samo zlato. Zagrabila ga je hudobna želja inje fanta zaklal. Tisti trenutek se je utrgal plaz. Potegnil je »fajmo-štra« in vse zlato se je skrilo. Še danes se temu delu reče Farjev plaz - tako vsaj piše v knjigi »Zgodovina reševanja v gorah nad Kamnikom«. Za tiste, ki bi radi obiskali to planino, pa še niso pri Medvedji jami ali pa na sami planini, pa na- zi približno 100 višinskih metrov navzgor do planine. Vrnemo se lahko mimo Medvedje jame ali pa nad njo. Če gremo mimo Medvedje jame, poiščemo na južnem delu planine nakazano stezo in se po njej spustimo okoli 50 m in nato okoli roba zlezemo navzdol pod vznožje Medvedje jame. Od Medvedje jame spet poiščemo na njenem južnem delu stezico in po njej pridemo na lovsko pot, po kateri se vrnemo v dolino. Če gremo nad Medvedjo jamo na južnem delu planine, v zgornjem koncu poiščemo stezo, ki vodi navzgor. Po njej pridemo okoli 100 m nad Medvedjo jamo na greben in na lovsko pot. Ta vodi desno navzgor na lovsko stojišče in se tam tudi konča. Levo navzdol pa gre v dolino. Od Markove ravni je do planine okoli 2 uri hoda. Če nismo vešči orientacije in hoje po neznanem svetu in nemarkiranih poteh, se za obisk raje odločimo v družbi poznavalca ali vodnika. To je še posebej pomembno, če bi hoteli z Ovčarije še na Mokrico ali Komptelo. Na gladkih, travnatih pobočjih, posebej še, če imamo neustrezno obutev, kaj hitro lahko zdrsnemo. Tudi v vsakih razmerah ne rinimo tja gor. Če je sneg, led, mokro in podobno, se lahko enostavna pot spremeni v hudo nevarno pustolovščino, ki se lahko kaj hitro nesrečno konča. Tudi za privezanje duše in gašenje žeje moramo poskrbeti sami, saj od odcepa z glavne ceste pri spodnji postaji ni-halke nikjer na poti »boh roke ven ne moli«. Izmed pravilnih odgovorov s prejšnje številke je žreb izbral Janeza Škrbinca iz Kamnika, Kamniško-zasavskega odreda 10, ki lahko dvigne knjižno nagrado v knjigarni VELE na Ljubljanski cesti v Kamniku. Tudi v zadnji letošnji številki ostajamo v istem predelu Kamniških planin, kot smo bili zadnji dve številki. Sprašujemo po imenu pla-nirie, na kateri stoji ta zapuščeni, zidani stan, katerega streha toči še več desetletij. Ime je enako podzemnemu delu nekaterih rastlin in je na zemljevidu označena z nadmorsko višino 1675. Odgovor pošljite na dopisnici do 8. januarja 2003 na naslov: Kamniški občan, Glavni trg 23, SI-1240 Kamnik. Izmed pravilnih odgovorov bo žreb izbral prejemnika knjižne nagrade, ki jo podarja trgovsko podjetje VELE. ZA PRAZNIKE SMO SI BLIZU Domače ognjišče, na tujem ga ni, na tuje rojaki kruh služit so šli. Večina se vrača za praznik domov, v toplo naročje, pod rodni se krov. V krogu družine, za božič doma, družina praznuje, navada je ta. Pozornost dotakne ljubezen srca, se solza utrne, spet srečni doma. Drevešček svetlika, darila pod njim, v štcdci družina, rodil se je sin. Se sliši zvonjenje, ko noč se spusti, prebudil spomine iz davnih je dni. Ljudje smo si blizu za praznične dni, 'v toplem objemu veselih ljudi. Občutki so lepi, čas majhnih daril, ob pesmi božični, dan toplih voščil. Pred novim je letom veselo slovo, z lepim namenom vam. stisnem roko. Da srečno in zdravo voščili smo si, da tudi še jutri prijatli bili. Spremeni odnose do svojih ljudi, ne žali jih vedno, če blizu so ti. Zvenelo bo lepše, da ljubimo se, naj lepa beseda osvoji srce. Bogastvo, ljubezen zamika ljudi, se najde pogumen, ki se pregreši. So slabe navade, ko dela se greh. še srečne družine, brez solz v očeh. Poslavlja se leto, ni slabo bilo, prihaja že novo, pa srečno naj bo. So dnevi že daljši, oživel je breg za hišo poljane jjobelil je sneg. Franc Ravnikar Tomšičeva 17, Kamnik, tel. 83 91 888 Našim strankam se ob izteku leta zahvaljujemo za zaupanje in se priporočamo tudi v prihodnje. Želimo ve*el božič in m lepo v letu 2003! NOVOLETNI PROGRAM jelke, okraski, lučke... Velika izbira aranžiranih daril. Če nimate idej za poročno ali kakšno drugo darilo, podarite DARILNE BONE. Homar, d.o.o., trgovina Veriga se priporoča AKCIJA! Garniture kozarcev Iz kristala ODPRTO: 7h-19", SOBOTA 8"-1 2" SLOVARČEK: AHOLUA - zmanjšano izločanje žolča v črevo; ACEteOHAT - kdor se ukvatia z alelopatijo; -NMS - mesto na Irskem, blizu glavnega mesta Dublin; OKABA - mesto v Novi Gvineji; SEOFftT- Georges (1859-1891) -francoski slikar; TOJO - Todžo Hideki (1884-1948) - japonski general in državnik; ORKND - predpona v sestavljankah (uranoskop) _ r f1' iVf[ (J I \ Verjetno noben mesec v letu ni tako bogat s prazniki, kot je december. Včasih, ko so ljudje živeli v bolj tesni povezanosti z naravo in dogajanjem v njej, so najdaljše noči v letu, hlad in mraz zime prebudile v njih željo po soncu in življenju, čutili pa so tudi potrebo po kultnih opravilih, za katere so verjeli, da pomirjajo duhove in duše prednikov. Krščanstvo je v tesnobo prastarih verovanj prineslo več svetlobe, saj je temeljilo na Kristusovi predstavi, da je »On luč sveta«. V času, ko narava že globoko počiva, poskušamo ljudje z zelenjem prinesti v hišo in dom nekaj življenja. Na god sv. Barbare (4. decembra), na praznik Brezmadežne (8. decembra) ali sv. Lucije (13. decembra) so setveni dnevi za mlado žito. Pšenica se poseje v zemljo plitvih posod in približno v desetih dneh žito vzklije. Kaljeno žito je lep okras, s katerim polep- šamo mizo, jaslice, ponekod ga postavijo pod smreko ali na okensko polico. Šega je stara tisočletja in je bila v antiki poznana kot »Adonisovi vrtički«. Ado-nis je bil grški bog rasti. Po tedanjem verovanju je umrl, ko je bilo požeto žito. Jesen in zimo je preživel v podzemlju in se spomladi vrnil na zemeljsko površje. Je pa šega še starejša, saj jo omenja prerok Izaija (740 pr. Kr.), ko kara Izraelce, ki se zatekajo k šegam poganskih ljudstev. Ponekod nalomijo vejice sadnega drevja in jih postavijo v vodo, da v toploti doma vzcve-tijo v času božiča in novega leta. Zelo podobno vlogo ima še bela omela, božje drevce, bršljan, božična zvezda in kaktus. Osrednje mesto med zelenjem imata adventni venček in božično oziroma novoletno drevo. Adventni venček sodi k daljši pripravi na božič. Na njem so štiri svečke, za vsako nedeljo do božiča po ena. Po ljudski razlagi naj bi simbolizirale štiri zgodovinska obdobja do Jezusove- POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL PEUGEOT PEUGEOT RO0EX d.o.o. Rova, Rovska c. 2, 1235 Radomlje Tel.: 01 722 77 98 Faks: 01 722 73 19 E-mail: rodex®siol.net $p^7' vas spremljata zdravje in sreča, ^^Jajmn be lepe v vseh^^h pfc prihajajočegaleta2003. ^J* ]j OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA KAMNIK Območna obrtna zbornica Kamnik želi svojim članom ter upokojenim obrtnikom in vsem delovnim ljudem lepe božične praznike ter osebnih in poslovnih uspehov v prihajajočem letu 2003! /1KROL ALU ROLETE ŽALUZIJE MARKIZE PVC ROLETE Tel.: 01/72 37 284 Fax: 01/7230053 GSM: 041/662-483 e-maif:alojz.kosec@siol.net ALOJZ KOSEC s p Prešernova 8 1234 MENGEŠ * IZDELAVA * * MONTAŽA * * SERVIS * VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2003! ga rojstva (prazgodovino, obdobje očakov, kraljev in prerokov, babilonsko sužnost in vrnitev v domovino). Krščanske družine naj bi se ob večerih zbrale ob adventnem venčku ter ob pesmi in molitvi sklenile dan. Prvo smrečico je prinesel v stanovanje in jo okrasil Martin Luter. Šego so prevzele meščanske družine, danes pa je splošno sprejeta. Še več. Z električnimi lučkami se krasi rastoče smreke in drevesa po vrtovih, parkih in zelenicah. Pod božično ali novo letno drevo postavimo darila in tako pokažemo naklonjenost do tistega, kateremu je namenjeno. V največjem pričakovanju daril so seveda otroci. V predprazničnem času so poštni nabiralniki polni čestitk. Tudi čas elektronskih medijev te navade ni bistveno zmanjšal. Trgovci ponujajo zelo pestro izbiro čestitk, vendar so najlepše tiste, ki jih izdelamo sami. To sicer zanteva nekaj priprave in spretnosti, toda trud je poplačan z' zadovoljstvom, ko lahko prijateljem in znancem pošlješ izdelek, v katerega si vložil svojo ustvarjalnost in čas. Vzeti si čas za drugega, to je tisto, kar daje doma narejenim čestitkam vrednost. K lepšemu doživetju praznikov prispeva svoje tudi obložena miza. Bolj kot količina hrane in pijače na njej je pomembna intima okolja, ki jo ustvarimo s priložnostnim prtom, zelenjem, svečnikom in gorečo svečo. Čas med božičem in novim letom naj bi bil namenjen utrjevanju družinskih vezi. Brezglavo tekanje po trgovinah in zabaviščih, pasivno posedanje pred televizorjem vse več družin zamenjuje z družabnimi igrami, obiskom sorodnikov, sprehodi v zimsko naravo, petjem, branjem in pogovori. Verjetno je v tem skoraj vse, kar ljudje razumemo pod pojmom sreča, ki si jo tolikokrat zaželimo v prazničnih dneh. Žal je to tudi čas, ko si mnogi pod težo življenja sami vzamejo tisto, kar je največja vrednota in smisel vseh prizadevanj - to je življenje. Vsaka družina in posameznik si praznike ureja po svojem prepričanju. Največ šeg in verovanj ima krščanski značaj oziroma je njihov prvotni izvor krščansko obarvan. To je naša tradicija in v tem moramo drug do drugega pokazati strpnost in spoštljivost. Šege so se in se bodo spreminjale. Nekatere, ki so pred leti zamrle, spet oživljajo. Med take spadata »nošenje Marije« po hišah (v Šmarci, Nevljah) in bktgo slovitev konj za praznik sv. Štefana (26. decembra v Zg. Tuhinju in na Križu pri Komendi). V vse več krajih na Kamniškem po novem letu hodijo od hiše do hiše Sv. Trije kralji in voščijo mir in vse dobro v novem letu. Prostovoljni prispevki se namensko zbirajo v akciji Otroci za otroke. Lani je bilo v tej akciji v Sloveniji zbrano za zdravila, obleko, hrano in šolanje najbolj revnih otrok 14 milijonov tolar- LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE OBČINSKI ODBOR KAMNIK vošči k/> božič in srečno v novem letu] ^-publicus IIBBšMZ Vsem občanom Kamnika felimo veliko srečnih in svdlih dni vidu, Hiprihaja! Hkrati obveščamo, da bo zaradi božično-novoletnih praznikov spremenjen urnik odvoza komunalnih odpadkov od 25. do 28. decembra 2002 in od 1. do 3. januarja 2003. Odpadke bomo v tem času odvažali dan pozneje kot običajno. Operativni center za odlaganje odpadkov v Suhadolah bo zaprt 25. in 26. decembra ter 1. in 2. januarja. LESPAL d.o.o. podjetje za izdelavo lesovine in palet Papirniška 1, Količevo 1230 Domžale tel./faks: 01/72 41 403, 72 26 510 e-pošta: Iespal@s5.net V*em poslovnim partnerjem J želimo lepo božično praznovanje, v lefu, ki prihaja, pa obilo freče, zdravja in uspehov! jev. Ponekod še obstaja šega te-pežnega dne (28. decembra). Kot spomin ne pokol nedolžnih otrok v okolici Betlehema otroci s šibami tepežkajo odrasle in s tem »zaslužijo« darilo. Starejša je šega, ko so se tepežkali odrasli in verovali, da iz šib prehaja življenjska moč in rodnost na ljudi. Svojevrstno doživjetje je kajenje in blagoslov hiše in doma na tri svete večere (24.12., 31.12. in 5.1.) To je eden tistih obredov, ki ima zasebni in družinski značaj. Povsem nova pa je akcija Betlehemska lučka. Skavti betlehemsko luč prinesejo iz Dunaja, kamor jo z letalom prinese otrok, ki je v minulem letu naredil nekaj pomembnega za bližnjega v stiski in potrebi. Betlehemsko luč spremlja poslanica, ki daje akciji vsakoletni namen. Letos je naslov poslanice »Dar za soseda«. Luč je mogoče dobiti v vseh cerkvah na Kamniškem od nedelje, 15. decembra. Na voljo bodo tudi primerne lučke za prenos plamena do doma. Prebivalcem Slovenije je božič pri srcu tudi za to, ker smo se prav v tem času pred nekaj več kot desetimi leti odločili za samostojnost. Ta nam ni bila podarjena. Zrasla je, kot pravi Cankar, iz muke in trpljenja naših prednikov. Luč, ki nam je takrat zasvetila, naj sveti tudi v prihodnost. Seveda ta sprehod ne bi bil popoln brez jaslic. Jaslice so plastična upodobitev dogod- kov ob Jezusovem rojstvu. Največ veselja imajo z njimi otroci, saj postavitev jaslic daje brezmejne možnosti otroški domišljiji. Mnoge družine izdelajo jaslice same. Najbolj preproste lahko izrežemo iz božičnih razglednic tako, da na izrezane figurice namestimo zobotrebce in jihzapičimo v mah. Jaslice so priljubljene zato, ker ima vsak od nas izkušnjo družine. Družina je vedno upanje za srečo, ki se poraja tam, kjer so pristni odnosi, naklonjenost drug drugemu, velika mera potrpljenja in ljubezni, ki sprejme drugega v njegovi luči in'senci. Vsak od nas pa nosi v sebi tudi otroka. V otroku je možnost razvoja, pa tudi krhkost in ranljivost. Zavedanje enega in drugega sili človeka v razpoložljivost drugemu, kar je ključ za oblikovanje naše človeške podobe. Mir in vse dobro v lepem praznovanju. DANUELBEZEK AvtošoQa Šmarca Stegne 22, tel. 8311-012, gsm 041/ 517-118, www.avtosola-smarca.com organizira brezplačni tečaj CPP za kategoriji A, B v ponedeljek, 6. in 20. januarja, ob 18. uri Tečaj bo potekal v učilnici na Novem trgu (nasproti ŠCRM) v Kamniku ( ukajo vas udobna vozila l'olo SDI, Renault (lio. Fiat 1'unto. Peugeot 206, Golf IV SDI, Polo Comfortline ter izkušeni inštruktorji Ura vožnje B kat. 3.500,00 SIT, A kat. (motor) 5.000,00 SIT - Organiziramo tudi tečaj za F kategorijo (traktor) C R M Šolski Center Rudolf Maister VSEM DIJAKOM IN NJIHOVIM STARŠEM, SLUŠATELJEM IN POSLOVNIM PARTNERJEM ŽELIMO PRIJETNE PRAZNIKE TER USPEŠNO LETO 2003! v.. SVETUJEMO - IZVAJAMO STAVBNO KLEPARSTVO KROVSTVO HIDRO IZOLACIJE Črni vrh 5, Laze v Tuhinju Tel./faks: 01/83-47-505, GSM.: 041/654-288 *Ve44>l dofčč čft tiieetta a nove**, tetu! domače & sveže Perovo 25 Kamnik rt 831 10 87 PURAN31FILE 1390S1T/Kg PRŠUT b.k. 2990StT/Kg TATARSKI BIFTEK 1999$tT/Kg svežesvinjsko stegno u5osrr/kg PEČENICE 990S1T/Kg Obesek bo&ične praznike in srečno 2003! KAMNICANI ODLIČNI V EVROPI oierrstverlener Odbojkarji ČAL-CIT Kamnika še naprej dokazujejo, da so najboljša slovenska ekipa, ki je kadarkoli igrala v ev-ropskih tekmovanjih. Po petih zaporednih zmagah v kvalifikacijah za Pokal Top teams ( 2x Kakanj, Kapos-var, Petange in Pa-foa), so sicer v prvi tekmi tega tekmovanja v gosteh izgubili proti Nizozemskemu prvaku -Omniworld, nato pa v domači dvorani z odlično igro presenetili goste iz Ukrajine in zmagali s 3:2. Tudi na Nizozemskem so Kamničani začeli odlično in dobili prvi set, potem pa so domači začeli odlično servirati in Kamničani niso našli pra- Prizor iz tekme na Nizozemskem vega protiorožja. Kljub porazu s 3:1 pa so zapustili dober vtis in upanje za naslednje tekme. Dobro formo pa so Kamničani pokazali že na prvi domači tekmi, pred svojimi zvestimi Andreja Mali šesta s štafeto Kot članica .slovenske biat-lonske štafete je Kamničanka Andreja Mali v švedskem Ostersundu dosegla največji uspeh v dosedanji kratki biat-lonski karieri. Skupaj z reprezentančnimi kolegicami Andrejo Grašič, Padejo Branko-vič in Dijano Grudiček so na prvi štafetni tekmi v sezoni (na drugi so bile 10.) zasedle šesto mesto. Imele so tudi priložnost za skok celo na stopničke, kar se doslej v biatlonski zgodbi, ki so jo do pred nekaj let pisali tudi Kamničani, še ni zgodilo. Začetek sezone, ki se je pomaknil na sever, odpadla pa je tudi domača Pokljuka, je uspešna olimpijka izSalt Lake Cityja pričakala dobro pripravljena. Tudi strelske sposobnosti izboljšuje. Prvi start na posamičnih tekmah se je za kamniško biatlonko končal na 31- mestu inje tako le za sekundo zgrešila svoje druge točke svetovnega pokala v biatlonu. Sedmouvrščena v šprintu na olimpijskih igrah, kar je najboljša ženska uvrstitev na preteklih Olje odločena, da se prav kmalu približa svojim tekaškim dosežkom, kjer je že dvakrat stala na zmagovalnih stopničkah. Se to. V občini Kamnik bo, če bo vreme naklonjeno, po dolgih letih znova gostitelj državnega prvenstva v smučarskih tekih. In sicer v najbolj zanimivi in atraktivni disciplini -šprintih. V projektih je, da naj bi kvalifikacije izvedli popoldne, finalni teki pa naj bi se odvijali pod reflektorji, (mm) Kamnik, Kranjska cesta 2 — 1 TEL: 01/83-94-500, GSM: 041/631-148 RTV SERVIS PRODAJA ANTENSKI SISTEM temT * Nov delovni čas: PON.-PETEK 9h-12h, 15b-18h Rajko Potokar s.p. KAMNIK, Perkova 13, tel.: 831-13-58, 041-679-389 MONTAŽA IN SERVIS OUNIH GORILNIKOV, AVTOMATSKIH KRMILNIH NAPRAV, PLINSKIH GORILNIKOV IN PLINOVODOV, PLINOVODI IN PLINSKE PEČI - NAPELJAVA NA KUUČ r i11 ° t~ t—r- IZDELAVA GOSTINSKE OPREME Podgorje 94/a, 1240 Kamnik ■ wišii^^iMMiB^^iitMiiiii Jože Toni' u Tel.:/faks: 01 831-2246 GSM: 041 676 830 E.mail:joze.torii@siol.net Poslovnim partnerjem in drugim Kamničanom želimo lepe božično-novoletne praznike ter srečno in uspešno 2003! navijači (kakih sedemsto se jih je zbralo na kamniških tribunah). Z odličnimi servisi in napadi Pleska in Olreeja so bili v prvih dveh setih popoln gospodar na igrišču in gostom ni pomagala niti povprečna višina dveh metrov šesterke na igrišču. Šele ko je gostujoči trener zamenjal skoraj vse igralce na igrišču so Ukrajinci pokazali, da niso bili zastonj udeleženci Final foura lansko leto. Tretji set so gostje gladko dobili, v četrtem pa se je na igrišču odvijala prava drama. Kamničani so imeli kar tri zaključne žoge, ki pa jih niso izkoristili in gostje so rezultat izenačili. Tie bre-ak so bolje začeli gostje, vendar po seriji servisov Maloviča so Kamničani na krilih Ravbar-jev dosegli najodmevnejšo zmago v zgodovini slovenske odbojke. Tako visoko kot so trenutno igralci CALCIT Kamnika še ni bila nobena slovenska ekipa. Trenutno si Kamničani delijo prvo mesto, saj so vse štiri ekipe (Calcit, Grodno, Almere in Kharkiv) dosegle po eno zmago in poraz. Ta teden Kamničani gostujejo v Belorusiji, nato pa jih v začetku januarja čaka povratna tekma z Belorusi doma. Kamničani upajo, da bodo gledalci zopet napolnili dvorano in jih popeljali še do ene pomembne evropske zmage. Cico 1. KD Calcit proglašen za naj MTB klub v sezoni LUKA KODRA JE ZMAGOVALNI »TIP« Na podelitvi priznanj najboljšim gorskim kolesarjem v sezoni 2002 je posebno priznanje za najboljši klub v pretekli tekmovalni sezoni dobil kamniški Calcit. Poleg ekipnega priznanja, ki je v posebno čast vsem kolesarjem Kolesarskega društva Calcit, sta posebno priznanje prejela še dva posameznika. Jure'Logar kot najbolj perspektivni mladi kolesar v disciplinah spust in dual. In Luka Kodra, mlajši mladinec, ki je v tem letu dosegel kar 15 zmag na domačih in mednarodnih dirkah, največ izmed slovenskih kolesarjev. V petnajstletni zgodovini dirk z gorskimi kolesi v Sloveniji je bila to sploh prva večja uradna podelitev. Sicer bi Calcit priznanje za najboljši klub pobral že tudi v kateri od preteklih sezon. Samo na državnih prvenstvih so kolesarji Calcita osvojili osem kolajn, kar je največ med 30 klubi s 400 licenctranimi kolesarji. Zlat je bil dvakrat Luka Kodra (kros in vzpon, mlajši mladinci), srebrni Rok Podbevšek (člani, spust), Jure Logar (člani, dual) in Boštjan Hribovšek (starejši mladinci, kros), bronasti pa Tadej Trobevšek (spust, člani), Mohor Vrhovnik (vzpon, mlajši mladinci) in Nika Vrhovnik (članice, spust). Na svetovnem prvenstvu je Calcit zastopal Boštjan Hribovšek. Še bolj je odtehtalo največ točk v nizu tekem slovenskega pokala v krosu in dualu skupaj. Calcit je nabral 679 točk, medijsko bolj slavni Swatch Novice Extreme 558, Crni vrh nad Idrijo 404, MTB Kranj 403, Mtb Trbovlje 384, Završnica iz Žirovnice 357, no- vogoriški Bišport 353, ljubljanski Uni team 348 in Snurf 312, deseti pa domžalska-Energija 301 točko. Calcitova kolesarja sta prva v pokalnem seštevku duala, zmagovalec je Jure Logar in drugouvrščeni Tadej Trobevšek. Luka Kodra je poleg slovenskega pokala v krosu zmagal še v pokalu Alpe Adria, Hribovšek je bil drugi, Domen Vogrin pa tretji,... in ekipno šesti. KD Calcit so pripravili tudi tri velike dirke, »Po Mengeškem polju«, mednarodno dirko UCIE 2 »Kamnik« in spust s Špice »Špica spust 2002«, slednji tudi v nizu slovenskega pokala. Kros v Kamniku ima poseben ugled med slovenskimi dirkami, saj je edini na naraven način speljan skozi mesto. Prav zato ne čudi predlog Kolesarske zveze Slovenije, ki le prenaša želje mednarodne kolesarske zveze LJCI za dirko v Sloveniji, naj se Kamnik v letu 2004 poteguje za organizacijo dirke Evropskega pokala. Samo mimogrede. V pretekli sezoni so bile v Evropi tri dirke svetovnega pokala in pet dirk evropskega pokala, kar jasno kaže, kaj naj bi dirka s 400 najboljšimi evropskimi kolesarji pomenila. Najboljša gorska kolesarja v sezoni sta Škofjeločanka Blaža Klemenčič in Kranjsko-gorec Grega Miklič. Oba sta zanimivo tudi zmagovalca šeste dirke po Mengeškem polju, »Slovenski Pariz-Roubaix«, torej dirke, s katero se bo začela sezona 2003. Miklič tudi »Mlinčki race«, dirke do Mlinčkov in nazaj v Suhadolah konec novembra. METOD MOČNIK Praktično streljanje kamniškega kluba In kakšna je bila športna bira v skoraj preteklem letu. Hja, kakor se vzame. Imeli smo pokalnega in državnega prvaka Uroša Jereba, ki je tudi naš dolgoletni predsednik. Vsekakor se s tem lahko pohvalimo. Uroš Jereb je tudi v mednarodnem merilu dosegel lepe uspehe, na primer prvo mesto v Zvezni republiki Jugoslaviji, prvo mesto na Hrvaškem, ekipno prvo mesto ter srebrno medaljo v Avstriji. Seveda pa se v vseh športih dogaja, da se na prvih mestih prvaki menjavajo. In tako je trenutno državni in pokalni prvak nekdo drug, čeprav z zelo tesnim izidom. Do tu vse v redu in prav. Saj človek več kot prvak biti ne more in je prav, tla.si to mesto priborijo tudi drugi. Napisati pa mora- OBRTNA, GRADBENA IN TRGOVSKA ZADRUGA i 1 ZORA, DOMŽALE MENGEŠ, Prešernova 33 tel.: 72-47-310, faks 72-37-226 Želimo vam lepo božično -praznovanje > in srečno v novem letal Zahvaljujemo se za izkazano zaupanje, in se priporočamo tudi v prihodnje s programom krovsko-kleparskih izdelkov, strešnimi kritinami, pločevinami in trakovi iz Cu, Al in pocinkani, izolacijskimi materiali in plastičnimi granulati. mo, da imamo v klubu še druge strelce, ki tudi dosegajo lepe uvrstitve. Pokalno prvenstvo Slovenije SPSA 2002 Standard: 2. mesto UROŠ JEREB 99.49% Produkcija: 4. mesto ROMANA KOVACIČ 84.02%, 8. mesto MATJAŽ KOBAL 75,72%, 9. mesto ZAJC IGOR 65.14%, 14. mesto IVAN MIKOLIČ 54.17%, 18. mesto RADO VODLAN 49.51%. Revolver: 4. mesto PAVEL PIRNAT 46.50%. Kaj pa torej ni čisto prav? Ne zdi se nam prav, da (skoraj) vedno doseže na tekmah špico isti človek iz našega kluba. Gotovo, da temu botruje velik talent, toda talentiranih je tudi nekaj drugih športnikov v našem klubu. Mogoče bi bila rešitev v večji intenziteti treninga in bolj rednem treniranju vseh članov. Seveda pa so vsi člani z najbolj nadarjenimi vred v službah in so dostikrat na tesnem s časom. Vsekakor pa je naša želja - ne, da napravimo iz vsakega člana našega kluba Uroša Jereba, pač pa, da ga dosežemo, če že ne presežemo. Veliko si želimo strelci PSC kluba v letu 2003, veseli pa bomo, če bodo občinske oblasti tudi v prihajajočem letu razumevajoče gledale na to vejo športa, mogoče še ne povsem razumljivega. Še pred novim letom se je naš klub povezal z društvom OZVVS Ljubljana (vojni veterani) in z njimi prvič v Sloveniji izpeljal tekmovanje v kombinaciji potezna puška šibrovka in pištola oziroma revolver. Tekmovanje je lepo uspelo in kaže na to, da je klub fleksibilen tudi na področju osvajanja novih disciplin. Nov pristop je zbudil veliko zanimanje in množično udeležbo he le strelcev IPSC, marveč so tekmovali tudi lovci in člani drugačnih strelskih društev. Vsekakor zanimivo za zdajšnje in bodoče člane kluba. Ob tej priložnosti se strelci našega kluba zahvaljujemo gospodu županu Antonu Tonetu Smolnikarju za razumevanje našega športa, obenem pa mu čestitamo za ponovno izvolitev. Vsem športnikom in ostalim občanom, še posebej posameznikom, ki so nam kakorkoli pomagali v preteklem letu, voščimo vesel božič in srečno novo leto 2003. MILAN POTOČNIK DOSTAVA KURILNEGA OLJA Marjan Dragar, Vrhpolje 280,1240 KAMNIK POKLIČITE NA TELEFONSKO ŠTEVILKO: 01/83-91-582 ALI 041/691-325. Voščim lep božič in srečno v novem letu! Ko v nesreči nisi sam... Konec oktobra se je blizu moje hiše utrgal plaz. Zdaj je že saniran. Zahvaljujem se vsem, ki so storili vse, da nismo več v nevarnosti- Vladu Šerblu, poveljniku civilne zaščite občine Kamnik, gasilcem, ki so opravili prva deb za ustavitev zemeljske gmote, Ivanu Kendu, strokovnemu delavcu Oddelka za gospodarske dejavnosti, za dobro in hitro organizacijo sanacije, županu Tonetu Smolnikarju za financiranje del in delavcem Podjetja za urejanje hudournikov za strokovno opravljena zemeljska dela. Janez Sluga, Žale 4 Ob nesreči požara na gospodarskem poslopju, ki nas je doletela 30.avgusta lestos, se zahvaljujemo vsem gasilcem za hitro posredovanje pri gašenju. Hvala sosedom in tistim, ki ste nam vseskozi pomagali in stali ob strani pri obnovi gospodarskega poslopja. Hvala za denarno pomoč, krmo za živino in vsem, ki ste nam pomagali z drugimi deli. Poljanškovi iz Okroga Iz novembrske črne kronike Po »uspešno« nabranih 57 milijonih tudi uspela akcija policistov... Naj tokratno črno kroniko začnemo z zadnjim uspehom kamniških policistov, ki so v začetku meseca decembra naredili konec dveletnemu goljufanju mlajšega zasebnega podjetnika iz Kamnika. V ovadbi javnemu tožilstvu so ga namreč utemeljeno osumili, da sije lani in letos z različnimi pretvezami od občanov »izposodil« okrog 57 milijonov SIT. Poleg tega pa je po raznih trgovinah za svoje podjetje nabavil gradbeni material, radiatorje in podobno blago, ki pa ga ni plačal, tako kot ni nameraval vrniti »najetega«posojila. Vsekakor uspešna akcija naših policistov zasluži priznanje. Dveletno »nabiralno akcijo« preme-tenca pa si bodo verjetno še najbolj zapomnili mnogi naivni oškodovanci, ki kljub opozorilom še vedno nasedajo lepim besedam takih in drugačnih goljufov... Sicer pa je bila zelo pestra tudi novembrska črna kronika, ki jo pridno beležijo policisti Policijske postaje Kamnik. Prometnih nesreč se je na območju policijske postaje Kamnik v letošnjem novembru zgodilo 67, kar je nekoliko manj kot lanskega novembra. 54. nesreč je imelo za posledico samo razbito pločevino, v 13 primerih pa so bili poškodovani tudi udeleženci. V enem primeru je, podobno kot lani,' udeleženec umrl. Med vzroki za prometne nesreče s 27 primeri prevladuje vožnja z neprilagojeno hitrostjo, 15 nesreč pa se je zgodilo zaradi izsiljevanja prednosti. Sledijo ostali vzroki, kot so nepravilna stran in smer vožnje, vožnja preblizu desnega roba ceste, prekratka varnostna razdalja in podobno. ' Prometna nesreča z najhujšimi posledicami se je zgodila 22. novembra zvečer na Ljubljanski cesti pri HIPu (na Duplici), kjer je voznik kombiniranega vozila na prehodu za pešce zbil pešca. Pri tem je bil pešec tako poškodovan, da je pozneje v bolnici umrl. Prometno nesrečo je obravnavala patrulja Postaje prometne policije, voznika pa so kazensko ovadili državnemu tožilcu. Prevelika hitrost je botrovala prometni nesreči 25. novembra na železniškem prehodu na Eks-lerjevi ulici. Voznik osebnega avtomobila zaradi neprilagojene hitrosti ni uspel pravočasno ustaviti in je trčil v mimovozeči vlak. OPRAVIČILO! Opravičujem se Maji za vse nevšečnosti v šoli in doma, ki sem jih povzročil z lažmi in lažnim podpisom. Mitja Na avtomobilu je nastala velika materialna škoda, voznik jo je na srečo odnesel brez poškodb, moral pa se bo oglasiti pri sodniku za prekrške. 30. novembra je voznik osebnega avtomobila na cesti Kam-nik-Godič pri pizzeriji Murka zaradi prevelike hitrosti zapeljal izven ceste in trčil v parkiran osebni avtomobil, ki ga je nato odbilo v še en parkiran avtomobil. Sopotnica v povzročiteljevem avtomobilu je bila lažje poškodovana. Za mesec november je značilen tudi porast števila kaznivih dejanj v primerjavi z lanskim novembrom. Letos so novembra zabeležili 56 kaznivih dejanj (9 več kot lani). Med njimi je bilo skoraj polovica (27) vlomov in 18 tatvin. 4. novembra je neznanec ponoči vlomil v komisijsko prodajalno Korobač in med številnimi mobilnimi telefoni zbral NOKIO 8310. 12. novembra je mladoletnik skozi priprto okno splezal v garderobo telovadnice v OŠ Frana Albrehta. Ko si je iz žepov oblačil in torb postregel z nekaj predmeti, ga je zalotila ena od obiskovalk. Policisti so mu predmete zasegli in ga ovadili tožilstvu. 14. novembra je neznanec ponoči skozi priprto okno prišel v pisarno zdravstvenega doma v Kamniku. S seboj je odnesel računalnik, monitor in telefonski aparat v skupni vrednosti okrog 200 tisočakov. 26. novembra je v času krajše odsotnosti lastnika neznanec prišel v pisarno na Meninski ulici in si prilastil prenosni računalnik in mobilni telefon. Za oškodovanca je škoda še toliko večja, ker je računalnik vseboval veliko zanj dragocenih podatkov. Tudi podnevi kaže biti previden in se zavarovati pred zlikovci, ki mor- Spoštovani! Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno Noč in Dan! Nudimo vam kompletne pogrebne storitve POGREBNIK POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o. DVORJE št. 13. 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685 KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o Ulica padlih borcev 23, Ljubljana Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila sprejemamo na telefonsko številko 01/56-55-120. Lepe praznične dni, v letu, ki prihaja, pa zdravja, sreče in uspehov. da v bližini čakajo na ugodni trenutek. Zaradi kršitev javnega reda in miru so morali policisti intervenirati 29-krat, od tega 15-krat v lokalih in na drugih javnih mestih, 14-krat pa v zasebnih prostorih. 30. novembra je neki gost v lokalu Krokodil grozil s pištolo. Policisti so ugotovili, da je imel pri sebi signalno pištolo, ki so mu jo zasegli in zoper njega napisali predlog sodniku za prekrške. F. S. Sprejem med alpiniste na kamniškem sedlu Letos je bil tradicionalni alpinistični krst malo prej kot običajno - že 30. novembra. V letu 2002 je od vseh kamniških pripravnikov edini uspešno opravil še zadnji izpit pred Dovolj imam pokanja... Spet je prišel mesec december in z njim že kar običajna uporaba raznih pirotehničnih sredstev. Na veliko bodo pokale razne petarde, bombice, rakete in podobno. Če je posameznikom in skupinam tako [ločetje v zabavo, pa je za večino občanov neprijetno in pogosto tudi nevarno in pomeni svojevrstno'nasilje nad ljudmi. Nepremišljena, neprevidna in objestna uporaba pirotehničnih sredstev pogosto povzroča opekline, raztrganine rok, poškodbe oči in podobno. Ponovno je treba poudariti, da se smejo pirotehnični izdelki, katerih glavni učinek je pok uporabijati samo v času od 26. decembra do 2. januarja. Policisti pravijo, da bodo dosledno ukrepaliproti vsem, ki bodo metali petarde ali uporabljali druga pirotehnična sredstva, kjer to ni dovoljeno, zlasti pa v šolah in njihovi okolici, v bližini zdravstvenih domov, vrtcev, domov za starejše, v okolici cerkvenih objektov, v strnjenih naseljih, na hodnikih stanovanjskih blokov, v športnih objektih in na drugih krajih, kjer se zbira večje število ljudi. Zalo, pamet v roke, praznujmo veselo tudi brez pretiranega pokanja na vsakem koraku. Pridružimo se tistim, ki pravijo: dovolj imam pokanja! Letošnji »krščenec« Jure Prezelj med samim obredom državno komisijo (tu državna ne pomeni oblast, državo, ampak enotno komisijo za celo Slovenijo v okviru Planinske zveze) Jure Prezelj. S pre-stano preizkušnjo na Kamniškem sedlu pa je postal tudi alpinist še na tradicionalen način. Prav za to prireditev je bila Koča na Kamniškem sedlu odprta. Krsta se je udeležilo več kot 60 ljudi, ki so to priložnost izkoristili še za »žur do jutranjih ur«. V nedeljo je bila tudi tura letošnje kamniške alpinistične šole. Udeležilo se je je 9 tečajnikov, ki so se v spremstvu 16 alpinističnih pripravnikov, alpinistov in alpinističnih inštruktorjev uspešno in varno povzpeli na zasneženo in ne ravno najbolj prijazno Brano in tudi varno sestopili z nje. Visoko državno in visoki planinski priznanji članoma PD Kamnik Predsednik Republike Slovenije, g. Milan Kučan, je na predlog Planinske zveze Slovenije odlikoval šest uglednih planinskih funkcionarjev za njihovo požrtvovalno in vztrajno delo v planinski organizaciji s Častnim znakom svobode Republike Slovenije. Med njimi je tudi Tone Škarja, sicer doma iz Mengša, vendar član AO in PD Kamnik, odkar se je začel aktivno ukvarjati s planinstvom. Poleg tega je PZS podelila Škarju ob njegovem življenjskem jubileju svoje najvišje priznanje, to je Častno listino, za izredni prispevek k razvoju planinske dejavnosti in za življenjsko delo, predvsem pa za njegovo dolgoletno nesebično, ustvarjalno in vsestransko delovanje na področju alpinizma, zlasti na področju organiziranja odprav v tuja gorstva. Zdravko Markuš pa je za svojo dolgoletno uspešno planinsko dejavnost, predvsem na področju dela na planinskih poteh in ob življenjskem jubileju prejel Spominsko plaketo PZS. BOJČ Do novih zaslužkov z novo ponudbo e-Študentskega Servisa Kamnik Na e-Študentskem Servisu smo za veseli decemher pripravili nekaj koristnih zanimivosti za dijake in študente. Med prvimi je vsekakor ponudba dnevno prostih del. Dnevno prosta dela objavljamo v naših sedmih poslovalnicah v Domžalah, Kamniku, Ljubljani, Litiji, Zagorju, Sevnici in na spletnemu naslovu www.saidentski-servis.com. Vsi, ki uživate v snežni smuki, lahko v poslovalnicah e-Štu-dentskega Servisa kupite smučarske karte za Krvavec po ceni 3.500 SIT. Vsak član lahko kupi 5 kart in ob nakupu petih kart Mlad, urejen, zaposlen par najame garsonjero ali enosobno stanovanje, čimprej! Tel.: 040/792-684. prejmete smučarsko kapo. Dijaki in študentje, ki si svoj prosti čas krajšajo z SMS-i, jim je sedaj na voljo nova storitev, imenovana e-Student SMS. Storitev je na voljo vsem našim članom, ki so uporabniki omrežnih skupin 031 in 041. Dijak ali študent uporablja storitev tako, da s svojega mobilnega telefona pošlje SMS s točno določeno obliko na številko 2929. SMS je sestavljen iz besed ESS (velike ali male črke), ki je ključna beseda storitve, razmak in ključna beseda glede na informacijo, ki jo želi prejeti. Primer: ESS NOVO. Uporabnik lahko izbira med naslednjimi vsebinami: NAKAZILO, STANJE, LIMIT, VPIS, PODALJŠANJ K, NOVO ali FSS. Navodila in podrobne informacije so objavljene na spletnem naslovu. Našim članom založimo zaslužek v 100% znesku, takoj, ko prejmemo potrjeno napotnico iz podjetja, kjer je član delal. Takoj pomeni, da je denar nakazan na bančni račun isti ali najkasneje prihodnji dan. Ta ugodnost NE VELJA samo za podjetja z neustrezno boniteto. Vse svoje člane o nakazilih še naprej obveščamo preko SMS sporočil. Naj se staro leto srečno prelije v novo. _ Z najboljšimi željami vaš GOSTILNA POD SKALO Zlatko Storjak, s.p. Kamnik, Maistrova 32 01/839 12 33, 041/366 202 DNEVI INTERNACIONALNE KUHINJE FLAMBIRANE JEDI iz Švice, Francije, Rusije, Sicilije in Poljske Obiščite nas od ponedeljka do sobote od 8. do 22. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 10. do 18. ure. ŽELIMO VESEL BOZIC IN SREČNO LETO 2003! V Kamntku - Duplica PRODAMO 1.66I m' veliko Ai/klljivo /cmljiv Oi / urejeno konuniiilno infra-strukturo, primerno /.i :/^r.uln|f> poslovno servisnega objekta in podohm,. e-MuaemsKi servis KamniK MALI OGLASI Starejši par išče stanovanje v Kamniku. Tel.: 031/63 44 16. Iščem zanesljivo žensko za dvakrat tedensko čiščenje manjše stanovanj-ske hiše. Tel.: 01/831-93-55. m^irop6la NEPREMIČNINSKA DRUŽBA MRTROPOIA d.o.o., Ljubljano Parmovj 37, 1000 Ljubljana Tel.: 01/839 48 30, 041/676-585 Prodam bukove butare po ugodni ceni. Tel.: 834-73-41. Prodam prašiča za zakol cca 190 kg, hranjen z domačo hrano. Tel.: 01/83-17-160. Instruiram matematiko in fiziko. Tel. 723-81-57. 041/322-571. VODENJE POSLOVNIH KNJIG: - enostavno in dvostavno knjigovodstvo - izdelava »Izjava o varnosti z oceno tveganja« - izdelava »Pravilnik o notranji kontroli (za avtoprevoznike)« - letno poročilo - davčna napoved KNJIGOVODSKI SERVIS, Grošelj Marija, s.p. Prešernova 13/a, Kamnik, tel.: 041/831-970. IZDELOVANJE BETONSKIH BLOKOV ■iuMOUtk IN STREŠNIKOV fi WSet ZOŽtČ IN SREČNO '**-"■ \J 1£1U 2005/ AVBELJ MILAN, s.p. ... Sp. Loke 8, 1225 LUKOVICA tel.: 01 723 43 47,041 624 215 V decembru odpira vrata nov frizerski salon BRANKA Hribar s.p. Pričakujem Vas v Butu 26a v Tuhinjski dolini, za naročilo pa lahko pokličete na telefon 01/834-72-17 ali GSM 031/234-307. Frizerski salon bo odprt v: ^ PONED., ČETRT, in PETEK od 13'' do 20* W .Sle' TOREK in SREDO od 730 do 15" in SOBOTO od7hdol 1". V mesecu decembru Vam nudim 10% praznični popust in Vam hkrati želim sreče, zdravja in uspeha v letu, ki prihaja! LEPILA NEOSTIK DRZI Vesele božične praznike in srečno v novem letu 2003 Vam želi kolektiv BELINKE KEMOSTIK d.o.o. HRANILNO KREDITNA SLUŽBA DOMŽALE Ljubljanska 72, Domžale vošči vsem varčevalcem in drugim občanom vesele božične praznike ter srečno in uspešno v letu, ki prihaja! KAMNIK Cankarjeva T T KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK d.d. KAMNIK, Cankarja 11 't e^/ SožtS in toečno & tmtmm MeninA Vesele božične praznike in najtepćv žalj>j -m i?tu I v TRGOVINA Z GUMENOTEHNICNIMI IZDELKI Ljubljanska 21/e, Duplica, tel.: 831-10-10, 839-55-19 Odprto od 8h do 19h, ob sobotah od 8h do 12\ Vsem cenjenim strankam se zahvaljujemo za izkazano zaupanje in se priporočamo tudi v prihodnje. Voščimo vesel božič in srečno v letu 2003! /M, ž/v/Mo/ftc/i/s/n/a, d. d., Kamn/k O&sem želimo bpe prihajajoče praznične dni in prijazen zac neveaa letal ^NELEJC^ Želimo vam zdravja in veliko sreče v letu 2003! V Kamniku že od leta 191.4... LEKARNA KAMNIK Šuma 7, 1240 Kamnik lekarna, sutna@siot.net 01 839 70 37 LEKARNA NOVI TRG Novi trg 26, 1240 Kamnik lekarna, novitrgfaisiot.net 01839 70 40 LEKARNA MENGEŠ - Kolodvorska 2b, 1234 Mengeš lekarna mengesfčtsiol. net 01 732 09 16 LEKARNA DOMŽALE Ljubljanska 72. 1230 Domžale !ekarna.ciom:ale(a)siol.net 01 724 42 80 LEKARNA RADOMLJE Cesta borcev 5a, 1235 Radomlje lekarna. radomlje'~a>siol.net 01 724 07 20 LEKARNIŠKAPODRUŽNICA MORAVČE - Trg svobode 2. 1251 lekarna moravcecdsiol.net Moravče 01 713 27 80 LEKARNA NOVA LITIJA Partizanska pot 8, 1270 Litija lekarna Imiacda s/o/ nel 01 899 50 37 LEKARNA LITIJA Trg svobode I, 1270 Litija lekarna. litija(a)siol. net 01 899 50 41 V Domžalah že od leta 1927... ... danes tradicijo ijujemo Ne dovolite si preživeti praznikov, ne da bi obiskali našo prodajalno na Usnjarski cesti 1! Jamčimo Vam sveže mesa slovenskega porekla, ia Vaši pmzniHm mizi pa m smejo manjkati tuM kamniške mesnin Pričakujemo vas vsak delavnik od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure. Kamniški OBČAN INŽENIRING ZA VARSTVO PRI DELU, POŽARNO VARNOST, EKOLOGIJO IN KAKOVOST Vsem obrtnikom, podjetnikom in drugim poslovnim partnerjem ter občanom želim prijetno božično praznovanje. Obenem pa varno, kakovostno, zdravo in * uspešno novo leto 2003. ittf. v^o* ye*wa, s. fi. Potok pri Komendi 3b, Komenda, GSM: 041/741-756, tel.: 01/834 33 75, faks: 834 33 74, e-mail: vareka@siol.net uunu svoj dmr momi mjcmm?! TEHNIČNA TRGOVINA P^HMVE Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje trgovine utok) tel.: 83-17-203 SUPER PRAZNIČNA PONUDBA SUPER NIZKE CENE TELEUIZORJEU!! - 10% POPUST ZA BELO TEHNIKO GORENJE (BLAGO IZ ZALOGE) - 15% POPUST ZA MALE GOSPODINJSKE APARATE AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO DO 31. 12. 2002. OMEJENA KOLIČINA AKCIJSKIH ARTIKLOV. / - BREZPLAČNA DOSTAVA - KREDITI GORENJE 1 +6 ALI 1 +12 MESECEV BREZ OBRESTI Vsem našim strankam želimo lepe praznične dni in srečno v letu, ki prihaja. Čestitki se pridružujeta TV SERVIS Darko Gorjup, tel: 041/637 971 in SERVIS BELA TEHNIKA Miro Železnik, teb 041/653 $59. : 041/637 971 •3piftt^%'fc»Kln9i.#*.-',^?5,a I..'j I IvintniK Ki')VHiiftšl>.r.lK ick%'flftš*wf*t(UjrMJ8 ui«i;fe .•(«[)*< i« iitf, UV»vliliU».M r-|H*t.-i: ltt.m.J tiU»L