PALINKE STR. 6 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 22. novembra 2007 • Leto XVII, št. 47 Od 21. decembra de velau schengenski sistem SVOBAUDNO OD IBERSKEGA POLOTOKA DO BALTIKA Prejšnji torek (13. novembra) Slovence od Slovencov. Najje v Evropski parlament vogr več lidi se je na tej meji zbralo ski poslanec József Szájer no 21. augustuša 1992. leta, gda tra neso en falat železne zave se je končno odpro mejni pre-se, tistoga drauta, steri je pred hod. Kak je tau tistoga ipa naletom 1990 bijo vöpotegnjeni pisala Silva Eöry, telko visiki na granicaj. Pravo je, ka je tau politikov nagnauk sta ešče draut, steri je djemau svobodo Porabje pa Goričko nigdar lidam, steri so živeli pri gra nej vidla, kak na te den. Bila nici. Tak njemi tö, ka je živo sta tü državna predsednika v varaši Sopron. Zadnje od Kučan pa Göncz, zunanja stanke nesvobodnoga žitka ministra Rupel pa Jeszenszky, odpravi schengenski sistem, ka o menjkši sploj ne gučimo. steri bo omogaučo svobodno Dapa najvekši svetek je tau gibanje lidi od Iberskoga pol- dunk bijo za »male« lidi na otoka do Baltika. »Te falat obejdvej strani meje, steri so drauta naj nas spomina na skauz v zgodovini najbole tr tau, ka smo v paupreteklosti peli zavolo toga, ka je granica bili brezi svobode, naj nas razlaučila tisto, ka je vküper opominja na tau, ka si ne valaun. püstimo vzeti svobode,« je Ranč kak 28. marciuša 2002. končo svoj gunč József Szájer. leta, gda se je odpro ešče mej-K schengenskomi območji ni prehod Verica-Čepinci. – ka pomeni, ka na notranji sejkat. Generacija našij mam nje. Ka o rednom potnom li-Nej sodakom, steri so redno Tau pa, ka gda so dopistili, ka granicaj Evropske unije nede ešče vej, ka gda se je začnilo sti, steroga si daubo za pet lejt slüžili soldačijo, liki njinim leko prejk meje demo brezi nikše kontrole – de od 21. mračiti, so mogli tisti, steri so pa je velau za cejli svejt, sploj prejdnjim… Drugi majo o téj potnoga lista, samo s pravico, decembra vcujslišalo devet meli svoje njive ali šonžete v ne gučimo. sodakov dobre spomine tö. smo si ranč več nej zapaumnauvi rosagov: Polska, Esto-mejnom pasi (határsáv), delo O meji takše ali ovakše zgod-Vej pa po naši vasaj v šestdese-nili. Gnauk smo pa samo tau nija, Litva, Latvija, Češka, tak njati pa če je stau vragauv be vsikši ma v spomini. Gda ti-sedemdeseti lejtaj ešče neje vpamet vzeli, ka se na granici Slovenija, Madžaska, Slova-letelo z neba. Steri smo kau-smo ešče mlajši bili, se je vno-bilau telefona, samo v kasar-nej trbej dvakrat staviti, samo ška pa Malta. lek štirideset lejt stari, ešče či večkrat vidlo pa čülo, ka na naj. Če se je kakoli zgodilo, gnauk pa je kontrola te tö Če bi ešče pred dvajstimi lejta-mogauče mamo sranjeni tisti granici, tam gde je draut bijo če je trbelo pozvati doktora bole formalna. mi nekak pravo, ka za božič engedél, steroga so nas sodac-potegnjeni, raketlinge letijo ali rešilca, je vsikši v laktanjo Od 21. decembra mo se tak leta 2007 tau dobimo za dar, ke-graničarge prosili, če smo gor prauti nebi. Te so lidgé na leto, pa oni so pomagali… pelali prejk granice, stera de ka mo leko brezi toga, ka bi se pelali na Gorenji Senik ali tima šugtivali, sto baug je že Največ skunz, sterij se je nišče več samo na mapaj namalanas stavlali, gderkoli šli prejk na Verico. Kakšen velki do-pa odskočo iz vesi, sto je na nej sramüvo pa ji je nej skrivo, na, kak gda se pelamo v saugranice tak v Slovenijo ka v sežek je bijo, gda smo dobili črno prejk granice išo. Če na je na meji med Senikom pa sedno ves. Avstrijo, bi se ma največ lidi maloobmejne prepustnice drugi den nikoga nej falilo iz Martinjom teklo vendrik 15. Božič nam prinese lejpo da(sploj pa starejši) smedjalo. (kishatárforgalmi) s Slove-vesi, smo vedli, ka so samo augustuša 1990. leta. Po sku-rilo, dapa če ščemo pravični Naše stare matere pa dejde-nijo (te ešče Jugoslavijo) pa kakšne srne ali hérši (jelen) rok petdeset lejtaj se je te za biti, smo si ga zaslüžili, najboki se ešče spaumnijo, kak smo leko na leto dvanajstkrat zmršili »rendszer«. Pa dajte en den leko oprla ta granica, le tisti, steri so več kak 40 lejt so mogli lidgé ojti granico šli prejk meje, nej ka bi nam valati, ka smo njim privauš-stera je tak dugo laučila žlato živeli v senci železne zavese. pucat, grmauvdje pa drejva trbelo poseba prositi dovolje-čili, ka so nej spali tisto nauč. od žlate, pajdaše od pajdaše, Marijana Sukič 2 Murska Sobota: Mednarodni simpozij PANONSKI PROSTOR IN LJUDJE OB DVEH TROMEJAH Na pobudo Ustanove dr. Šiftar jih je pot vodila na sedež kra hitrejši, tudi gospodarski raz zgodovini, veri in zemlji...« Sicer pa ni niti namen, niti ni jeve fundacije in v organizaciji jinskega parka v gradu pri Gra voj. Še o meji in dveh tromejah: »V možnosti, da bi v novinarskem Slovenske akademije znanosti du na Goričkem, vmes pa so se Akademik dr. Anton Vratuša, nemirni zgodovini panonske zapisu povzeli bogastvo misli in umetnosti ter Inštituta za ustavili v Strukovcih, rojstnem pobudnik tudi tega simpozija, pokrajine med Muro, Rabo v štirih tematskih skupinah in narodnostna vprašanja, (orga kraju najvidnejšega prekmur je ocenil, da je bil panonski in Zalo sta obe tromeji imeli številnih, skrbno pripravljenih nizatorka dr. Vera Klopčič) so v skega protestantskega pisca prostor celo tisočletje na obrob pomembno vlogo, prej kot me referatih. Sprejet je dogovor, da Murski Soboti dva oziroma tri Štefana Kuzmiča, in na Dolnjih ju, daleč od Dunaja, Budim sto zgoščenih sporov s sosedi, bo približno čez eno leto izšel dni razpravljali o temi Panon Slavečih, rojstnem kraju prve pešte, Zagreba in še posebej kot pa žarišče miroljubnih zbornik, v katerem bodo zbrani ski prostor in ljudje ob dveh ga prekmurskega katoliškega Ljubljane. »To je bila ogrska dejavnosti v korist vseh sosed referati s simpozija. Šele tedaj bo tromejah. Uvodni del simpo pisca Mikloša Kuzmiča. mejna pokrajina -Őrség. Po nih narodov.« Zdaj je seveda mogoče spoznati, koliko ocen in zija je vodil akademik dr. Jože Akademik Jože Pirjevec je pou tektonskih premikih v Evropi drugače, kajti pogoji za sodelo pobud je bilo izrečenih v razpra- Pirjevec iz Trsta, sicer pred daril, da so se po več razpravah in svetu, ki so sledili padcu vanje so ustvarjeni, le izkoristiti vah kar velikega števila ugled sednik odbora za manjšine pri o življenju ob zahodni meji od- Berlinskega zidu pred 18 leti, jih bo treba. Pomemben delež nih avtorjev. Še tale zanimivost: Slovenski akademiji znanosti ločili za proučevanje panonske pa so se meje končno odprle. bodo prispevale tudi sodobne mednarodno znanstveno posve in umetnosti. Udeleženci znan ga prostora in utripa ob dvojni Panonski prostor in njegovi cestne in železniške povezave, tovanje se je, ne da bi tako načr stvenega posvetovanja so bili iz tromeji. Pri tem odbor SAZU prebivalci so svobodno za ki bodo »Prekmurje in s tem tovali, zgodilo le dober mesec Avstrije, Madžarske, Italije in za narodne manjšine sodeluje dihali na stičišču velikih do tudi Porabje tvorno povezale pred uvedbo schengenskega re- Slovenije, ni pa bila zastopana z Inštitutom za narodnostna godkov,« pravi Anton Vratuša tako s skupnim slovenskim žima, kar pomeni za prebivalce Hrvaška, kot je bilo predvideno vprašanja. o panonskem prostoru. In o kulturnim in gospodarskim Slovenije in Madžarske domala že lani, ko so pripravili eno- Pomembno se mu tudi zdi, če panonskem človeku, kjer se prostorom, kakor tudi s Po popolnoma prosto potovanje po dnevno razpravo o panonskem bodo znanstvena spoznanja je oslonil na strokovno opre donavjem.« Dr. Oto Luthar je velikem delu Evrope. Vsekakor prostoru in mejah. koriščena v praksi in če bodo delitev dr. Vilka Novaka, ki je razpravljal o tem, kako smo velik napredek, pri katerem zla- Udeleženci simpozija so obis- z njimi seznanjeni mladi. Dr napisal: »Osnovne sestavine razmejeni ljudje ob eni, dveh, sti strokovnjaki in tudi politiki kali tudi Dobrovnik, kjer so se žavni sekretar za Slovence v duševnosti Slovencev, ki žive štirih mejah -ob tromeji? Dr. opozarjajo, da bodo za pravo na preprost in zato toliko bolj zamejstvu in po svetu Zorko med Muro in Rabo, so gotovo Andrej Hozjan pa je zavrnil sožitje morale pasti tudi meje v učinkovit način seznanili z živ- Pelikan pa je poudaril, da bodo prav tiste, kakor pri Slovencih tezo, da je Prekmurje na obrob mnogih glavah. Kdaj in kako se ljenjem madžarske narodnosti po uveljavitvi schengenskega v ostalih pokrajinah... Zdi se, ju in opozoril na posebnosti bo to zgodilo? Na to vprašanje v največji dvojezični vasi na sporazuma manjšine manj na da je treba iskati odgovore o zgodovinskega razvoja Prek pa tudi strokovnjaki nimajo od- Slovenskem, za zaključek pa obrobju, kar bo priložnost za prekmurskem značaju v njih murja. govora. E. Ružič POVZDIGNOLI SO NAŠ JEZIK NA LITERARNO RAVEN Prekmursko lüdstvo, mislim evangeličanska cerkev pred goga, eden drügomi pomagali svojo tüvarišico, zgübo je tüdi našem jeziki piše knige. On je na tiste Slovence, šteri živejo svetovno javnostjo podpisale ino so nej bili eden na drügoga dvej mali hčerkici. Pouleg te za katoličane poslovenčo Svéti severno od Müre, (med Müro sküpen komünike. Tou gibanje nevoščeni. Ta dva pisatela sta britkosti se je dönok spravo k Evangeliomi Pouleg kalendáriino Rabo, k šterim slišijo tüdi je najšlo odmev tüdi v našoj si nej bila v nikšoj rodbini, plemenitomi ino slavnomi deli, uma, Réda Rimszkoga na Vsze Porabski Slovenci) se ne more literaturi. Ali zanimivo je, ka dönok sta oba delala za isto k prevodi Nouvoga zakona, naj Nedele, ka je bilou leta 1780 gizdaviti z Boug vej kakšno je tou medsebojno razmejnje lüdstvo, za isti cilj. Če se ščemo bi naši verniki razmili Sveto pis-vödano na püšpekove stroške. bogato literaturo. Če pa vküp-bilou karakteristično za našo malo gizdaviti, leko pravimo, mo. Tou je trno žmetno delo bi-Zvün evangéliomov je Mikloš vržemo njuvo pisatelsko delo z prekmursko literaturo že tüdi ka majo Rusi Leva Tolstoja ino lou, ar takšoga obsežnoga dela Küzmič ešče tri knige napiso: njuvim številom, štero se je gi-čisto na začetki, v 18. stouletji, Alekseja Tolstoja, Nemci Hein-pred njim ešče nišče nej napiso Molitveno knigo, Kratko sumo balo stalno samo nindrik med te, gda sta oba nam vsem dob-richa Manna ino Thomasa na našom jeziki. Küzmič je te velikoga katekizmuša, ino petdeset ino osemdeset gezero, ro poznana pisatela Küzmiča, Manna, Angleži Anno, Char-jezik tak dugo popravlo, ka Sztároga i Nouvoga Testamensmo leko ponosni na tou, kak kak Števan ino Mikloš, začnola lotto ino Emily Brontë, mi pa ga je napravo primernoga za tuma Szvéte Histôurie. Njegov dosta so naši očaki nastavili, te naš jezik povzdigavati na ra-mamo Mikloša ino Števana prevod Biblije, štera je bila vö-stil je bougši kak Števanov, ar pa nastavlajo ešče gnesden ven knjižnoga jezika. Oba Küz-Küzmiča. dana 1771. leta na Nemškom v je on že po Števanovih sledovaj živeči, ali pred kratkim pre-miča sta se trüdila nad tem, ka Števan Küzmič je starejši, na-Halleji z naslovom Novi zakon leko hodo. minouči pisateli v tom geziki bi te naš preprousti, paverski roudo se je v 1723. leti v Strü-ali Testamentom Gospodnoga Kak je dr. Luther Martin s (+Irena Barber, Karel Holec, »nepismeni« jezik napelala na kovcaj. Po končani gimnaziji v Našega Jezuš Kristuša zdaj opr-svojim bogatim delom položo Marija Kozar, Franček pa Du-pravo pout, ga natelko oboga-Šoproni je študiro v Győri ino vič z grčkoga na stari sloven-temelje nemškomi knižnomi ško Mukič, Milivoj Miki Roš pa tila ino poravnavala, naj bode Bratislavi. Leta 1751 ga najde-ski jezik obrnyeni. Postano je jeziki, Primož Trubar pa slodrügi), z želejnjem, naj bi naš primeren tüdi za formuliranje mo v znani artikularni verski tolmač bože svete rejči za naše venskomi knjižnomi jeziki, tak jezik kak mogouče čim duže znanostnih vsebin. Tou je isti-občini v Nemescsóji kak šol-lüdstvo, zato ostane na vse čase je Števan Küzmič napravo za obdržali pri žitki. na, ka sta bila oba dühovnika, skoga upravitela. Tam se začne naša velika ponosnost. tou največ, predvsem s prevo-Ekumensko gibanje, štero se ali zanimivo je tou, ka je Šte-ukvarjati z literaturo. Leta 1752 Mikloš Küzmič se je naroudo dom Nouvoga zakona na naš je začnilo že na konci devet-van bil evangeličanski dühov-vöda Mali slovenski katekizem, v Slaveči 1737. leta ino je biu jezik, naj našemi prekmurskonajstoga, v začetki dvajsetoga nik, Mikloš pa katoličanski. V sledi pa Slovenski abecednik i plebanuš, sledi vicesenior. mi slovenskomi jeziki ustvari stouletja, je bilou okrounano tistom časi so katoličanci ino Računico. Potom ga je Šurdska Prvi sombotelski püšpek Szily literarni temelj. 1999. leta, gda so med drügim evangeličani ešče živeli vu naj-verska občina odebrala za svo-János ga je podpero ino natüdi rimsko katoličanska ino vekšem meri eden pouleg drü-jega dühovnika. Rano je zgübo büdjaval, naj za naš narod v Suzana Guoth Porabje, 22. novembra 2007 3 Ljubljana: Madžarska književnost na Slovenski matici PISATELJI SO SE NAUČILI, KAKO PISATI ZA BRALCE, NE ZA KRITIKE Slovenska matica nadaljuje s predstavitvami zgodovine in književnosti sosednjih držav. Lani je pri SM izšla obsežna Madžarska zgodovina, pred kratkim pa so predstavili sodobno madžarsko književnost. Na dobro obiskani prireditvi, ki jo je vodil tajnik SM, akademik in ta čas najbolj prevajan slovenski pisatelj Drago Jančar, so sodelovali László Mar-ton, eden najpomembnejših sodobnih madžarskih pisateljev; Gábor Csordás, pesnik, prevajalec in urednik Založbe Jelenkor, ki je žarišče sodobne madžarske književnosti, in kjer izhaja največ prevodov slovenskih avtorjev ter Orsolya Gállos, prevajalka največjega opusa del slovenskih avtorjev v madžarščino in posredovalka madžarske književnosti v Slovenijo. Drago Jančar je ocenil, da se je začel močnejši tok seznanjanja z madžarsko literaturo v Sloveniji okoli leta 1980, v večjem obsegu pa v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Tedaj so slovenski bralci začeli spoznavati Györgya Konráda, Petra Eszterházyja, Petra Nádasa in druge. Prevajalka Orsolya Gállos je posegla k začetkom, ko je dr. Avgust Pavel prvi v madžarščino prevedel Cankarjevega Hlapca Jerneja in pesnika Kajetana Koviča. Takrat je, denimo, Orsolya Gállos v madžarski jezik prevedla Jančarjev roman Galjot in dramo Veliki briljantni valček, ki omenila Pavlovo sodelovanje z velikim madžarskim pesnikom Sándorjem Weöresem. Orsolya Gállos je poudarila tudi velik pomen Pomurske založbe in Založbe Europa pri posredovanju slovenske in madžarske književnosti. Že tedaj je izšla v slovenskem jeziku vrsta pesniških prevodov in tudi proze, tudi po zaslugi prevajalca Jožeta Hradila in so jo igrali v Veszprému (ker v Budimpešti ni bila zaželena). Med pogosto prevajane slovenske avtorje sodijo že omenjeni Ivan Cankar, France Prešeren, Oton Župančič, Edvard Kocbek, Vitomil Zupan, Kajetan Kovič, Tomaž Šalamun, Aleš Debeljak in drugi ter približno toliko madžarskih avtorjev je bilo prevedenih v slovenski jezik. V novejšem času tudi po zaslugi pisateljskega srečanja Vilenica na Krasu. Posebej zanimivo je bilo razmišljanje urednika Založbe Jelenkor Gáborja Csordása iz Peča, in sicer na temo, kako so se madžarski pisatelji po demokratičnih spremembah prilagodili tržnim razmeram, ko so ugasnile subvencije avtorjem in knjigam. »Pisatelji so se začeli učiti, kako pisati za bralce, kajti prej so pisali za kritike,« je povedal Csordás in avtorje uvrstil v dve osnovni skupini: eni so se začeli pretirano dobrikati bralcu, ki želi brati nekaj, kar že pozna in kar ni dobro, medtem ko »pravo literarno delo nežno prisili bralca, da bere nekaj novega, kar v njem vzbudi premislek. Dober pisatelj pripelje bralca v svoj svet.« Med tako uspešne pisatelje Csordás poleg drugih uvršča Sándorja Máraija in seveda Nobelovca Imreja Kertésza. Za madžarsko književnost je pomembno, da jo pogosto prevajajo v nemški jezik. Urednik je tudi odgovoril na vprašanje, zakaj se madžarski avtorji tako pogosto lotevajo zgodovinskih tem, Eszterházy, Nádas in drugi, ki pišejo o temni zgodovini dvajsetega stoletja. »Zgodovinska tema je elitna tema madžarske literature. Če avtor piše o človeku v določenih okoliščinah, so te okoliščine vedno zgodovinske,« je povedal o vsebini in dodal, da morata državi, če želita krepiti kulturne stike, najti način za uspešno promocijo prevodne literature, ki zdaj prepogosto konča na založbah, medtem ko dobi vrednost šele takrat, ko je prebrana. Rečeno je bilo, da na Madžarskem ni celovite podobe slovenske književnosti, kot denimo češke ali slovaške. Izšlo je sicer dosti del, vendar ni pogleda na celoto. Oceni se je pridružil tudi Drago Jančar, ki vidi pomemben napredek v zadnjem desetletju. Užitek je bilo poslušati interpretacijo pisatelja Lászla Martona, ki se je predstavil s kratko prozo Čisto zares v sočnem madžarskem jeziku in slovenskem prevodu Gabriele Gaal. E.Ružič SEJA KROVNE ŠOLSKE KOMISIJE Krovna šolska komisija obeh slovenskih narodnostnih organizacij je 14. novembra imela v Monoštru zadnjo sejo v letošnjem letu. Predsednica Erika Glanz in člani so skupaj pregledali delo komisije v iztekajočem se letu in ugotovili, da so zastavljene naloge bile zadovoljivo opravljene, nekaj pa jih bo do konca leta. Že 28. novembra bo v Monoštru kviz o poznavanju literarnih del porabskih avtorjev, Irene Barber, Karla Holeca in Karla Krajcarja. Sodelovali bodo učenci višjih razredov osnovnih šol in gimnazije. Prijavljenih je 32 tekmovalcev, najboljše čakajo lepe nagrade. V polnem teku so tudi priprave na državno tekmovanje iz slovenskega jezika, ki se ga bodo udeležili le učenci iz OŠ, gimnazijcev menda letos ne bo. Komisija je imela v letošnjem delovnem načrtu tudi spodbujanje šol, da se lotijo sistematičnega zbiranja porabskega ljudskega slovstva: pripovedk, pesmi, pregovov zamejstvu in po svetu. Člani komisije so bili začudeni in zgroženi nad predlogi, ki odražajo popolno nepoznavanje porabske šolske stvarnosti kot tudi popolno neinformiranost o tem, kaj je v porabskem šolstvu bilo narejenega doslej in kaj se trenutno izvaja, seveda po letnih delovnih načrtih, ki jih Urad dobiva od Zveze Slovencev vsako leto znova. 95 % predlaganega s strani Urada so že večletne ali celo več desetletne aktivnosti Porabskih Slovencev samih kot tudi Zavoda RS za šolstvo in slovenskega šolskega ministrstva. Komisija bo na omenjene predloge ustrezno odreagirala in stvari podrobno pojasnila pristojnim. rov, rekov, pač vsega, kar je še ohranjeno med slovensko govorečimi prebivalci, in se ne sme pozabiti. Šole bodo v nekaj mesecih opravile delo, v naslednjem letu pa želimo, da zbrano gradivo izide v pisni obliki, mogoče tudi v zvočni. Na pobudo ene od članic komisije bomo v decembru organizirali še razgovor ter strokovno srečanje z vzgojiteljicami in učiteljicami dvojezičnega pouka. Predsednica je člane komisije spodbudila, naj razmišljajo o predlogih programa dela za prihodnje leto. Prvi predlog je bil že podan: komisija bo koordinirala zbiranje primernih besedil za šole in vrtce in poskušala le-ta pripraviti za izdajo v obliki priročnika za šole in vrtce (po vzoru koroške zbirke Leto, v pesmi ujeto). Komisija se je seznanila tudi s predlogom akcijskega načrta v zvezi s porabskim narodnostnim šolstvom, ki ga je pripravil Urad RS za Slovence Valerija Perger Porabje, 22. novembra 2007 4 Letošnji zadjen djilejš predsedstva Slovenske zveze Člani predsedstva Slovenske zveze smo si 14. novembra vseli vküper letos oslejdnjin na djilejši. Nas je bilau 16 članov pa 3 člani nadzorne komisije. Najprvin je daubo rejč prejdjen Porabje d.o.o. Štefan Küplen, steri je pripravo finančno poročilo za trifrtale leta, kelko pejnaz so vzeli notri v hoteli, restavraciji, z mikrobusom, z arandov dauma pa na koj kelko so pocerili. Pitanja pa svojo mnenje so meli Elizabeta Šoš, Erika Glanz pa Attila Bartakovič. Avtorica toga članka, Klara Fodor, je najprvin račun dala od letnoga dela Zveze. Na kratko povedano, Zveza je pripravila 9 velki pa 16 menši kulturni programov, vküper z drügimi organizacijami v Sloveniji 5 taborov za vrtce, šaulare pa dijake. Letos dela 17 kulturni skupin, s toga 9 odrasli pa 8 mlašeči, stere gora drži Zveza. Gledališka držina Nindrik-indrik se v tau sezoni že nauvo špilo nede včila, špila pa eške en čas kratke igre. Skupine so do konca oktobra mele 132 nastopov, s toga odrasli 81. Nauvi gvant je biu zašit za 3 skupine, za 5 skupin pa samo za en tau članov ali en tau gvantanja küpleno. Vküper so bile pozvane vodja skupin, pripravilo se je 7 djilejšov predsedstva Zveze, napisalo se je za kulturne, športne programe 14 natečajov na Vogrskom, stere sprautoma trbej ta računati tü, gledališki skupinam so dola bile obr njene ali prejk napisane špile v domanjo rejč, dostakrat trbej komi kaj dola obračati, sprvajati trbej delo skupin, si vsesti z mentori skupin itd. Za pohvalo delo, steri so pripravlali Državno srečanje Porabski Slovencov na Verici (Slovenska zveza, verička-ritkarovska samouprava, Turistično-kulturni center občine Moravske Toplice) je gora prištejla pismo z interneta, v steroj je pod imenom „charlie” program cejloga dneva „trno lepau” dola spisan. In tau za cejli rosag!!! Tak trbej nam! Klara je eške ta prajla vekšo delo Zveze do konca leta. Za 17. november se pripravla Srečanje z mosonmagyaróvárskimi Slovenci v Mosonmagyaróvári, 25. novembra Srečanje porabski upokojencev v Slovenskom daumi, 21. decembra koncert pevski zborov v Slovenskom daumi, pa dvej razstavi. Skupine za zadnja dva mejsaca v leti majo do tejga mau 20 pozvanj, od Budimešte do Porabja pa Kranja v Sloveniji. Vküper pozove vodja skupin pa porabske študente v Ljubljani, pripravi poročilo o letnem delu Zveze pa nauvi delovni program za leto 2008. Za tretji dnevni red je bila tema delovni programi Zveze za drügo leto. Klara Fodor je taprajla, ka je zveza s kulturnim delom na gnakom, več pa leko dosegnejo pri nivoji programov, zakoj do se tröjdili tü. Trdi, ka preveč dosta prireditev majo, dosta cerejo na kulturo pa so s slovenskim gezikom döjn nej taum, gdé bi trbelo. Tak vidi, ka je za lidi tü preveč dosta programov na leto, vej pa drüge slovenske organizacije pa veške samouprave, drüštva eške tü majo svoje programe pa vsakši čaka zavolé lidi. Zatau si zmišlava za Zvezo tak, ka trbej meti menje programov pa tiste na velko. Drügo leto de 10 lejt star Slovenski daum, zatau de trbelo vekši tau programov na nikšo formo povezati s Slovenskim daumom. Pa namesto telko dosta kulturni programov trbej vönajti nauve poti, drügo delo za Zvezo. Povejmo, navčiti dati z mladimi lidami stare mešterije: papirnate rauže, cejkere, košare, starejše pa mlade lidi vküper sprajti za küjanje pa pečenjé indašnji porabski djesti, na prireditvaj pripravlati dati porabsko djesti tü, vküper pobrati stare mašine, škiri, posaude pri starejši lidaj. Začniti bi trbelo vöponöjcati naravne, zgodvinske vrejdnosti, ka mamo v Porabji. Staupiti trbej na področji turizma, depa kak pa ka, tau je pitanje pa eške dosta vse. Na konci leta se ceni pa se priznava letno delo na delovni mestaj. Računovodkinja Zveze Brigita Korpič je taprajla lanjske nagrade za vodja kulturni skupin, člane predsedstva pa delavce. Predsedstvo je zdignilo vsejm letno nagrado (jutalom) za 10 procentov, za plus delo sta dobile predsednica za šolstvo Erika Glanz pa predsednica nadzorne komisije Elizabeta Šooš. Zvöjn toga vsi dobijo stejnski kalendar pa mapo na konci leta. Zvöjn toga je biu gunč eške, ka je Zveza odabrala za člana v komisijo za združitev dvej porabski šauli domanjoga človeka Ferina Ropoša iz Ritkarovec. Drüštvo porabski penzionistov je dobilo 100 gezero forintov za izlet soboškoga drüštva, števanovsko športno drüštvo pa 200 gezero forintov za vred dejvanje športne slačilnice (sportöltöző). S svojimi mišlenji so nam bili na pomauč Erika Glanz, Vera Gašpar, Lujzek Hanžek, Karči Holec, Feri Gyeček pa Marijana Sukič. Klara Fodor sekretarka Porabje, 22. novembra 2007 5 Iz Prekmurja v Porabje »Ja, vola pa ta moja lübezen do Porabja« (2) Boris Velner, mladi harmonikaš iz Vučje Gomile, že par lejt ojdi v Porabje. Njegva dobra vola pa lübezen do mlajšov v Števanovci pa mladine v Sakalovcaj ma data tisti plus, ka je nej samo fudaš, steri špila, gda folklora pleše, liki je grato njini pajdaš tö, steroga so vzeli za »svojoga«. V prvom tali tauga članka ste leko prešteli, kak se je začno včiti špilati na harmoniki pa kak je prišo v Porabje. V drugom deli vam notapokažemo mladoga očo pa sina, steri – ob tejm, ka v slüžbo ojdi – skurok san goradrži velko gazdijo, pomaga starišom, ka onadva več ne moreta tak dosta delati. • Zakoj si se včiu na univerzi v Maribori, kašo diplomo si spravlaš? »Študiro sam na univerzi v Maribori na fakulteti za strojništvo (gépészmérnöki kar). Če mo pa diplomiro, mo diplomiran inženir strojništva. Tau sam nadaljüvo po srejdnjoj šauli, ka sam odo v Soboti v strojno tehnično šaulo.« • Ka vse moraš doma opravlati, kašna dela čakajo tebé doma? »Doma smo dvej leti nazaj še krave meli, ka smo mlejko doj davali. Zdaj vidimo, ka tü nega več tak prihodka, pa tüdi oče betežen pa mati betežna, stara mati je stara pa tü betežna. Tak, ka več ali menja je vse na meni. Z mlekom gé dosta dela, pa pucanja in smo se odlaučili, ka mo krave audali. Po té dvej leti smo meli bike po sedem pa tak, ka smo je gor krmili. Ja, meli smo pa tüdi v štali po tresti glav včasik, samo té, gda eške oče zdrav biu. S tem, ka smo se zdaj tak odlaučili, ka se več nemo z živinorejov ukvarjali, liki tisti par svinj, ka mo meli za sebé doma, drügo pa več nej, ka se ne splača. Delali mo dale zemlau. Zemlé mamo deset-dvanajst hektarov pa tüdi sestrino zemlau delam, vsevkü per kaulek petnajst hektarov. Pauleg toga, ka odim v slüžbo pa igrat pa eške šaulo do kraja Pšenica, kukarca pa gečmen, tau so glavne kulture, kere sejamo.« • V Porabji je fejs poznan tvoj dober tikvin oli. Letos si tü pauvo tikvi? »Lani sam meu kaulek dva hektara pa sam vido, ka je potrejba po več, zatau sam letos prejk tri hektare posejo. Letina (pauf) je bila povprečna, nej bila najbaugša, zatau ka süča bila pa dosta pridelka fertig bilau. Samo vseeno pa telko eške gé, ka za Porabje, za nas domanje pa okaulik za padaše de zadosta.« • Kak živeš kak mladi oče? »Ges sam vidim, ka mi je pojep tak gor zraso, ka enostavno ne morem tau dojeti, kak je tau hitro se zgaudilo té sedem mejsecov. Pa dostakrat bi biu rad pri njim ali pač, ges sam tak, če se za nikoj obvežem, té tisto držim.« • Vašo velko familijo, stera je dobila že snejau tü, smo spoznali s té strani tü, kak lepau v miri živete vsi vküper. »Ka se tiče najina lübezni, pred tem, ka sva se ženila pa zdaj po, pa živemo tak, mamo dvej kuči, oče, mati pa stara mati živejo v enoj kuči, ges pa žena pa najin dečko pa živemo v drügoj kuči. V bistvu vsi smo na enom dvorišči pa vsaki v svojom kuči živemo, samo vači smo pa vküper.« • Ti si prejk slüžbe tü povezani s Porabjem. Kašo slüžbo pa maš? »V slüžbi sam pa v Turističnoinformativnom centri občine Moravske Toplice, gde skrbimo za informiranje turistov. Zaposleni sam na projekti, ka delamo projekte, enoga mamo tüdi z občinov Verico, leko povejm, ka so prejk mené prišli do toga. Prireditve mam ges prejk, kere se dogajajo na občini pa vse aktualne stvari, od obveščanja do dajanja razni-razni informacij.« • Naj ti želim, ka tvoja mala držina naj leko vözrasté za eno nogometno ekipo. »Naj vam povem, gda sva z Marjetko odila na en tečaj pred ženitvi, nas je tam župnik pito za deco, kak ges mislim. Pa sam včasik pravo, müva va pa mela kelko Baug dá. Se je nasmejo, pa pravo »Tau je pa edino pravilno«. Ges ne planiram nika, kelko bau, telko pa bau.« Klara Fodor spravlam, držino mam pa eške vse drügo. Sestra je oženjena na mamini domačiji, tü v Vučji Gomili. Njeva z možaum tam mata nauvo kučo pa kmetijo. je isto, tau je ostalo isto. Kera je baugša? Té sva se kedensko trikart vidla, ka sva se eden k drügomi vozila, zdaj sva pa vküper pa tau telko baugše, nej. Doma Porabje, 22. novembra 2007 6 Karel Holec : Andovske zgodbe Glaž palinke Andovčani brezi palinke nikdar nédejo v gauštjo delat. Tau je že stara navada, pa tau ešče zdaj držijo. Té glaž palinke, ka go s seuv nesejo, več funkcije ma. Najprva, če žeden grataš, te malo gutneš, vej pa tau vsakši vej, ka za žejo je palinka najbaukša. Zato so pri žetvi tö tau pili. Drugič, če te stoj pogledne v gauštji, gda delaš, maš ga s čim ponüditi. Tretjič, če se vrejžeš ali te kakšna vejka poškraba, te rano s palinkov leko notranamažeš, naj se ne razčemeri. Štrtič, če tak fejst delaš, ka si (h)rbet potegneš, te natau je tö palinka najbaukšo vrastvo. Petič, če te zaub boli, te go malo na zaub pistiš pa malo v žalaudec iz tauga tekočega zlata. Včasin tamine bolezen, pa ešče baukšo volau dobiš. Šestič, če ti noge švicajo, gda drva kalaš. Vsakše pau vöre eno kaplo vsé vzemaš, pa cejli den ’š süje noge emo. Leko bi ešče nadeljevau za želaudec, za gunt, za depresijo, kak dobro vrastvo je palinka, dapa te bi nikdar nej dokončo. Nej bi mogo dolaspisati, kak smo mi gnauk zopojdli s palinkov. Že kesna gesen je bila, gda sva dja pa Tupin Joška v gauštjo šla. Na ednom bükovom panjej sva sejdla, s pleči eden drugoma, dapa nej zato, ka sva se svadila, liki zato, ka samo te oni naj malo tö koštavajo,« sam ma pravo. Za pau vöre rejsan dejo eden za drugim kak gosi. Naprej Karbin Joži, za njim Zoli, ozark pa Djürvin Karči. Tak staplajo prejk po vejkaj, kak če bi povauden bila. Gda skrajej pridejo, Karbin Joži se že naprej veseli. »Podje, gnes nemo na süje, zato ka so nam že palinko tak kak trbej vönalekli na bükovi pen.« Kaulak palinke stojijo pa eden drugoga ratajo, naj nekak natauči. »Zoli, ti si ešče žrebac, ti ‚š nam natako,« pravi Joži pa si že naprej gunt brüsi. Müva s Tibinom je gledava, pa je ešče ratava, naj samo pidjejo, tak krepko delo čaka na njé. »Nega kupice,« pravi meni Zoli. »Pijte samo z glaža, mi smo tü tak pili, kupice so doma ostale.« Rejsan, Zoli zgrabi glaž pa že ceca palinko vö z glaža. Dvakrat pužré pa taši obraz dobi, kak če bi vraga zagledno. »Ka je? Lagvo ti je gratalo?« pravi Karči. »Prajli smo, ka si ešče žrebac, zaka pidješ, če ne ladaš.« »Ne vejm, kakšna palinka je tau, dapa nej dobra,« pravi Zoli pa glaž prejk da Karbinoma Jožina. »Gledaj, tau kak pidjejo vözrasli.« Velko sapo vzeme, glaž na lampe, oči na nebo, pa palinka že teče tö. Tak spidjé en deci, ka vejn ranč ne požira. Gda glaž vkraj od lampe vzeme, njega aumanca tö vöpolejé, dapa samo telko pravi: »Palinko nej slobaudno cmüliti, liki, kak najprvin go dolapožreš, ti drislavi škörc.« »Sé daj tisto palinko,« pravi Djürvin, »ka že cejlak vöposenem.« Dva gutne, lampe si zbriše, pa ešče dvakrat požre, malo skonznatne oči dobi, dapa zato tak pravi: »Nej je lagva ta palinka, slaska, dapa go zato leko spije.« Te čas od smeja s Tibinom že skurnej raznok düneva, dapa edno rejč ne povejva. Tej trge dobri ftiči do večera, kak drve naklajajo pomalek, kak fčele na med, eden za drugim odijo na palinko. Vse več go pigéjo, bola se njim vidi ta posvečena voda. Ranč nej tak lagva ta palinka, trucajo eden drugoga vsakši mau, kak go koštavajo. Prauto večera gnauk samo ejnjajo. Ešče prvin, kak bi zgotauvili, si dola sedejo na panje pa samo sedijo. Eden se bola žaurga kak drugi. »Ka je z vami?« je pitam. »Ne vejm,« pravi tazmantrano Karbin Joži. »Tau pravijo, ka je palinka vrastvo, dapa nas je vse na nikoj djala. Name črvau boli, Djürvin taši dris ma, ka že v gauštja nega taša drejva, pod steroj se je že nej »mantrau«, Zolina pa glava boli. Več nikdar nemo palinko pili, tau je gvüšno.« Gora se zavlečejo s penov, pa kak tjilavi čučecke stapajo domau. Dapa nej se trbej bojati, ka bi oni več palinke nej pili. Drugi den so ranč tak pili tadala, istino, nej z »naše« palinke, zato ka smo go vövlejali. Ešče zdaj se vidi tisto mesto, gde je tastekla, zato ka od tistoga mau tam trava ne raste. eden pen bijo, pa te tö mali bijo. Na tejm sva si zmišlavala, gde vcujstaneva podirat. »Tisti krivi hrast bi trbelo najprvin vöpistiti,« pravi Joška. »Po mojom pa bükev, zato ka je bola kriva kak hrast,« pravim dja. Eden čas tejma sediva, gda Joška znauva pravi. »Dja ne vejm, ka ti gledaš, vejpa bükev je tak gnaka kak svejča, hrast pa tak krivi kak kravdji rep.« Eden čas sva se ešče etak pogajala, pa je trdo vsakši svojo pravico, dočas sva gorprišla, ka s spleči sediva eden drugomi, pa v cejlak drügi kraj gledava. Ranč sam rit sto zdigniti, ka vcujstanem delati, gda me Joška z latjetom gnauk samo dregne. »Gutnaš malo?« Znak poglednem, pa vidim, ka Joška eden literski glaž vö s cejkra vleče. »Ka je tau?« »Malo vrastvo. Gutni, ka ne ’š tak drveni.« »Koma si telko palinke prineso, vejpa tau bi za en keden dojšlo?« »Bola naj več baude kak menja, dugi je ešče den. Pij, zato ka glaž pod tisti hrast, vcuj k stebli dejam, tam palinka hladna ostane,« pravi pa pomalek stane. Tak je bilau, palinko sam gut-no, malo sam se strauso, pa sva šla na delo. Tak fejst sva delala cejli den, ka sva na palinko pozabila. Edno leto kasneje. »Ešče štirdeset mejtrov drv vö morava zvoziti gnes,« pravim Kovačinoma Tibina, »dapa nika vole nejmam k tauma. Mi smo vöpodrli, ka trbej, sto nakladé, tau ne vejm.« »Sreča, ka popudneva ešče trgé pridejo, šteri do nama pomagali,« pravi Tibi vözošficeno pa si dolasede pod eden hrast. Kak dolaseda, goraskauči tö. »Ka je? V rit te piknilo kaj, ka tak skačeš kak kakša sova?« »Nika me nej piknilo, na niši glaž sam goravseu.« Z rokauv med listjom nika škraba, pa rejsan eden glaž vöpotegne. »Ka je tau, voda?« Štuplin vöpotegne, prdene, pa kak če bi zlat najšo, začne kričati. »Nej voda, liki palinka!« »Gvüšno?« »Pa vejš, ka gvüšno, dja palinko prdenem že od stau mejtrov, nej pa vö z glaža. Gledaj, komaj fali kaj iz glaža.« »Kak je tau se prišlo,« si zmišlavam. »Gvüšno te, gda so gobe bra-li, je nekak tü njau,« pravi pa že glaž na lampe vzeme. Komaj gutne enga, je že vse redeči. »Ka je tau, čemer ali kakšna slaska palinka, naj bi go vrag vzejo,« pa glaž taliči, pa samo zdijava. Dja že vejm, tau palinko sva s Tupin Joškanom lani tü pozabila. Štuplin nej dobro zapro pa je palinka kisela gratala. »Vejš ka, ti glaž dej samo gora na tisti bükovi pen, vej nej na dugi pride pomauč, Porabje, 22. novembra 2007 7 NAŠA ZLATA RIBICA KRISTJAN, CESAR, Svejt je čüdno vküper napravleni. Lidge ne vörvlejo najbole, ka bi se godili čüdeži. EVROPEJEC Depa po drugoj strani bi trno radi bili, ka bi se godili. Te je pa sploj nej čüdno, ka v zlate ribice Najstarejši sin zadnjega ce-Leta 1938 je nemški nacistični Med leti sarja nekdanje Habsburške režim izvedel aneksijo nad Av ne vörvlejo, bi je pa radi meli bar v bližnjom potoki. Pa ništerni ranč ne vejo, ka una rejsan tam živé. monarhije, Oto Habsburški, strijo, kar je Oto pojasnil tujim LAGVI PAVAR Potok, v sterom živé zlata ribica, je zvekšoga čista pa bistra voda. Na, če je nej süča. Pa če je nej velki dež. Depa tou pride samo od sebe. Vcejlak ovak pa je, gda človek kaj naoupak nare je praznoval 20. novembra medijem, da se je zgodila posvoj 95. rojstni dan. Taka ob-polnoma nezakonito. Zaradi letnica rojstva je vedno nekaj tega je Hitler razpisal tiralico cialna unija) starosta (korelposebnega, a dandanes žal za Otom. Kljub temu je bil Oto nök) Evropskega parlamenta. vedno redkejša. Rojstni dan pogumen patriot in je poskušal Svoj pogled na zgodovino in Ota Habsburškega ni poseben vzpostaviti vlado v pregnan-politiko je opisal v več knjigah, di. Kaj nej najbole lejpoga pa poštenoga. Tou je zlata ribica tö sprobala. Pa nej samo una. Vse ribe pa vse živo v potoki. Bilou je na jesen. Zvekšoga so pavri že cejli pouv pobrali. Že so zourali tö. Zemla se se pripavlala na zimo. Pa v takšnom deli se po poulaj pa po njivaj talejvle gnojšnica. Lepou pa prav. Vej zemla zatoga volo več vö iz sebe da. Ednoga dneva pa se zgodi, ka voda v potoki začne nebesko vonjati, več je sploj nej bistra. v več jezikih, tudi v madžaršči ni. (Így láttam...(1992), Euró páért (1992)) Po menjavi poli tičnega sistema je madžarska stranka FKGP želela, da bi Oto postal predsednik države, a on je prošnjo zelo vljudno zavrnil. Pomembnost Otovega delova- Ka pri vragej se je zgodilo? Tak so se spitavale ribe, zlata ribica pa vse živo v potoki. Pa bole kak so se spitavele, bole je vonjalo, bole je voda bila grda pa zamazana. Od nekec je priplavo stari debeli krap. Trno lagve vole je biu. Un je vedo povedati, ka se je zgodilo. Eden pavar je nut v potoki vözapro cisterno za gnojšnico. Nika mujs trbej naprajti, so si gučale ribe pa vse živo v vodej. Nika mujs trbej naprajti! Samo ka? Pa so začnile ribe broditi. Vse nagnouk so poglednole zlato ribico. - Lagvoga pavra trbej pameti navčiti! Tak so prajle vse v eden glas. Pa žabe tö. Pa vse živo v potoki je tak prajlo. - Depa kak naj tou naredim? Tou tö so si brž zbrodili. -Naj sam sproba, kak je živeti žitek v vonječi pa zamazani vodej! Eden mladi rak je zlato ribico s klejščami zgrabo za rep. Mogla njemi je spuniti želenje. Ka si je zaželo? Tou je bilo trno lagvo želenje za lagvoga pavra. Pavrova držina je že trno rano stanila. Vej pa je takša šega, nej? Pa so se šli mujvat. Najprva so si škeli zobe prati. Kak so plüvali vküper z gnojšnico zmejšano vodou. Pa so se škeli tadale mujvati, nikak je nej šlou. Vonječa pa zamazana voda je nej bila za nikoj. Pa bole so vodou vötočili, bole je bila vonječa. Spoumnili so se na stari stüdenec. Zagrabili so vodou. Tam je bilou vsevküper eške üše. Ja, velka nevola je gratala. Pa so spitavali pri sousedaj, kak je z njihovo vodou. Tam koulivrat je bilou vse vredi. Sto bi vedo, kak je za istino bilou. Depa pravijo, ka je lagvomi pavri nika prajlo v glavej. Odišo je do potoka. Tam se je na brgej doj vseu. Trno lepou je proso ribe pa vse živo v vodej, naj njemi oprostijo. Pa se je sedemkrat zakuno, ka takšo več nigdar ne naredi. Pa se je zakuno, ka de vse druge, ka bi škeli kaj takšoga nut v potok spiščavati, vkraj gnau. Nagnouk je voda v potoki nazaj bistra gatala. Pa je več nej bila vonječa. Pa je bilou ranč tak pri pavri doma tö. Zdaj so si leko zaprali zobe pa se mujli. Zlata ribica pa se je počouvala po samo zaradi velikega števila preživljenih let, ampak tudi zaradi samega slavljenca. Starejša generacija se gotovo spominja na njegova dejanja, ki ga naredijo za eno izmed najbolj častitljivih osebnosti sodobne zgodovine, mlajši pa imajo bolj malo znanja o njem. Najbolj zanimivo dejstvo v zvezi z njim je, da je ena izmed redkih prič, ki so živele v času najpomembnejših zgodovinskih dogodkov 20. stoletja. Ne samo da je Oto živel v času teh dogodkov, temveč jih je doživljal na lastni koži. Leta 1918 je prišlo do razpada avstro-ogrske monarhije. Oto je bil v tem času star 6 let. Takratnega vzdušja se še vedno spomni; grad Schönbrunn, ki je bil njihov dom, je bil pošastno miren, ni bilo ne dvorjanov, ne telesne straže, samo še rosno mladi kadeti. Prestolonaslednik (trónörökös) pripoveduje, da se je njegov oče en dan pred razglasitvijo prve republike Avstrije odpovedal vsem državnim poslom, prestvu, kar mu ni uspelo. Uspelo pa mu je rešiti življenje več tisočih Avstrijcev tako, da jim je pomagal pobegniti v Španijo. Kot pravi vladar in prestolonaslednik si je prizadeval, da bi Avstrija znova postala samostojna, neodvisna država. Plod njegovega truda je bil Moskovski sporazum, v katerem so se zavezniki zavzeli za neodvisnost in samostojnost Avstrije. A namesto zahvale so Ota pregnali in vzeli večji del posestva Habsburžanov. Leta 1951 se je poročil s saško princeso Regino, s katero imata sedem otrok. Najmanjši sin, György Habsburški, živi od leta 2000 s svojo družino v madžarski občini Sóskút. Oto Habsburški se je boril proti nacistični in komunistični diktaturi za svobodno Avstrijo in za združeno, razširjeno Evropo. Leta 1989 je sodeloval pri organizaciji panevropskega piknika na avstrijsko-madžarski meji, ko je 700 Nemcev iz vzhodne cone zbežalo na zahod. Ta dogodek je bil eden izmed vzrokov za padec berlinnja že priznavajo po celem svetu. Za prizadevanje za skupno Evropo in mir je prejel številna odlikovanja in priznanja. Oto Habsburški je častni senator Univerze v Mariboru. Univerze v Pécsu, Veszprému in Budimpešti so mu podelile častni naziv Doctor Honoris Causa, nešteto občin različnih držav pa mu je podelilo naziv častnega občana. Na Madžarskem na primer Makó in Hévíz. Prestolonaslednik živi danes v »Vili Avstriji« na Bavarskem, kjer se najde madžarski grb s krono svetega Štefana, slike in kipi o cesarju Karlu, cesarici Ziti in Elizabeti. Na klavirju stojijo spomini na družinska srečanja, poroke in monarhe. V tem prostoru opravlja še vedno aktiven prestolonaslednik svoje delo, narekuje uvodne članke, bere knjige, opravlja svoje dopisovanje, in to v sedmih jezikih: v angleščini, francoščini, madžarščini, španščini, italijanščini, portugalščini in nemščini. Še mnogo dejstev bi morala omeniti, da bi lahko članek pokazal pomembnost Ota Habsburškega. Vsem zainteresiranim bo na voljo od naslednjega leta razstava v avstrijskem parlamentu, ki bo pokazala 90 let republike v Avstriji, s poudarkom na dogodkih v letih kamenji. Pa so se počouvali vsi drugi živi v potoki. Tak se je vidlo, kak bi se cejli potok naraji smedjau. Pa nej zavolo toga, ka so naprajli kmeti. Liki zavolo 1918, kar je pomenilo konec taturi se je zavzemal za ogrože-Dragica sreče pa veseldja. 636-letne oblasti Habsburža-ne, zatirane narode, med dru- Gašpar Miki Roš nov v Avstriji. gimi tudi za Slovenijo. Porabje, 22. novembra 2007 stolu pa ne. Grad Schönbrunn skega zidu. 1918 in 1938. so zapustili 12. novembra Poleg boja proti nacistični dik VEDLI STE? Dostavse tašo je po naši vasnicaj v Porabji, ka človek vsakši den vidi, pa itak nika ne vej od tistoga. Potejm se nika notra pokaže v vsakšoj številki novin, vsigdar iz druge vesi. Najvišja točka v Porabji PETEK, 23.11.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.25 OSMI DAN, 11.55 MILIJONAR Z JONASOM, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 DUHOVNI UTRIP, 13.40 KINGDOM, ANG. NAD., 14.25 SLOVENSKI/PORABSKI UTRINKI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 BABAR, RIS., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: HRANA, 16.30 SLOVENSKI VODNI KROG: IŠKA, DOK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 NAJVEČJE NOBELOVE USPEŠNICE, 17.40 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 18.40 KARLI, RIS., 18.45 PINGU, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 DAN RUDOLFA MAISTRA, PRENOS DRŽAVNE PROSLAVE IZ GORNJE RADGONE, 21.10 NA ZDRAVJE! 22.30 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.35 POLNOČNI KLUB, 0.50 NATIONAL GEOGRAPHIC, PON., 1.40 DNEVNIK, 2.20 INFOKANAL PETEK, 23.11.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.05 UMETNI RAJ, 12.30 EVROPSKI MAGAZIN, 13.00 NAJLEPŠI ČAS MOJEGA ŽIVLJENJA, NEMŠ. NAD., 13.25 EMIL SPET REZLJA MOŽIČKE, ŠVEDSKO-NEMŠ. FILM, 15.00 ŠPORT ŠPAS, 15.30 MOZAIK, 16.00 HITLERJEVI JUDOVSKI VOJAKI, IZRAELSKA DOK. ODD., 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 ZDAJ!, 18.00 POROČILA, 18.05 PRIMORSKI MOZAIK, 18.35 ŠTUDENTSKA, 18.55 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA, 20.00 VESOLJSKA TEKMA, ANG. DOK. SER., 20.50 STATISTI, ANG. NAD., 21.20 UMOR V PARIŠKI ČETRTI, FRANC. FILM, 23.10 SOVRAŽNIK LJUDSTVA, NORVEŠKI FILM, 0.35 GLAVA DRUŽINE, AM. NAD., 1.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.40 INFOKANAL * * * SOBOTA, 24.11.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 SLOVENSKI VODNI KROG: IŠKA, PON., 13.50 SKRIVNOSTI DIVJINE, JAP. POLJ. SER., 14.15 MOZAIK DUŠE - PORTRET MARKA JARCA, DOK. ODD., 15.00 PESEM PTIC TRNOVK, AVSTR. NAD., 15.55 SOBOTNO POPOLDNE, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 SOBOTNO POPOLDNE, 18.40 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, EUTRINKI, 19.55 A FAMILY MURDER PARTY, FRANC. NAD., 21.25 ODKAR SI ODŠLA, ANG. NAD., 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.30 HRI-BAR, 23.35 HUFF, AM. NAD., 0.35 VEŠČARJEVA PREROKBA, AM. FILM, 2.30 DNEVNIK, 2.50 INFOKANAL SOBOTA, 24.11.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.00 SKOZI ČAS, 9.10 PRIMORSKI MOZAIK, 9.40 ŠTUDENTSKA, 10.00 VROČI STOL, 11.00 TEKMA, 11.50 Z GLAVO NA ZABAVO, 12.15 VESOLJSKA TEKMA, ANG. DOK. SER., 13.40 NOGOMET, NEWCASTLE -LIVERPOOL, 15.55 KOŠARKA, UNION OLIMPIJA - PARTIZAN, 17.55 SP V ALPSKEM SMUČANJU, 21.45 ALPE-DONAVA-JADRAN, 22.15 CITY FOLK - LJUDJE EVROPSKIH MEST: BARCELONA, DOK. SER., 22.45 SOBOTNO POPOLDNE, 0.55 BREZ PRAVIL, ARGE. NAD., 1.45 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.10 INFOKANAL * * * NEDELJA, 25.11.2007, I. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.15 ŠPORT ŠPAS, ODDAJA O ŠPORTU, 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, 14.30 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 POKEC, RIS., 18.45 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 SPET DOMA, 21.45 EN SAM VASKO, PORTRET VASILIJA-VASKA POLIČA, 22.40 ARS 360, 23.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.30 STRTI CVETOVI, AM. FILM, 1.10 DNEVNIK, 1.35 INFOKANAL NEDELJA, 25.11.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 10.40 SKOZI ČAS, 10.50 37. MEDNARODNI FOLKLORNI FESTIVAL BELTINCI: LE PLESAT ME PELJI 2007, 11.15 POMAGAJMO SI, 11.45 GLOBUS, 12.45 ALPE-DONAVA-JADRAN, 13.15 PODELITEV ZOISOVIH NAGRAD, 14.25 PRIHODNOST ZA EVROPSKO ZNANOST, POLJ. ODD., 15.25 ZDAJ!, 15.55 ŽREB ZA SP V NOGOMETU 2010, 17.55 SP V ALPSKEM SMUČANJU, 21.50 Š -ŠPORTNA ODDAJA, 22.35 VSE PO PREDALČKIH, ANG. NAD., 23.25 7. GALA VEČER NOVIH BALETNIH KOREOGRAFIJ NA SLOVENSKO GLASBO, 0.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.25 INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 26.11.2007, I. SPORED TVS 6.25 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.10 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 12.00 PLESANJE SKOZI ČAS: PORTRET BORUTA TELBANA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SPET DOMA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 MEDVEDEK, RIS., 16.10 BISERGORA: BIBAMICA JE NEODGOVORNA, LUTK. NAN., 16.25 SEJALCI SVETLOBE: PRAVLJICA O SONČNI PREJI, OTR. NAN., 16.45 KOŽA, DLAKA, PERJE: NASILNOST, DOK. NAN, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.40 GALAPAŠKO OTOČJE, ANG. POLJ. SER., 18.30 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 ELI IN FANI, RIS., 18.45 ADI V MORJU, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 VROČI STOL, 21.00 KINGDOM, ANG. NAD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 PODOBA PODOBE, 23.25 GLASBENI VEČER, 1.05 GALAPAŠKO OTOČJE, ANG. POLJ. SER., 1.55 DNEVNIK, 2.30 INFOKANAL PONEDELJEK, 26.11.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.00 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 12.45 SOBOTNO POPOLDNE, 15.25 Š -ŠPORTNA ODDAJA, 16.10 OSMI DAN, 16.40 ARS 360, 16.55 ALPE-DONAVAJADRAN, 17.25 MOZAIK, 18.00 POROČILA, 18.05 TEKMA, 18.55 TOTALNA RAZPRODAJA: DVE AKCIJI V ENEM, DRUŽ. NAN., 19.25 Z GLAVO NA ZABAVO, 20.00 VOJNO SO POSNELI V BARVAH, FRANC. DOK. SE., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.30 GLAS(BE)NI VEČERI NA DRUGEM, 23.30 PANKRTI - DOLGCAJT, DOK. FILM, 0.15 LEADBELLY, AM. FILM, 2.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.50 INFOKANAL * * * TOREK, 27.11.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.00 BOŽIČNI VEČER: MIŠJA ZGODBA, AM. RIS., 11.55 EN SAM VASKO, PORTRET VASILIJA-VASKA POLIČA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 VROČI STOL, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 TROJČICE: DON KIHOT, RIS., 16.10 MEDVEDKI, ČEŠ. DOK. NAN., 16.15 HOTEL OBMORČEK: NAJBOLJŠA PLAŽA, RIS., 16.30 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 PODOBE SLOVENIJE - PIVŠKA KOTLINA, DOK. ODD., 18.00 MODRO, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 FRANČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 DOSJE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 ZMENEK S SMRTJO, NEMŠ. DOK. ODD., 0.35 PODOBE SLOVENIJE -PIVŠKA KOTLINA, DOK. ODD., 1.05 MODRO, 1.35 DNEVNIK, 2.15 INFOKANAL TOREK, 27.11.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.25 GALAPAŠKO OTOČJE, ANG. POLJ. SER., 12.15 DOBER DAN, KOROŠKA, 12.45 Z GLAVO NA ZABAVO, 13.10 GLAS(BE)NI VEČERI NA DRUGEM, 14.10 PANKRTI -DOLGCAJT, DOK. FILM, 15.00 STUDIO CITY, 16.25 PRISLUHNIMO TIŠINI, 16.55 MOZAIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 ČLOVEK POTROŠNIK, 18.30 AKTUALNO, 19.10 HOKEJ NA LEDU, ZM OLIMPIJA - GRAZ, 21.30 IMPERIJ: NERON, KOPR. NAD., 23.05 PO POLNOČI, IT. FILM, 0.30 JASNOVIDKA, AM. NAD., 1.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.40 INFOKANAL * * * SREDA, 28.11.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.30 KNJIGA MENE BRIGA, 10.55 PODOBE SLOVENIJE -PIVŠKA KOTLINA, DOK. ODD., 11.30 MODRO, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ARS 360, 13.35 PODOBA PODOBE, 14.00 DOSJE, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MOBY DICK IN SKRIVNOST DEŽELE MU, RIS., 16.05 POD KLOBUKOM -PRODAJALNA KLOBUKOV, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 Z VAMI, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 ULICA SANJ, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 KLIC DOBROTE, 21.40 PRVI IN DRUGI, 22.05 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 OMIZJE, 0.25 Z VAMI, 1.20 DNEVNIK, 2.00 INFOKANAL SREDA, 28.11.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.25 100-LETNICA LOVSKE ZVEZE SLOVENIJE, 13.40 SKRIVNOSTI DIVJINE, JAP. POLJ. SER., 14.10 HRI-BAR, 15.45 ČIGAVA JE PESEM, BOLG. DOK. ODD., 16.55 MOZAIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 ČRNO BELI ČASI, 18.20 DIAGONALE, 19.00 DRUŽINSKE ZGODBE: DRUŽINA ŠKULJ, 20.00 ZGODBE NAŠIH GENOV, DOK. ODD., 20.50 MNOGO HRUPA ZA NIČ, ANG. DRAMA, 22.20 ZLATKO KAUČIČ IN PROJEKT “PAV”, 23.35 INŠPEKTOR WALLANDER: MRAK, ŠVEDSKA NAN., 1.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.25 INFOKANAL * * * ČETRTEK, 29.11.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.50 SOČUTJE: BOŽIČNA PESEM, AM. RIS., 11.40 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 BELA, MODRA, RDEČA, DOK. FELJTON, 13.45 PIRAMIDA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 SREBRNOGRIVI KONJIČ, RIS., 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 ŠTAFETA MLADOSTI, 18.15 DUHOVNI UTRIP, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 EDO IN MEDO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 MILIJONAR Z JONASOM, 20.55 TEDNIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.30 KNJIGA MENE BRIGA, 23.55 ŽRTEV LJUBEZNI, MADŽARSKI TV FILM, 1.25 DUHOVNI UTRIP, 1.40 DNEVNIK, 2.20 INFOKANAL ČETRTEK, 29.11.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.25 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 9.55 ČLOVEK POTROŠNIK, 10.25 SP V BIATLONU -15 KM (Ž), 12.30 Z VAMI, 13.25 SP V BIATLONU - 20 KM (M), 16.15 AKTUALNO, 16.40 CITY FOLK -LJUDJE EVROPSKIH MEST: BARCELONA, DOK. SER., 17.10 PRVI IN DRUGI, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 EVROPSKI MAGAZIN, 18.35 PESEM KAMNA: KAMEN IN VODA, DOK. ODD., 18.55 SP V ALPSKEM SMUČANJU, SUPER KOMBINACIJA SMUK (M), 20.25 EVROLIGA V KOŠARKI (M), VIRTUS - UNION OLIMPIJA, 22.25 SP V ALPSKEM SMUČANJU, SUPER KOMBINACIJA SLALOM (M), 23.30 JASNOVIDKA, AM. NAD., 0.15 ZAČETEK IN KONEC POTI, KAN. FILM, 1.45 RAKOV POVRATNIK, AM. FILM, 3.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.40 INFOKANAL Gorejnji Senik je nej samo najvekša ves v Porabji, liki tü se najdejo najvišeši brgauvge tö. Nej daleč kraj od tistoga brga, gde je Tromejnik, je najvišeša točka (legmagasabb pont) v cejlom Porabji. Ta točka je na 387 mejtrov nadmorski višini. Če je že omenjeno bilau, ka je Gorenji Senik najvekša ves v Porabji, te moramo omeniti najmenšo tö. Če lüstvo gledamo, te so Andovci, dapa če kvadratne kilometre, te je ta ves Verica-Ritkarovci. Andovska ves na 6,94 km2 leži, Verica pa na menkšom teritoriji, samo na 6,28km2. Na najvekšom teritoriji pa leži Gorenji Senik, ma 23,56 km2. K.H. ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Tisk: Glavna in odgovorna urednica EUROTRADE PRINT d.o.o. Naročnina: za Madžarsko letno Marijana Sukič Lendavska 1; 9000 Murska 2.600 HUF, za Slovenijo 22 Sobota; Slovenija EUR. Za ostale države 52 EUR Naslov uredništva: ali 52 USD. H-9970 Monošter, Časopis izhaja z denarno pomočjo