štev. 2.
V Ljubljani, v sredo 10. januarja 1917.
Leto IV.
Naš cesar Kari s poveljnikom zmagoslavne avstrijske in nemške armade Falkenheynom.
Stran 14.
T E D E N S K [i SLIKE.
štev. 2.
Iz rumunskega  pristaniškega  mesta  Galac,  ki ga je  zavzela  Mackesenova  armada:  (Zgornja  vrsta)   1. Vladna palača. 2. Škofijska palača. — (Srednja vrsta) 3. Ribji trg ob Donavi 4. Katoliška cerkev v starem delu mesta. — (Spodnja vrsta) 5. Protestantovska cerkev. 6. Židovski tempel. — Galac ima vsega skupaj 24 cerkev raznih veroizpovedanj.
»TEDENSKE SLIKE« so najboljši in najzanimivejši sloven. ilustrirani tednik. »Tedenske Slike«  stanejo: celoletno 12 kron,  polletno 6 kron,  četrtletno 3 krone in mesečno 1 krono. Posamezne številke se dobe po trafikah, knjigarnah in na kolodvorih izvod po 24 vinarjev.
Naročite si »Tedenske Slike«! Obnovite naročnino takoj! Opozarjajte svoje znance in prijatelje na »Tedenske Slike« ter pridobivajte novih naročnikov.
Zahtevajte povsod »Tedenske Slike«!
Vetrnost v vojni.
(Glej naše slike I)
Že v navadnem življenju se je Ireba večkrat zanimati, kakšen je veter in kakšno bo vreme. Iz pravilnega merjenja zračnega tlaka, zračne vlažnosti, vetrne smeri in sile se more dognati bodoče vreme. Znanstveniki sestavljajo mape, ki so za trgovino na morju sila važne in ki^so danes posebno pomembne za armade. Častniki morajo ve-: deti, kakšno bo vbodoče vreme, da pripra-i vijo pravočasno topništvo in pešce na to,' bodo li videli daleč ali ne, bodo li mogli vzplavati zrakoplove! ali ne, se je li nadejati dežja, snega, viharja ali jasnega, mir nega vremena. Ako naj se izpuste otrovni
plini, mora poveljnik vedeti, kam bo pihal veter, ker sicer škoduje le sebi. In takih važnih vprašanj je še dolga vrsta. Zato je vojna z vedo in znanstvom najožje zvezana.
Na vseh frontah in pri vseh vojskah so postavljene vetrne postaje, kjer pazljivo zasledujejo vsako najmanjšo premembo v ozračju ter jo telefonirajo in telegrafirajo na vse strani. Od vremena je bistveno odvisen vsakršen uspeh maršev, naskokov, streljanja in aeroplanov. Te postaje so torej prav merodajne za izvrševanje vojnih načrtov.
Za to znanstveno opazovanje zraka pa je seveda treba mnogih, zelo finih aparatov in strojev. Najvažnejša stroja za merjenje zračnega tla!<a sta barometer in barograf z
živim srebrom. Smer vetra kaže praporček,' silo vetra pa anemometer na posebnem kolu, i ki se vrti po vetru.   Iz števila obratov se" izračuna sila vetra v sekundnih metrih, t. j. koliko metrov preleti val vetra v eni sekundi. Tako merijo vetrove pri tleh.
A vetrovi, ki so smerodajni za balone in aeroplane. so v višinah večkrat povsem drugačni. Te vetrove merijo s pomočjo majhnih balonov iz papirja ali gumija, s tzv. pilotskimi balončki. Tak balon leti po zraku v gotovi krivini, ki jo opazujejo s theodo-litom. Po njej določajo smer, silo in brzino vetra do višine 45(X) m. Uspeh merjenja je važen za aeronavte.
Stroje za merjenje toplote (termometer), vlažnosti (psychrometer) in množine padlega
štev. 2
TEDENSKE SLIKE
Stran 15
Pred zrakoplovsko pisarno s Polnitev poskusnega balona s plinom. Na desni na tleh posode z vodikom.
dežja (ombrometer) dopolnjujejo priprave takih postaj, ki merijo tudi silo solnčnih žarkov, višino oblakov i. dr.
Tako je veda odločilna za uspeh orožja.
Kronanje cesarja Franca Jožefa 1.
JVleseca juniia 1867 so kronali v Budimpešti cesarja Franca Jožefa. Krasno vreme je privabilo v ogrsko glavno mesto o-gromno občinstva. Cesar je jezdil na krasnem belcu iz cerkve na trg, kjer je najprej prisegel na ogrsko ustavo, nato pa je jezdil na vrh hnbca, kjer je zamahnil z mečem na vse štiri strani. Mladega vladarja je spremljalo na konjih več sto ogrskih pie-mičev v dragocenih, živopisanih narodnih nošah, jezdilo pa je v tem sijajnem sprevodu tudi več škofov in opatov v polnem or-natu; torej s škofovimi kapami, palicami in plašči. Že več tednov pred kronanjem so se vadili jezditi in jahalnica je bila vedno polna. Zelo težko in nevarno je jahati, ako jezdeca ovira izredno razkošna in neokretna obleka. Tudi cesarjevega belca so učili ter ga navajali na hrup, grmenje topov, kričanje in vr4skanje, mahanje robcev in vihranje zastav. Belec se je vseh teh izrednih strašil tako navadil, da se ni končno zanje niti zmenil. Ko pa se je vršil resnični sprevod, sta vendarle dva škofa padla s konj, ki sta se splašila. Knez pnmas Simor je jezdil dobro, toda po kraljevi zaprisegi ni zasedel svojega konja več, ker je postal konj preveč nemiren. Cesar-kralj Franc Jožef je bil, kakor znano, izvrsten jezdec. Lepo je zaka-lopiral po hribcu navzgor. Na glavi je imel krono, na ramah dolg, težak plašč in v desnici svetel državni meč. Toda občinstvo je vzkliknilo toli viharno in navdušeno, da se je tudi mirni in vsega navajeni belec prestrašil ter se vzpel na zadje noge.  Bil je
kritičen trenotek. Ako bi bila padla kralju krona z glave, ako bi bil izpustil iz roke meč, ali če bi bil jezdec sam ponesrečit, kakšne posledice bi imel tak dogodek? Bilo je torej nekaj hipov zelo mučno. Toda cesar je konja takoj pomiril in zgodila se ni nobena nezgoda.
Priprave na kronanje.*^
Na tisoč in tisoč rok hiti v Budimpešti s pripravami za kronanje. Iz vseh krajev vozijo cvetje in zelenje, s katerim okrase cerkev sv. Matije, trge in hiše. Z Opatije in Lovrana, z vseh otokov se dovažajo lovorji. Spleto se velikanske verige iz samega lo-vorja in cvetlic za cerkev sv. Matije. Tudi smrek in hoj navozijo cele vlake. Po du najskih in peštanskih modnih salonih se šiva, veze in plete neprestano skoraj uoč. in dan. Pripravljajo se obleke za nadvojvodinje, knjeginje, poslaniške in razne plemenitaške dame. Srebro in zlato, dragi kamni in bi-serji se šivajo na toalete, ki bodo torej silno drage, a tudi izredno težke. Na vlečkah bo zlata in srebra za več kilogramov. Zato se bodo morale dame še učiti, da bodo mogle hoditi. Tudi s frizurami imajo dame že danes velike skrbi in poskušajo jih neprestano, ker vsaka hoče biti ne le najlepša, nego tudi najbolj moderna. Šest ur bodo morale nositi pajčolane, vlečke in razno na-kitje, — za tak trud je treba vaje, ker sicer bi mogla katera omagati. Določeno je, da se začno frizirati in oblačiti že kmalu po polnoči, da bodo pravočasno gotove. Starejše dame bodo nosile diademe iz baršuna, svile ali brokada z biserji in dolgimi pentljami in pajčolani. Katera ima dolge lase, si jih da spresti v kite, ki bodo vesele preko golih ramen. Obleka dam mora biti globoko izrezana in brez rokavov. Krila so brez gub in imajo do 4 m dolge vlečke.
Spredaj pa mora viseti nekak predpasnik-Seveda je vse z zlatom in srebrom vezeno. A hkratu mora biti kolikor možno podobno madjarski ,,narodni" noši. Najlepše pri teh toaletah pa bodo „mente", nekak kratek kožuh, sličen husarski vrhni suknji, okrašena s kožuhovino, zlatimi portami in zaponkami. Menta visi preko rame ter je iz brokata, svile, baršuna ali celo iz hermelina. Tudi mali prestolonaslednik Franc Jožef Oton nastopi v slikoviti obleki po vzoru viteških oprav iz dobe Maksa I.
Najkrasnejšo toaleto bo imela seveda mlada kraljica. Cita s krono na glavi. Listi trdijo, da bo le zlata vezenina tehtala okoli 10 kgr. .
*) Ta članek se je, žal, zakasnel, a bo vseeno še zanimal čitatelje. O kronanju poročamo v prihodnji številki.
Engelbert Gangl.
Nas „Rastislav" — učitelj in poslanec Engelbert Gangl — je že 25 let marijivo in uspešno delaven na slovenskem literarnem polju. „Nemi listi" v Ljub. Zvonu 1. 1891 so bili prvi dokaz, da je resničen pesnik. Poslej je pesnil zelo plodovito. Stritarjevo svetožalje in Gregorčičeva prisrčnost se je v Ganglovih poezijah združila z njemu lastno sladko retoričnostjo in bujno, barvito patetičnostjo. Prva njegova pesniška zbirka ,Iz luči in teme" je bila hkratu (1897) slika Ganglovega pesniškega obzorja. Ljubezen, domovina, priroda so njegovi glavni motivi. Pisal je tudi balade in romance, a v bistvu je lirik nežnega čuta in ne vsak-danske filozofije. Prav zgodaj pa se je uspešno lotil tudi proze, najprej v „Vrtcu", na to v »Zvončku", ki ga je sam ustanovil, ga večinoma sam pisal in ki ga v največje veselje mladine dobro ureja že 17 let.  Ustanovil je tudi  »Mladinsko
stran 16
TEDENSKE SLIKE
žtev. 2
I
jI J«
v pisarni zrakoplovske postaje: Na steni tlakomer, barograf s tabelami. Na mizi theodolit in vetromer. Na klopi vlagomer.
V pisarni zrakoplovske postaje: Psychrometer visi. V skrinjici toplomer in hydromcter. V levi roki vetromer.
Engelbert Gangl.
knjižnico" ter je zanjo spisal troje zvezkov. Zelo lepo se je razvijal ter se vedno bolj nagibal k pripovedništvu. Za Mohorjevo družbo je napisal dve obsežni, mnogo čitani povesti. »Veliki trgovec" in »Trije rodovi", v posebnem izdanju pa so izšle novele iz Bele Krajine pod naslovom »Beli rojaki". Tudi na dramatičnem polju je bil delaven in njegova rodbinska drama »Sin" ima resnično efektne in lepe dramatične prizore. Manje se mu je posrečila drama »Sad greha", ker je snov brutalna in se slučaji nagle ali nasilne smrti preveč kopičijo. Trodejanka »Katka Pol Jakova" in nekatere enodejanke so še v rokopisu ter so se nekatere igrale v Idriji. Vse njegove drame pa so polne vrelega čustva, lepih, večkrat smelih misli, tehniško spretno sestavljene ter pisane v lepem jeziku. »Lj. Zvon" in »Slovan" sta prinesla zadnja leta zopet mnogo Ganglovih poezij, ki jih je zbral v novem zborniku.
Poleg tega je zelo vztrajno, požrtvovalno in uspešno deloval v raznih učiteljskih in splošno narodnih društvih, prirejal je narodne glediške predstave ter ureja. „Učit. Tovariša" že dolgo vrsto let spretno in odločno napredno. Nekaj let je deželni poslanec, ki kaže živo smisel za socijalna, obče kulturna ter zlasti učiteljstvu in delavstvu važna vprašanja. Ker je izboren govornik, je popularen na vseh zborovanjih in shodih.
Iz Metlike je doma naš Gangl, rojen 1. 1873., sedaj učitelj v Idriji. Za to kaže vse njegovo delovanje znake vrlega Belo-kranjca. Vesel je rad, ljubezniv, poln fantazije, po čustvu nežen in po srcu blag, predvsem pa je narodno idealen in neumorno delaven. Učiteljstvo, za katero je pretrpel že marsikaj v svojem življenju, ga ceni in 1 ubi ter se ž njim ponaša kot s svojim naj-bjoljšim članom. Spoštuje pa ga vsa inteli-gentna domovina. Mnogo prijateljev ima, zato pa seveda tudi mnogo sovražnikov, saj je mož svoje volje, svojih načel, svojega cilja. Značaj je! .
Bog ga živi še dolgo dolgo domovini v korist in čast!
Zopet dva slovenska i-gralca na hrvat. odru.
Spočetka m. m. je gostoval na angažmia na odru zagreb. kr. kazališta naš nadarjen mladi igralec g. Milan Skrbinšek. Nastopil je v Lengyelovi drami »Taifun" in sicer v ulogi književnika — boSma Beinskega
Zagrebški listi so prinesli prav ugodne ocene. „Hrvatska" upa, da dobi zagreb. gledišče v g. S. »vrlega predstavitelja karak-terne stroke, ker je inteligenten igralec, ki je še v razvoju in zato mnogo obeta ter more postati steber repertoarja, prvak svoje stroke.
Skrbinšek je bogatega natureta ter je v fino stilizirani igri podal plemenite obrise dobro zgrajene osebnosti. Mogel bi postati privlačiv za zareb. publiko, zlasti za one, ki zahtevajo intelektuvalne glumce, torej za glediške gurmane". —
»Obzor" priznava, da je Skrb. „ambi-ciozen igralec moderne smerf ter da precizno obdela tudi najbolj neznatno uingo. V svoje igranje prinaša ves svoj temperament. Meje njegovi umetnosti za sedaj še niso široke in vsestranske; kaj bi se dalo iz njegovega talenta še storiti, o tem pa bi nas mogla poučiti večja uloga". — »Agramer Tagblatt in »Novosti" pišeta precej isto, da je abnormalnosti uloge gost v polni meri pogodil in da je govoril hrvaščino 'za prv nastop dosti dobro. Kritike so torej za slo-V enskega gosta, ki nastopi še v naslovni ulogi »Vraga", zelo častne. V „Taifunu" je igral glavno ulogo Slovenec g. H. Nučič, ki ga hvali kritika poleg g. Skrbinška prav posebno laskavo. —
V Varaždinu je angažirana sestra prej imenovanega, Slovenka ga Štefanija Skrbinškova za dramo in opereto. Nastopila je že kot madame Prunnier (opereta ..Babica") ter dosegla tako lep uspeh, da ji je ravnateljstvo poverilo naslovno ulogo v opereti »Kraljica kina". Uspela je nad pričakovanje dobro ter bila pohvaljena ne le z gromkim ploskanjem, nego tudi s krasno košaro cvetk. Tako sta brat in sestra isto časno žela na hrvat. odru umetniške uspehe, kar je na čast in ugled slovenske Talije. Obema srčno čestitamo, a le obžalujemo, da je Ljubljana že tretje leto brez slovenskega gledišča.
Milan Skrbinšek.
Zastavonoša.
Spisal Alf. Daudet. I.
Polk je stal v boju ob železniškem jezu ter nudil vsej pruski armadi, zbrani v nasproti stoječem gozdičju, izvrsten cilj. Obstreljevali so se v razdalju štiriindvajsetih metrov. Glasno so opominjali oficirji: »Kritje se! Doli na tla!..." a nikdo ni hotel ubogati in zavedni polk je vztrajal pogumno vzravnan in zbran okoli svojega prapora. V tem prostranem obzorju zahajajočega solnca, sredi rumenečega lilasja in zelenih livad je bila ta množica ogroženih, v ne-
2. štev.
TEDENSKE SLIKE
Stran 17
Naši častniki, ki so ušli \i ruskega ujetništva, se leto dni bojevali v Perziji proti Rusom in Angležem ter so se zdaj vrnili domov: 1. kadet Rosenberg, 2. praporščak Jiranek, 3. nad-poročnik Napravil, 4. avstr.-ogrski koncul v Bagdadu, pl. Tahy, 5. praporščak Goraš, 6. praporščak Blond, 7. kadet Valašck.
mirne plasti dima zavitih ljudi podobna čredi, ki jo je na odprti poljani iznenadil prvi stresljaj vstajajoče silovite nevihte.
Lahko se reče, da je pravcat železen dež rožljal doli na ta železniški nasip 1 Ni se culo drugega kot gromeče udarjanje strelov in topi žvenket razbitih kovinastih skledic, cepajočih v jarke in žvižganje krogel, ki so švigale z jedne strani bojnega polja na drugo, kot da so napete, žalobno brenkajoče strune nenavadnega, grozotnega glasbila. Sem in tja je zastava, ki se je jasno dvigala nad glavami bojevnikov ter živahno plapolala v bojnem pišu, zamrknila v megli dima; tedaj se je dvignil glas, resen in ponosen, presegajoč bobnenje strelov, krik in rotenje ranjencev: „Pod prapor, otroci moji, pod prapori..." In glej, takoj je priskočil častnik nejasnih oblik sicer, podoben senci v tej rdečkasti megli, a že se je poživel junaški znak, zopet se vzpel kvišku ter kot prej plapolal nad bojnim vrvenjem.
Dvaindvajsetkrat je bil že padel prapor!... Dvaindvajsetkrat so se njega držaja, ko je zdrknil iz rok umirajočega, še gor-kega oprijele druge roke ter ga vzravnale; in ko so se po solnčnem zatonu oni, ki so še preostali od polka — bilo je jedva peščica ljudi — jeli polagoma umikati, ni bil prapor dosti drugega kot raztrgana krpa v rokah narednika Ornisa, triindvajsetega za-stavonosca tega bojnega dne.
II.
Narednik Ornis je bil stara para, iz-služen vojak, znal je jedva podpisati svoje ime ter je rabil celih dvajset let, da si je doslužil rmeni obšitek podčastnika na rokavu. Vse bedno življenje otroka — naj-denca, vse poznejše trpljenje vojašnice je bilo uklesano v to nizko in razorano čelo,
v ta od težke čajne vdolbljeni hrbet, v ta njegov nevede pridobljeni izraz človeka, ki v slepi pokorščini koraka v svoji vrsti. Poleg tega je tudi še malo jecljal, no, pa kot zastavonosec ni baš treba, da bi bil člo-vfcč govornik.
Prav tisti večer med bitko mu je bil rekel polkovnik: „Ti imaš zastavo, moj ljubi; glej torej, da jo čuvaš." In brž je na-šila kantinerka na njegovo siromašno vojno suknjo, ki je bila že tolikokrat oprana od dežja ter osmojena od ognja, zlat našiv, znak podčastnika.
To je bil edini ponos tega bednega životarjenja. Na mah se je vzravnala postava starega vojaka — pešca. Ta ubogi človek, navajen korakati sklonjeno, s pogledom na tla, je dobil odsihmal ponosno hojo z očmi obrnjenimi kvišku, da vidi vsikdar plapolati svoj prapor, da ga drži vseskozi krepko in ravno, lepo visoko, dvi-gaje ga nad smrt, nad izdajstvo, nad polom.
Nikoli niste videli človeka, ki bi bil bolj srečen kot Ornis oni večer bitke, ko je držal krepko z obema rokama zastavini ročaj, dobro učvrščeni v usnjato podstavo. Ni ne govoril, "niti se ni premaknil. Resen mu je bil obraz, kakor lice svečenikovo in sodilo bi se bilo, da hrani v rokah nekaj svetega. Vse njegovo življenje, vsa njegova moč je bila osredotočena v teh krčevito upognjenih prstih, s katerimi je tiščal k sebi, to lepo pozlačeno tkanino, nad katero so drvele krogle in v teh očeh, polnih kljubo-valnosti, ki so široko gledale Prusom v lice, kot bi jim hotele reči: »Pridite torej in poskusite mi jo vzeti 1..."
Nikdo ni poskusil tega, niti smrt ne. Iz najbolj ljudomornih bitk, kot pn Bornyju, pri Gravelotti, je izšel prapor, sicer raz-drapan, preluknjan, ves prozoren naposled, a neuklonjen, a vedno mu je bil Ornis nosilec
III.
Nato je prišel september, armada pred Metzom, blokada in ona dolga brezdelna doba, ko so kanoni rjoveli, ko so najboljše čete sveta, ohlapele vsied brezposelnosti, vsled nedostajanja živil in pomanjkanja no-
stran 13
TEDENSKE SLIKE
2. štev.
Spuščanje balona: V sredi theodolit z opazovalcem in zapisnikarjem, na levi risar baionove ceste.
Zmagoslavni vojskovodja  maršal pl. Mackensen, ki je osvojil do reke Seret že vso Romunijo in poprej vso Srbijo.
Angleški vojaški top na Sommi proti nemški armadi.
Spuščaiiie poaoigastega balona, da se do-žene smer in hitrost vetra.
vic, otožno umirale v mrzličnem Icoprnenju pred kopicami svojih pušk. Ne vodje, ne vojaki, nikdo ni več veroval ničesar; le Ornis sam si je še ohranil zaupanje. Njegovi trobojni prapor mu je bil vse in če je le vedel, da je prapor na varnem, se^mu je zdelo, da še ničesar ni izgubljenega. Žalibog ga je bil, odkar se ni več bojevalo, polkovnik hranil pri sebi v nekem predmestju Metza. Dobri Ornis je seveda mislil nanj noč in dan. In če so ga vse misli in želje prav posebno mučile, je stekel naravnost v Metz in ko je tam videl zastavo vselej na istem mestu, lepo mirno naslonjeno ob zid, se je vrnil ves pogumen in zaupno potrpljiv. in zopet je sanjal v svojem vlažnem šatoru o novih bitkah in slavnem prodiranju s tro-bojnim praporom, ki široko razvit mogočno plapola tom doli nad pruskimi jarki.
Te lepe sanje pa je kar na mah razdrlo dnevno povelje maršala Bazaina. Ko se je Ornis nekega jutra zbudil, videl je vse šatorišče v hrušču in trušču, videl je vojake, ki stoje v gručah ter v hrupnem razburjenju razjarjeno kriče ter dvigajo pesti vsi v eni smeri proti mestu, kot da bi hoteli kazati Tia enega, ki je krivec vsemu. In kričali so:
»Odstavimo ga, ustreli naj se ga!..."
In oficirji jim niso branili. Korakali so sklonjeni s povešeno glavo, kot bi jih bilo sram pred lastnim moštvom. Bilo je pa tudi sramotno, v resnici. Prtbrati se je imelo stopetdesettisoč še čilim in dobro oboroženim vojakom dnevno povelje maršala, ki jih izroča nasprotniku brez vsakega boja.
„In zastave?" vpraša Ornis ter obledi. Da, tudi zastave so bile izročene sovražniku, kot je bilo predati puške ter vse, k-2r Je preostalo od trena.
»Gggg . Gro . . rom in stre'a!" je jecljal revež- A mo... rao.. moje še vedno ne bodo imeli!"
In zbežal je v smeri proti mestu.
(Konec prih.)
Razne vesti.
Najstarejši evropski vladar. iVlesto najstarejšega evropskega vladarja cesarja Franca Jožefa zavzame sedaj 1. 1840. rojeni knez Lichtenstein. Drugi najstarejši vladar je leta 1841. rojeni črnogorski kralj Nikola,
tretji najstarejši vladar je leta 1844. rojeni srbski kralj Peter, četrti pa leta 1844. rojeni sultan Mehmed.
Gos za 210 kron. V Berlinu so te dni za I2V2 kilograma težko gos izkupili 210 kron našega denarja. Marsikak človek ne zasluži ves mesec toliko, kakor je ta gos veljala.
Izumitelj strojne puške umrl. V Londonu je umrl dne 24. novembra sLivni angleški inženir sir Hiram Maxi m , izumitelj prve strojne puške. Dosegel je starost 76 let.
Boroevič slavi mlade slovenske junake. Generalni polkovnik pl. Boroevič je poslal C. kr. namestništvu v Gradcu naslednje pismo: „V predloženih poročilih o bojih, ki so se vršili v zadnjih mesecih, so se med drugimi posebno pohvalno omenili tudi prostovoljni strelci 1., 2. in 3. stotnije strelskega bojnega bataljona Maribor IV. Tako častništvo, kakor tudi moštvo tega bataljona je s pogumno vztrajnostjo v najhujšem topničarskem ognju in z odlično
pogumnim vedenjem in zvestim izpolnjevanjem dolžnosti prispevalo k popolnemu uspehu. Te lepe vojaške čednosti so dobile najpopolnejše priznanje v pohvali, ki so jo ti hrabri možje dobili od svojih predstojnikov. 37 hrabrostnih svetinj krasi prsi teh junakov. To naznanjam s posebnim veseljem. — Boroevič 1. r., gen* polk."
Moža in pet sinov na bojišču ima viničarka Rozalija Kranjc iz občine Radenci. Njen 321etni mož Anton služi pri 87. pp. na južnem bojišču. Sinovi od prvega moža: Jakob, 26 let star, služi že šesto leto pri vojakih in se nahaja kot četovodja na severnem bojišču; Anton, 24 let star, slliži pri 87. pp., sedaj četrtokrat ranjen v neki bolnišnici na Ogrskem; 22 letni Franc, ranjen, sedaj pri kadru 87. pp. v Celju; 191etni Janez in 18letni Matevž pa se borita kot prostovoljna strelca na južnem bojišču.
Še pet let vojske? Angleške „Times" z zadoščenjem prinašajo -članek, v katerem Howard, predsednik United Pres of Amerika, na podlagi pogovorov z vodilnimi Angleži, Francozi in Nemci prorokuje še večletno vojsko in podpisuje lord Northclitfovo mnenje: »Vojska bo trajala še pet let."
Goriški Slovenec lakaj pokojnega cesarja. Pokojni cesar tudi na svoje služabnike ni pozabil. Zlasti se je spominjal svojega telesnega lakaja Petra. To je Peter Kušterle, rojen v vasi Bača pri Podbrdu, občina Grahovo, Tolminsko (vas Bača se nahaja ravno nad Bohinjskim predorom). Peter Kušterle je goriški Slovenec, služil je pri vojakih, po dokončani službi je prišel k dvornim orožnikom, ker je visok nad 1 m 80 cm, potem je pa prišel k Njegovemu Veličanstvu za osebnega lakaja; ni torej dvoma, da je Njegovo Veličanstvo cesar imel zaupanje v Slovenca. Kakor poročajo dunajski listi, je zapustil cesar svojim telesnim slugam Kušterlu in drugim skupaj četrt milijona kron.
Krona je izginila. Poljska kraljevska krona iz I. 1024., dalje kraljevski meč in kraljevska sulica so izginili 1. 1792. pri obleganju Krakova. Kje so skriti, vedo samo trije Poljaki, ki bodo to povedali šele tedaj kadar se zgodi kronanje v neodvisni poljski kraljevini.
Zbirka za Poljake. Poljski pomožni odbor v Švici, čigar načelnik je bil Henrik
štev 2
TEDENSKE SLIKE
stran 19
Iz Bosne: Pri vinu.
Iz Skadra: Naš vojak si kupuje limonade in sadja na ulici.
Sienkiewicz, je razglasil, da je papež na, njegovo prošnjo pozval katoliške škofe, naj nabirajo milodare za Poljake, prizadete po vojni, na kateri goziv se je nabralo 3,791.293 frankov.
Zlato na Nemškem. Državna banka na Nemškem se trudi na vse načine, da bi zbrala kar mogoče največ zlatega denarja in sploh zlata. Dosegla je že znatne uspehe, a vedno iztakne še kaj novega, da bi iz zasebne posesti izvabila še one cekine, ki jih ljudje še morda imajo. V Monakovem so zdaj po gledališčih, zabaviščih in kinematografih uvedli nekaj posebnega: kdor pri blagajnah teh zavodov menja zlat denar, dobi prosto vstopnico. Ta uredba se je obnesla. Zamenjanih je bilo v malo dneh za kakih 10.000 mark zlatega denarja.
Zmagovalci pod našo deželno belo-modro-rdečo zastavo. Slovenci se za avstrijsko in svojo zemljo bore kot levi. Ob njihovih železnih prsih se je zopet zlomil glavni laški napor. To pot je bil najbolj s slavo ovenčan naš ljubljanski 27. domobranski pešpolk, oni, ki so šele nedavno šli na važne postojanke pod vihrajočo našo deželno belo-modro-rdečo zastavo. V boju. ki je bil odločilen za sedanji naš položaj ob laški bojni črti, so sinovi slovenskega ljudstva pokazali, da so vsikdar zvesti pomenu naših deželnih barv; neločljivosti vezi naše domovine s habsburško dinastijo. Tak je naš narod, ko govori z dejanji: za cesarja, blago, kri.
Kako sodijo Lahi o Rumunih. V časopisu „11 Resto del Gadino" piše Giovani Pazini v juliju sledeče v Rumunih: Če bi bili Rumuni resnično naše krvi, bi se morali mi tisočkrat sramovati, da imamo take sorodnike, ki so intelektualno v resnici tako daleč od nas. Ta mešanica, ti kramarji z žitom ob ustju Donave imajo rimsko samo ime in jezik. Ljudstvo je mešanica barbarskih Dačanov, ki so se morali pod rimsko nadvlado naučiti latinsko, in pa Slovanov. K tem so primešani še Tatari, Turki, Madžari, Srbi, Bolgari in precejšen del judov in ciganov. To se mora naglašati nasproti raznim sentimentalnim neumnostim, ki se govore in tiskajo v Italiji v upanju, pozdraviti junaške rumunske vojake in bojne tovariše, ki bodo korakali na Sofijo, ko bodo
Bolgari drugje zaposleni. — Tako sodijo o Rumunih njihovi bratje, laški iredentisti.
Madžarski pisatelj, ki v mladosti ni znal madžarsko. Nedavno tega je v Budimpešti umrl znani madžarski humorist, felj-tonist in mladinski pisatelj A. Agai, ustanovitelj humorističnega lista »Borsznn Janko". Ta list je igral važno kulturno in politično vlogo med Madžari. Agai je bil rojen v Orahovici na Hrvatskem in je kot otrok znal samo hrvatsko. Madžarsko se je naučil šele pozneje, ko je bil njegov oče v nekem ogrskem kraju nastavljen za zdravnika. Tudi slavni madžarski pesnik Petoffi je bil ogrski Srb in se je pisal v mladosti Petrovič.
XV. letnik »Slovanov.
Kljub neugodnim vojnim razmeram se je pojavil v slovenski književnosti krepak pokret, ki obeta oživiti in povzdigniti slovensko prosvetno delo, in od občinstva zlasti inteligence je odvisno, aii obrodi to mlado gibanje zaželjene sadove. — Tudi „Slovan'', mesečnik za književnost, umetnost in prosveto, stopa v novo dobo svojega življenja. List, ki je vedno deloval za svobodni razvoj slovenske kulture, začne
s prvo številko tega leta svoj petnajsti letnik. Uredništvo ostane še nadalje v rokah pisatelja Milana Pugelja, ki se je kot tak izkazal z ureditvijo po vsebini in opremi bogate ^Literarne pratike" in dveh zadnjih letnikov „Slovana''. Povsod čutimo v njegovem uredniškem delovanju strogega esteta; v širokem pojmovanju svojega posla je brez osebnih predsodkov zbral okoli sebe starejše kakor tudi mlajše avtorje in. nudil vsem z enako skrbnostjo prilike za svobodno besedo.
„Slovan" je za ta letnik v obilni meri preskrbljen z izvirnim gradivom in mu zato ne bo treba seči po prevodih. Ker je lastništvo lista dalo uredništvu na razpolago širše denarne vire, bo mogoče tudi uspešneje delovanje za svobodno književnost, umetnost in prosveto. Prva številka, ki kmalu izide, prinese poleg pesmi Golarja, Albrehta in drugih tudi daljšo povest kratkočasnega sodobnega pisca Frana Milčinskega „Gospodična Mici", ki se razmahne takoj po uvodnih straneh v tak humor, kakor ne kmalu katera dosedanja naša zgodba. Dolgo novelo, pisana vseskozi z mladeniškim temperamentom, prične objavljati Fran Govekar. Naslov njegovi noveli je „Volkodlak". Dalje prinese prva številka začetek vsebinsko zela zanimive in originalne novele prikupnega, pripovedovalca Ivo šorlija. Krajšo črtica objavi Josip Kostanjevec. Dr. A. Žigon ostane „Slovanu" še nadalje zvest sotrud-nik. Prva številka prinese poleg prispevka v listku „Bridko zgodbo" iz Levstikovega življenja, ki je pisana tako strogo stvarno^ kakor vsa dela tega temeljitega avtorja. Dr. Fran llešid objavi nekaj Gregorčičeve korespondence, prof. Ferdinand Seidl^ naš odlični sodobni prirodoslovni pisec, bo zastopan v listu. Prof. Seidl je zagotovil „Slovanu'^ svoje nadaljnje sodelo'-vanje, kakor še mnogi drugi avtorji. V prvih številkah prične izhajati tudi „Igra", daljša povest Ivana Albrehta, ki je pokazal svoj solidni pripovedniški talent zlasti v noveli ^šal", objavljeni v lanskem letniku ^Slovana". Daljšo povest je spisal za list, nadalje Jos. Kostanjevec, Mil. Pugelj objavi več novel in izmed najmlajših priobči Ferd. Kozak črtico iz vojske, Fran Lipah enodejanko ^Dopust" i. t. d. ,Slo-van" objavi članek prof. trg. akademije dr. L. Čermelja, nadalje pripravljajo trije avtorji spis o petdesetletnici Jugoslovanske akademije in sicer dr. Fran Ilešič, Ferd. Seidl in dr. Janko šlebinger. Prispevke so še obljubili dr. P. Grošelj, dr. Iv. Lah, Cv. Golar in med mlajšimi pisatelji tudi Stanko Svetina i. dr, ki so po-
stran 20
TEDENSKE SLIKE
štev. 2
4 ¦¦^f/'*'^^.
/
Naš motorni možnar v poziciji.
V Jablonkah pozimi.
kazali lep pripovedniški dar.
Listek „Slovanov"' bo poročal o aktualnih kulturnih dogodkih in posebno še o vseh novih književnih pojavih.
Tako bo poskusil ^Slovan", dobro založen z dobrimi in izvirnimi deli, svojim čitateljem vsestransko ustreči. Vsaki številki bo priložena tudi reprodukcija dela naših, slovanskih in svetovnih najboljših slikarjev in kiparjev. „Slovan" bo izhajal iznova bogateje ilustriran in bo priobčeval le slike umetniške vrednosti. Novo založništvo poskrbi „Slovanu'' tudi novo opremo, nov ovitek in vinjete, ki jih je narisal naš .slikar Maksim Gaspari.
Slovensko občinstvo, zlasti inteligenca naj podpira sveži pokret naše književnosti s tem, da se naroči na „Slovana'' in listu tako omogoči, da se bo čedalje bolj razvijal in spopolnjeval. Naročnina za „Slo-vana'' znaša celoletno 12 K, pol letno 6 K. Naročite si ga takoj!
Književnost,
Res originalno brošuro velike oblike je za božič izdal starosta slovenskih gleda liških igralcev Anton Cerar-Danilo pod naslovom »Teater". Na sedmerem papirju za umetniški tisek je sodelovalo troje tis-karen: izredno okusni ovitek, ki v dvobarvni risbi izborno karikira sedanji težavni položaj malih gledaliških ravnateljev, je natisnila Katoliška tiskarna; šareno besedilo, obsegajoče razno zabavno čtivo in v vabljivi obliki stavljene oglase, je natisnila Narodna tiskarna, umetniške priloge je izvršila Ze-maljska tiskara v Zagrebu. Tako je Danilova originalna brošura zanimiv dokument dvojno težavne dobe: nezaposlenosti slovenskih igralcev in vojnih težkoč tiskarjev. 40 listov obsegajoči in res izredno lični zvezek se dobi v knjigarnah in pri izdajatelju-založniku samem. Pripominjamo, da je ta brošura vsled obilice svojih inseratov dober kupčijski voditelj. Vsebina je večinoma hu-moristična in satirična ter vse skozi aktu-valna. Danilo je objavil nekaj spominov na svoje doživljaje pri sloven. gledišču, nekro-
log o Verovšku je prav objektiven, slike, ki jih je zelo mnogo, pa so naravnost krasne. Brošura je res elegantna in apartna. Priporočamo jo vsakomur. Stane le 2"50 K.
Gospodinjstvo.
Zdrobovo praženje brez jajec. Raz-beli precej masla ali masti in stresi vanj pol litra pšeničnega zdroba. Mešaj nepre stano, da se zdrob malo zarumeni. Osoli, prilij litra mleka, prideni sladkorja po' okusu in postavi v pečico, da se rumeno zapeče. Potem razdrobi z vilicami in daj praženje s sladko omako na mizo.
Rumenjak lahko pobarvaš temno-rmeno na jako pnprost način. Ubij jajce, zmešaj ga, ali pa odloči rumenjak ter ga
dobro osoli. V kratkem času je rumenjak lepo temnorumen. Seveda je potem tudi testo bolj rumeno in si zato vsakokrat lahko prihranimo po eno jajce, ki ga nadomestimo z vodo ali mlekom.
Krompirjeva pašteta. Skuhaj kilogram krompirja in ga stlači. Potem namazi kozo z maslom ali mastjo, obloži dno na debelo s krompirjem, ki ga potresi s sesekljanim suhim mesom, s klobaso ali s kuhano govedino. To pokrij zopet s krompirjem. Povrhu nasipaj nastrganega sira ter polij pašteto s kislo smetano, s kislim mlekom ali s sladkim mlekom, v katerem si razmotala jajce. Pašteto speci v pečici in jo daj s solato ali s kislim zeljem na mizo.
Listnica upravništva.
Vsled nujnega dela v tiskarni je imela naša 1. številka t. 1. 5 dni zamude, današnja ima 3 dni zamude, prihodnja t. j. 3. številka pa izide že pravočasno v sredo. Potem bodo pa .Tedenske Slike" vselej redno izhajale vsako sredo, tako da jih bodo naročniki dobivali že v četrtek ali najpozneje v petek, ker razpošiljale se ne bodo več iz Krškega, temveč iz Ljubljane, kjer so prometne razmere ugodnejše. Ostanite zvesti naročniki, obnovite naročnino takoj ter pridobivajte še novih naročnikov!
O kronanju v Budimpešti smo prejeli krasne slike ter jih priobčimo v prihodnjih številkah. Agi-tirajte za .Tedenske Slike"!
H kašlju in hripavosti so nagnjene le osebe, ki rfimajo zmisla za gojo požiralnika. Usta in požiralnik je treba vsak dan izpirati z razredčenim Fellerjevim rastlinskim esenčnim fluidom z zn. ,Elsa-fluid". To oživljajoče in razkužujoče izpiranje ne odpravi le zlih učinkov prahu, dima in vdihal-nih bolezenskih kali, temveč krepi tudi sluznice požiralnika ter jih usposobi, da se morejo učinkovanju mrzlega zraka bolje upreti. Kdor Fellerjev rastlinski fluid na ta način rabi, se najbolje ubrani kašlja in hripavosti. To izpiranje tudi razkraja sluz, pospešuje izmeček in lajša bolečine. Predvojne cene 12 steklenic tega preizkušenega domačega sredstva pošlje na vse kraje franko za samo 6 K lekarnar E. V. Felier, Stubica, EIsatrg št. 280 (Hrvatska). Kdor trpi vsled zaprtja, naj vzame Feller-jeve nalahno odvajajoče rabarbarjeve kroglice z zn. .Elsa-Krogljice" ki se lahko obenem naroča. 6 škat-Ijic stane franko samo 4 K 40 h. Vzbujajo namreč tek, pospešujejo prebavo in so boljše nego vsa drastično učinkujoča ('vsled tega črevo slabeča) odvajalna sredstva, Veselilo bi nas, ako bi se naši čitateljina to ozirali. Fellerjeve Elsa-preparate ljudje vedno hvalijo. (f)
štev. 2
TEDENSKE SLIKE
Stran 21
Patrulja jezdecev na gorski cesti pred tunelom na Tirolskem.
Iz dolomitskih zakopov na Tirolskem v solnčnih dneh.
Stran 22
TEDENSKE SLIKE
štev. 2
XV. letnik
mesečnik za književnost,
.SLOVAN'
umetnost in prosveto
priobčuje pesmi, romane, novele, povesti in razprave najboljših slovenskih pesnikov, pisateljev in znanstvenikov.
Vsal^a številka »SLOVANA" ima po 1 do 2 eno- in večbarvni umetniški prilosi. reprodukcije del najboljših slikarjev oziroma kiparjev
ter portrete pisateljev in umetnikov. Naročnina za ..SLOVANA" znaša za vse leto 12 K, pol leta 6 K, za dijake vse leto 10 K, za pol leta 5 K.   Naročite ..SLOVANA" takoj I Naslov: ..SLOVAN" - Ljubljana, Dunajska cesta 9.
Jarujte za „Rdeci kriz !
Protin, revmatizem
že tisoči ozdravljeni!
Najznamenitejši zdravniki dosežejo pri zdravljenju pro-tinskih in revmatičnih bolečin najboljše uspehe z našim rastlinskim zdravilnim blatom, ki ima že nešteto privržencev. -Izredno zdravilni uspeh pri revmatizmu, protinu, iskijas, nevralgijah, kroničnih ženskih boleznih, posledicah ranjenja, je že danes
P ~ po vsem svetu znan!
Vseučiliščni profesorji dr. Ludvig von Lotzy, dr. Julius ven Weszelsky in mnogo drugih učenjakov potrjuje, da vsebuje naš naravni pridelek veliko množino radio-aktiv-nih snovi in takih primesi, ki celo
zastarele, kronične bolezni
v kratkem ozdravijo. Pošiljamo vsakemu zastonj poskušnjo in gratis-knjigo, v kater  se popisuje priprosto, lahko lečenje z našim izvrstnim sredstvom
V lastnem domu
brez motenja poklica.
Ali se hočete oprostiti tega trpljenja?
Pišite takoj dopisnico s svojim natanjčnim naslovom ter dobite naše navodilo za vporabo zastonj!
Hčvizer Heilschlamni Akt.   Ges. Budapešta, Vil. Odd. 255
Vs tiskovine
za občinske urade,
©©odvetnike, notarje, sostilničarje, zasebnike itd.
ima v zalogi
tiskarna DRAG. |^RIBAR,
Ljubljana,
Dunajska cesta št. 9
Prava tolažba
za bolne na živcih Je moi najnovejši spisi
Ta pokaže razvoj in zdravljenje živčnih bolezni. Pošljem vsakomur, ki piše po ta evangelij zdravja
Čisto zastonj.
Tisoče zahvalnih pisem. Nebroj jih je že ozdravljenih od raztresenosti, bojazni na trgih, slabosti spomina, nervoznega glavobola, brezspanja, želodčnih bolečin in drugih bolezni. Dajte si takoj doposlati našo tolažilno knjižico, gledali bodete spet z veseljem v bodočnost.
Ekspedicija: Opern-Apotheke, Budimpešta, VI. odd. 499.
S
tarine
(staro pohištvo, posodo, obleko, slike I. t. d.) In
_     umetno zobovje kupuje
BSSSSSS   In prodaja
A. DERGANC, brivec in starinar, Ljubljana, FranilSkanska ulica Stev 10.
Tiskovine vseh vrst
kakor: časopise, knjige, brošure, cenike, lepake, *        • letake, vabila, vsporede,
tabele, račune, kuverte in pisemski papir s firmo, vizitke, naslovnice itd. natisne
neno in ceno (jskama DRAGOTIN HRIBAR
v Ljubljani, Dunajska cesta št. 9
2 štev.
TEDENSKE SLIKE.
stran 23.
KMETSKA POSOJILNICA    /I --¦— r>    v    7    M    7                /H	1/0/	LJUBLJANSKE OKOLICE
- K. L., L. i\, L. obrestuje hranilne vloge po        T Hranilnih vlog: dvajset milijonov.   Popolnoma varno	¦ /2 /0	V Ljubljani.- brez vsakršnega odbitka naložen denar.      Rezervni zaklad : nad 900.000.
Zima se oglaša!
Dovoljujemo si slavr\o občinstvo opozoriti na:
Specijaini oddeleh za pletenine, trihotažo in perilo:
Za dame!
Vrhne pletene jopice in dušo-grelci z rokavi kakor tudi brez rokavov.
Športne čepice iz volne in svile. Spodnja krila, iz volne, crepe de
sante, svile, listra, klota, batista
i. t  d.
Kombinaže, srajce, jopice in drugo perilo, pleteno iz volne, bombaža in sifona.
Predpasniki pisani, .beli in črni v vseh modernih krojih.
Stezniki v različnih kakovostih od najcenejših do najboljših.
Nogavice črne in v modnih barvah, volnene, svilene, flor itd.
Gamaše iz sukna, pletene in triko.
Rokavice glace, pletene  in triko.
Žepni robci iz platna, sifona in batista.
Za gospode!
Srajce likane iz sifona in cefirja v
najboljših kakovostih. Srajce za šport v vseh modernih
oblikah, iz cefirja in mako. Nočne srajce v različnih oblikah. Normalno perilo  kakor:   srajce,
jopice, hlače iz volne in bombaža. Tetra perilo, zdrav. priporo'čeno. Nogavice volnene, mako in bomba-
žaste v različnih modnih barvah. Ovratniki in manšete, najboljši
izdelek.
Kravate, naramnice itd. v veliki izbiri.
Rokavice glace, pletene in triko. Žepni robci v vseh kakovostih. Dokolenioe, gamaše, rokavice in
druge v to stroko spadajoče potrebščine za zimski šport in turiste.
Za dečke in del^llcel
športne jopice za deklice. Sviterji za dečke v vseh kakovostih in velikostih.
Športne čepice v različnih oblikah in barvah.
Gamaše v vseh velikostih.
Nogavice od najcenejše do najfinejše vrste, za vse starosti, iz volne, bombaža in flora.
Biserni triko in normalno perilo
kakor: hlačke, jopice kombinaže (žabe) v vsakovrstnih kakovostih in velikostih. Tetra perilo za dojenčke, higije-nično priznano kot najboljše.
Predpasniki za deklice iz perilnega in belega blaga, kakor tudi za male dečke iz močnega moleskina
Največja in najpopolnejša  izbira v tej  stroki.
Posebno priporočamo različno vojaško perilo iz čiste volne in velblodje dlake, dalje galoše ameriškega in švedskega proizvoda v vseh velikostih, veliko zalogo dežnih plaščev od • najcenejših do najfinejših, in najmodernejše bluze iz svile, baržtina in volne.       _
iiDBLMna A. & E. SKABERNE
IKlBstnl tpg 10. specijalna tpgoulna za pletenine, trihotažo in perilo. Mestni trg 10.
Na debelo in drobno!
Na debelo in drobno!
II10letna garancijo.!
Dober
iper y^ • -|       • i •
^^^ep Šivalni stroj
se dobi le pri;
ŽB nad 3 milijone v rabi.
JOSIP PETELinC-U
tovarniška zaloga „Gritzner" in „Afrana"
strojtv v priprosti in luksus opremi, barva lesa poljubna, vsi stroji vezejo, krpajo perilo in nogavice, ter šivajo naprej in nazaj. — Pouk v vezenju brezplačen v hiši.  Zalogo si vsak lahko ogleda ter posamezne stroje preizkusi v trgovini
V LJUBLJANI, sv. Petra nasip 7, —blizu frančiškanskega mostu, za vodo, levo S.hiša.
^Zamaške ^
nove in stare, kupi vsako množino tvrdka Ljubljanska industrija probkovih zamaškov
JELACIN & KO. LJUBLJANA
Tiskarskega y;ajenca
sprejme pod zelo  ugodnimi pogoji takoj
Zadružna tiskarna Krško
Mačeh I Komp.,
Franca Jožefa cesta šte. 3
LJUBLJANA.
ZALOGA IZGOTOVLJENIH OBLEK, ZA GOSPODE DEČKE IN OTROKE.
NAROČILATUDl PO MERI.
SOLIDNA POSTREŽBA. ZALOŽNIK C. KR. PRHIL. JUŽNE ŽELEZNICE.
Po vsaki fotografiji
napravimo
umetniško dovršene
POilEČilNE SLIKE
v vsaki velikosti.
Povečane slike 42X53 cm stanejo samo 24 K.
Naročila sprejema upravništvo Tedenskih Slik v Ljubljani.
3   LJUBLJANSKA KREDLENA BANKA \ LJUBLJANI   ^^^3
Delniška glavnica 8,000.000 kron. : STRITARJEVA ULICA ŠTEV. 2. I^ezervni fondi okroglo 1,000.000 kron.
3E
'oslovainica c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge na vložne knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. 27o rentnine od vlog na knjižice plača banka sama.
Stran 24
TEDENSKE SLIKE.
2. štev.
iiiiniiiiii!
SpBciolni oddelek platno
^      v trgovini
A. 33rC lastnica ]aduiga šare
^ Ljubljana, Selenburgova ulica 5 [
nudi še priložnost za dobri in ceni nakup:
rjuh
brisaJk
prtov
prtičev
brisalk
odejnih rjuh blazin
pernatih blazin pernic žepnih rut
ŠVICARSKA VEZENINA. Za vojake zimsko perilo.
—        miiiiiiin^^—^
Priporoča se umetna knjigoveznica
IVAN JAKOPIČ, LJUBLJANA.
Mazilo za lase
varstv. znamka Netopir
napravi g. Ana Križaj v Spodnji Sišlti št. 222 pri Ljubljani. Dobi se v Kolodvorski ul. 200 ali pa v trafiki pri farni cerkvi. V 3 tednih zrastejo najlepše lase. Stekl. po Sin 4 K. Pošilja se tudi po pošti. Izborno sredstvo za rast las. Za gotovost se jamči. Zadostuje steklenica. Spričevala na razpolago.
\ SANATORIUM • EMONA
H ZA-NOTRANJE ¦ IN-KIRURGICNE BOLEZNI. ¦PORODIsnSNICA.
i7 LtJJBLJANA KOMENGKEGA-ULICAH tii
/ SEF-zi«AVNK:praMARid-DR-FR. DERGANC 1
Dobro „IKO" uro
vsak občuduje in zaželi, kajti ona je
^ mojstrsko delo urarske umetnosti!
Razpošilja se po povzetju. — Neugajajoče zamenjam!
Velika izbira ur, verižic, prstanov, le-::   potičja, daril i. t. d. v velikem   ::
krasnem ceniku,
katerega zahtevajte zastonj in poštnine - prosto.   ^^^^^^^
Zlato uro zastonj!
Natančneje v krasnem ceniku, ki se :   pošlje zastonj in poštnine prosto.   :
Vse ure so natančno preizkušene!
Tako sodijo vse stranke! Tisoč takih pisem Vam lahko pokažem!
Po letih še ni popravila potrebna!
Moji znanci so zelo iznenadeni. da ona kovinasta ura, katero sem pri Vas kupil za K 4-10, še ni bila popravljena in gre vedno dobro. Pošljite mi sedaj ravno tako za mojega nečaka. Vsoto K 4-10 pošljem istočasno po poštni nakaznici na Vas.
Vas najlepše pozdravljam Skaričevo pri Krapini. — Fr. Mlinaric, po«.
Lastna znamka „IKO" svetovnoznana.
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.
Svetovna razpošiljalnica
H. Suttner    Ljubljani št. 5
Nobene podružnice.      Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur.      Nobene podružnice.
)urgova
(zraven trgovine Tičar)
Antonij
Poravnajte naročnino!
IVAN JAX IN srn
Ljubljana, Dunajska cesta 17.
priporoča svojo bogato zalogo
Šivalnih strojev, koles, pisalnih strojev in strojev za pletenje (Strickmaschinen).
Brezplačen np   ^ Zahtevajte
pouk v ve- Asrfnss!. cenik, ki ga
-zenju- dobite
Tovarna v ^^^3) brezplačno
Lincu usta- ^M^^^^ ^^^^^ poštnine
novlj. 1867. -^iii^ prosto.
Naročnina za list „Tedenske Slike"; za Avstro-Ogersko: V, leta K 5—, V« leta K 6.— , celo leto K 12-—; za Nemčijo: '4 leta K 4—,  V, leta K fr— celo leto K 16.—; za ostalo inozemstvo: celo leto fr. 20"—. Za Ameriko letno 4 dolarje.
Uredništvo in upravništvo   Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 10, 1. nadstropje.
Izdajatelj in odgovorni urednik Ivan Koželj.
Tisk Zadružne tiskarne v Krškem