KATOLJSK CERKVEN LIST.
Danica- izhaja vsak petek na etli j oJi, in velja py poŠti za celo leto 4 *rld. Wkr, za pol Ma 2 jrl. 4«) kr„ za .-et^n l»ta 1 gl. .K) kr. v tiskarnici sprejemana za eel., leto 4 gl., za pol leta 2 gl, zaeertet leta 1 gl.; ako zadene na ta dan praznik, izide ..!)-»:>i.vi'- dan poprej.
Tečaj XXXVI.	V Ljubljani, 18. vel. travna 1883.	List 20.
Izgledi bogoljnbnih otrok iz vseh časov kerščanstva. 111.
9. Mladi mučenci Gospodovi.
Spisal Ant. Keržič.
< Dalje.)
e) Sv. Kvirik. (Okrog l. 305).
V	naslednji dogodbi se zopet prav lepo kaže. kako milost božja že serca naj nežniših otrok nagiba, da se nad njimi spolnujejo besede Jezusove: „Iz ust malih in dojencev si si hvalo pripravil.-'
V	mali Aziji je živela mlada silno pobožna vdova, Julita po imenu; imela je pri sebi triletnega otročiča Kvirika, ki ga je priserčno ljubila. Tam je bil cesarjev namestnik Aleksander, jako osoren mož, ki je kristjane ostro terpinčil natanko po vladarjevem povelju. Ko Aleksander zve za bogoljubno kristjano Julito, jo berž pokliče pred sodbo in jo sprašuje po imenu, po domovini in premoženji. Julita derži svoje ljubeznjivo dete na rokah in na kratko odgovarja: „Jaz sem kristjana" Taka odločnost Aleksandra močno razjezi; sam ne ve, kako bi dovelj občutljivo kaznoval preblago gospo.
Najpred ukaže iz rok ji iztergati otroka, potem jo veli na tla vreči in neusmiljeno z vdovskimi žilami pretepati. Strašno je bila raztepena in ranjena do kosti; pa poterpežljivo je terpela, kakor bi bila neobčutljiva in zmir je ponavljala: „Jaz sem kristjana in nikdar nikoli ne bom darovala hudobnim duhovom."
Med tem so rabeljni malega Kvirika izročili cesarjevemu namestniku, ki si ga je djal na kolena, ga objemal, se ž njim prijazno pogovarjal in ga skušal raznoverstno motiti, da bi se ne jokal. Pa nedolžnega otroka s solzami napolnjene oči so vedno proti materi obernjene, čeravno mali sirotek o strašnih bolečinah le toliko razume, da se ljubi mami sploh kaj žalega godi. In ko ga hoče namestnik poljubiti, se brani na vse moči, razpraska z malimi nohtki obraz maternega mo-rivca, z rokami in nogami se upira proti njemu in ga paha od sebe, rekoč: „Jaz sem kristjan! jaz sem kristjan!"
To videti in slišati, se trinog razserdi v toliki divjosti, da triletno dete prime za nožico in ga z viso-
kega sodnjega stola trešči z vso močjo na terda tla. Glava nežnega mučenčka se razdrobi ob kaineuji in tlak je daleč okrog poškropljeu z nedolžno kervjo.
Ko terpeča mati vidi tako smert svojega sinceka, se razveseli v rajski radosti in zakliče: „Hvala ti, o Gospod, da si dovolil mojemu sinu pred kakor meni doseči nevenljivo krono zmage.u
Julito pa so še dalje terpiučili. Djali so jo na tezavuico, z železnimi kremplji so ji meso z života ter-gali, noge z vrelo smolo polivali in slednjič z mečem jo ob glavo djali.
/) Se. Xeža. (f l. %J4J
Tega svetega otroka so že v starodavnih časih po vesoljnem kerščanskem svetu častili, na Laškem, na Španjskem, na Francoskem itd., najslavniši cerkveni učeniki so z navdušenjem o tej angeljski deklici pisali in jo živo priporočali vsim v izgled deviške čistosti. Sv. Ambrož, milanski škof, piše o njej tako-le: „Vsi narodi soglasno slavijo sv. Nežo, ki je premagala sla-botnost svoje mladosti in grozovitost trinogov.* Lahko bi se reklo: kar je sv. Alojzij med mladenči, to je sv. Neža med devicami; ona je vzor ženstva.
Rojena je bila v Rimu 1. 2V1. Njeni starši so bili imenitni in bogati. Že v nežni detinski dobi je bila silno bogaboječa in pobožna. Njena telesna lepota je bila poveličana, oblažeua in obvarovana po njeni veliki bogoljubnosti in svetosti. Že v otročjih letih se je zaročila Jezusu in mu obljubila veduo devištvo. Dela usmiljenja in pogoste molitve, to je bilo njeno vsakdanje opravilo.
Tako so ji pretekla v angeljski nedolžnosti perva leta njene otročje dobe; a v svojem 13. letu pa je imela prestati hude poskušnje.
V tistih časih je bila navada, da so večkrat starši svoje otroke že v zgodnji mladosti odločili ali zaročili za poznejši zakon. Tako je želel tudi sin rimskega oblastnika zaročiti se s sv. Nežo. Ko to ona zve, naravnost in odločno reče, da nikdar ne! In na vprašanje „zakaj ne?" na kratko odgovarja: „Zato ne, ker sem se zaročila že druzemu ženinu, kteremu ne morem zvestobe odreči."
S temi besedami je hotela reči, da se je popolnoma Jezusu, nebeškemu Ženinu izročila za celo življenje.
Ali neverni oblastnik in njegov sin tega nista razumela: z&to imata še upanje jo pregovoriti in z bogatimi darovi pridobiti. Toda ona se ne zmeni ne za draga darila, ne za prilizljivo govorjenje.
Tako vedenje se oblastniku čudno zdi; ne more si ga razjasniti. Kar zve, da je Neža kristjana. Precej se mora oglasiti pred sodnjim stolom; dvojna pot ji je na izbero: Jezusu se odpovedati, ali pa umreti! Kakor pri druzih mučencih, se tudi pri njej najpred poskuša z vabljivim prigovarjaujem iu razuimi obljubami; potem pa se prične strašno žuganje. Peljejo jo pred mališki oltar, da bi kadila vergla na žerjavico malikom v čast. Pa kakor hitro ji oprostijo r ke. je pervo to, da pobožno povzdigne svojo deviško desnico, se dotakne čela in naredi zuamenje sv. križa: v neustrašeno spričevanje svoje svete vere!
Vsled tega se trinog še bolj razserdi in sklene z mučeniško smertjo upoguiti njeno upornost. Pa ue le samo njenega telesa, tudi njeno dušo hoče terpinčiti, Če bi bilo mogoče — umoriti. Menda mu je dal sam satan to peklensko misel. K hudobnim in spridenim ljudem da odpeljati mlado nedolžnost, da bi jo pohuj-šali, k hudemu napeljevali. Toda glejte čudo! Ko se sv. Neža prikaže, zdi se zlobnežem kakor nebeško bitje, da se vsi prestrašijo, vsi osterme in trepetaje odhajajo, angeli varh jo vidno varuje! Le samo oblastnikov sin, ki je bil tudi med njimi, ostane prederzen in nima do svetnice tacega spoštovanja, kakor drugi. In kaj se zgodi V Pri tej priči ga nevidna moč podere na tla, da kakor mertev obleži.
Ko oblastnik to zve, prihiti in svetnico dolži, da je čarovnica, da mu je s copernijo umorila sina. Modra Nežica pa mu resnobno odgovori: „Ni ne coperuija Kriva nesreče tvojega sina. Tvoj sin se ni zmeuil za mojega augelja varha. Zato ga je moj desni angelj tako strašno kaznoval.6 — Njegova jeza se pri tej priči v žalost spremeni iu ponižno začne prositi svetnico, naj moli za sina, da bi zopet oživel. Nežica povzdigne svoje serce k Bogu in moli — raertvi vstane in na glas reče: „Le en sam Bog je, Bog kristjanov; vsi drugi bogovi niso nič in ne morejo pomagati ne sebi ue druzim.„
Oblastnik bi bil zdaj rad izpustil nedolžuo deklico, pa se je zbal maliških služabnikov, ki niso nehali silovito tirjati, naj jo umori, češ, „čarovnico." Prepusti jo toraj sodniku, sam pa žalosten odide.
Soduik berž zapove, naj visoko germado pripravijo in zažgo. Ko je germada v najhujšem plamenu, da deklico v ogenj vreči. Pa glej! Komaj se Nežica dotakne plamenov, koj se razdelijo in švignejo na okoli stoječe, da mnoge opalijo; sveti deklici se pa čisto nič ne zgodi. Roke povzdigne in začne na glas moliti iu hvaliti Boga.
Ko obmoli, ogenj pogasne. Neversko ljudstvo pa tako zelo divja zoper njo, da sodnik zapove jo umoriti z mečem.
Svetnica se nič ne prestraši, ampak mirno posluša to obsodbo. Zdaj jo peljejo na morišče. Kakor jagnje stoji tam v sredi obilnega ljudstva; mnogim se smili ubogi otrok; rabeljnu se roka trese, ne upa si pričeti. Mlada svetnica mu prigovarja: „Kaj se mudiš? Nikar se ne boj me umoriti; smert je zame začetek novega življenja." Zdaj se nekoliko oserči. Sv. Neža opravi še kratko molitev, nagne glavo in sprejme smertni udarec. Potok deviške kervi se ulije in končala je trinajstletna deklica svoj slavni boj, za kar bo večno vživala uepo-pisljivo plačilo v tistih verstah, ki hodijo naj bliže za Jagujetom.
Dobri starši uiio žalovali zarad tako lepe smerti svojega nedolžnega otroka. Z velikim veseljem poberejo sveto truplo ljubljene hčerke iu ga častito pokopljejo na vertu. ki so ga imeli blizo mesta. Veliko kristjauov
je prihajalo na grob molit. Neverniki pa so jih napadali in odganjali. Posebno rada je hodila k grobu neka ajdovska deklica, ki je bila enake starosti in tovaršica Nežina. Ime ji je bilo Emerencijana. Tudi to so napadli besni neverniki in umorili; prejela je tako kerst kervi in se za svojo ljubljeno tovaršico preselila v nebeško veselje.
Pa tudi na zemlji ste imeli skupaj počivati. Nežini starši so jo ponoči tudi tje pokopali, kamor svojo hčerko, in so potem pri grobu čuli in molili več noči. — Neko noč, ko je bilo vse na okrog tiho, zagledajo veliko množico devic priti; vse so oblečene v zlatih bliščečih oblačilih. Med njimi spoznajo starši svojo hčerko Nežo. Zraven je bilo jagnje, belejše od snega. Ko pridejo do staršev, se ustavijo device in Neža jih nagovori z ljubeznjivimi besedami: „Nikar se ne jokajte zarad moje smerti, marveč veselite se z menoj; zakaj tisti, ki sem ga iz serca ljubila, dal mi je nebeško veselje in krono večne slave." Zato vidite na podobi sv. Neže tudi belo jagnje.
Binkošti in sv. birma. II.
Pojasnjeno je bilo v zadnjem spisu, kako je spoštovanje pred Božjim veličanstvom ena stran strahu božjega. Druga stran strahu božjega pa je boječnost, vsled ktere se človek zgrozi pred vsakim grehom, ako ima dar strahu božjega. To je strah dobrega otroka, ki se boji zameriti dobremu Očetu v nebesih. Kako zelo imeniten, čez vse drag je ta dar sv. Duha! Ako je sv. Duh tebi to milost dodelil, tvoje serce napolnil s strahom božjim, se boš bal smertnega greha kakor gada in modrasa, kteri z groznim strupom smert za-vdaja. Ako imaš ta dar sv. Duha, si naj bojje zavarovan pred naj veči nesrečo na tem svetu. Ce priliznjeno poželenje poterka na tvoje serce, za nobeno ceno mu ne boš odperl, strah božji ue bo pustil greha v serce; rekel boš: „kako bi mogel kaj tacega storiti pred vse-gavedočim Bogom." „Žena, ktera se Boga boji, bo hva-ljeua. Strah božji gre nad vse. Blagor človeku, kteremu je dauo Boga se bati.6 Tako govori Duh božji o tacih, Ki so obdarovani s strahom božjim. Pri nekterih sv. Duh le to povzdigne: „Boga so se bali," kakor pri Tobiju, Jobu, Cahariji; s to besedico so kakor sveti in posebno častitljivi zaznamnjani.
Nezmerna dobrota je dar strahu božjega! Ako imaš ta dar, boš na vso moč tudi druge varoval pošasti smertnega greha; sv. Duh bo tvojim besedam in vsemu tvojemu obnašanju podelil veliko moč, in obvaroval boš tudi druge smertnega padca in pogubljenja. Srečna je hiša, v kteri sta gospodar in gospodinja obdarovana z darom strahu božjega; — od mladih nog se bodo tudi otroci naučili strahu božjega, kakor je bilo v Tobijevi hiši. Učenik, učenica, rednik, reduica — o koliko lepega semena taki sejejo, ako strah božji v njihovem sercu gospoduje! Nikoli ne bo človek pozabil ne lepih naukov in ne lepih izgledov svojih učenikov iz mladih let. Otročje serca so božje ognjiša in dobri nauki in izgledi višjih so sveti ogenj, ki ga oni vžigajo v mladih dušicah; godi se prav po besedah sv. pisma: „Pridite otroci in poslušajte me, strahu božjega bom vas učil."
Ako pomisliš, kar te uči vera iu pamet, da ne storiš nobene stopinje v življenji, od ktere bi ne imel enkrat večnemu Sodniku odgovora dajati: — tedaj še uadalje lahko umevaš, kolika dobrota je strah božji, ki te povsod varuje ue le velkih, ampak tudi malih grehov. Strah božji te bo varoval naj manjši laži, nezvestobe, tatvine, uepokorsine; varoval te bo vsake nespodobnosti, razmišljeuja, šepetanja v cerkvi; varoval te bo nevarne
drišine, nedopustljivih misel, besed, pogledov; varoval te bo žaljenja bližnjega, nečimernosti, baharije. Opominjal te bo strah božji, da boš poterpežljiv, do druzih dober in usmiljen, priljuden in postrežljiv. Opominjal te bo strah božji, da boš ljubil in spoštoval svoje višji, posebno tudi, da se ne boš z nespoštovanjem pregrešil zoper duhov8ki stan. Grozne so kazni, kakoršne zadevajo zaničevavce Gospodovih namestnikov. Prav očitno se vidi na novem Laškem, kako hudo se godi sovražnikom sv. Cerkve in duhovnov. Baron Ricasoli, prešnji piemonški minister, je o svojem času delal in počenjal za to, da naj se papežu Rim uzame in ko je menil, da je ta reč že prav blizo, je sam — oslé pel. Njegov naslednik Farini, enak lisičnik, je ob no ril. Zdravilna naprava, v ktero je bil ta nesrečnež spravljen, je eden naj starših samostanov na Laškem, kteri je bil z drugimi vsled neke brezbožne postave zatert. „Allgemei-nerica" celo je pisala: „Kdo bi bil mislil, da Farini, ki je takrat s svojimi tovarši glasoval za odpravljenje samostanov, bode čez malo lét pozneje v tako žalostnem stanu ravno tam stanoval? Zmešan je večkrat klical: „Ho il diavolo addosso!" (Hudobnega duha imam v sebi.) To je čisto verjetno, da so toliki sovražniki sv. Cerkve, kakor 80 laški framasoni, zarés obsedeni. (Ehmig, II. zvez., str. 208.) In koliko druzih groznih dogodb se bere o druzih novolaških veljakih, kteri so pomagali papeža oropati! Kako žalostno smert je imel kralj Viktor Emanvel sam! Ni imel več vesele ure, odkar so ga bili framasoni zapeljali, da je pravice sv. Cerkve poteptal.
Kako srečni in serčni so pa, kteri imajo dar strahu božjega! Sv. Edmund je rekel: Ko bi pred menoj bil pekel odpert in bi imel kako djanje doveršiti, kar bi ne mogel brez greha dopolniti, bi šel rajši v peklenski ogenj, kakor pa da bi se v kaj pregrešnega dal pregovoriti. Sv. Katarina Genuveška pa je obdarovana s strahom rekla, da bi se rajši dala v tisuč kosov raz-tergati, kakor da bi z odpertimi očmi nar manjši odpusti ii vi greh storila.
Prosimo toraj prav živo sv. Duha zdaj o Binkoštih, da v nas pomnoži dar strahú božjega; zakaj veči sreče ne moremo doseči, kakor je ta, da v božjem strahu delamo delo svojega zveličenja.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. Binkoštno nedeljo so premilostni gospod knez in škof Janez Krizostom silo veliko mladine birmali, tudi v ponedeljek jih je še precej prišlo. Pervi dan je birmovanje, ki se je pričelo po veliki maši, terpelo do a/42, in popoldne po večernicah zopet dve debeli uri. Oba dni jih je bilo birmanih najberže čez 1700. Primeroma je bilo precejšno število že odrašenih, vmes več vojakov. Tudi se mora reči, da so se birmanci, botri in botre spodobno obnašali. Poslednji naj bi ne pozabili, kar se rado zgodi, desne roke birmancu (bir-manki) imeti položene na desno ramo med tem ko se birmuje. Bog ohrani vse novopoterjene v milosti, da bi res svojo sv. vero brez strahu pričali in stanovitno do smerti po nji živeli.
Iz Smlednika. (Nova podoba Matere Božje in šmarnice.) Povsodi po Slovenskem se obhaja majnikova pobožnost v čast presv. Božje porodnice z veliko unemo in navdušenostjo. Tudi v naši farni cerkvi je vpeljano to češenje že nad 15 let. Imeli smo sicer navado šmarnice obhajati pri stranskem oltarju; letos pa imamo veliki oltar tako prenarejen, da je za šmarnice povsem pripraven. Izrekla je namreč dobrotna duša željo, da
bi bile, ako mogoče, šmarnice pri velikem oltarji in obljubila je tudi napraviti v ta namen na svoje stroške primerno podobo Matere Božje. To se je zgodilo. Dobro znani umetnik g. prof Ivan Franke naslikal nam je veliko in krasno podobo brezmadežnega Spočetja z dvema angeljema ob straneh, katerih eden lilijo, drugi krasno spleten venec daje Božji Materi.
To podobo obesili smo binkoštno soboto — poprej ni bila gotova — v velikem oltarji, obdali smo jo še z zelenimi venci in drugim krasotičjem in tako imamo na krasnem šmarničuem oltarji prelepo kraljico majnikovo. Ljudstvo je vse navdušeno in vneto za šmarnice, rado obiskuje in posebno občuduje ljubeznjivo — priprosto olepšan oltar. Vsa hvala gre o tem posebno mnogo-zaslužnemu gosp. župniku Antonu Klemenu, ki se niso ustrašili težav, katere take napravljauja navadno spremljajo. Kedor je sploh že katerikrat ozerl se v našo velikansko hišo božjo, opazil je čistost, snažnost iu marsikaj dragocenega in krasnega, kar je pripravila in popravila delavnost in vnema čast. gospoda očeta. Podružne cerkve pa so razun ene že vse popravili, kar mej nami bivajo; zadnja je sedaj v delu. Cerkev v Zbiljah, katera bo skoro popolno nova, upajmo, da bo do zime tudi doveršena. Duhovniki, ki za čast in lepoto hiše božje toliko storč, so svetle zvezde, katerih blišč ne ugasne. Slava!
Birmovanje v.Moravški dekaniji. Za G. nedeljo po Veliki noči Je bila birma v Moravčah in za 8. dan majnika pa na Čemšeniku napovedana. Verli Moravčam so delali velike priprave za prihod premil. gosp. knezoškofa, stavili mlaje na več krajih, in napravili lepe naj višega pastirja pozdravljajoče napise. Gospod knezoškof so se v soboto, 5. majnika ob 3. popoldne, odpeljali iz Ljubljane, pri deževnem vremu. ter so prišli o 7,5 v Dob, kjer so se nekaj časa pomudili v farovžu, in tudi šli molit v farno cerkev, ki je bila polna ljudstva. Okoli 6 odpeljali so se dalje med zvonenjem in pokanjem možnarjev ter prišli do Predsej, kjer so se Jim poklonili duhovni pastirji Berdske fare, župan št Vidski, g. Škoiic, g. učitelj št. Vidski je tudi tje pripeljal mladino št. Vidske šole. Ko so prišli visi pastir do Vidma, so jih tam čakali in pozdravili veleč. gosp. dekan Moravški Janez Toman in odlični možje farmani, ki so Jim do tje naproti prišli, kjer je meja dekanije in fare Moravške. Gospod knezoškof so se potem peljali naprej in dospeli nekoliko pred 7 v Moravče. V nedeljo potem bilo je deževno vreme, in je od 8—9 velika množica ljudstva vrela proti Moravčam. Ob devetih so imeli premil. gosp. knezoškof, spremljani od 15 duhovnikov, slovesen vhod v lepo ozališano in raz-svitljeno farno cerkev. Viši pastir stopijo na lečo, ter v daljšem govoru, sklicevaje se na sv. evangelij, dokazujejo, kako je Jezus svojim aposteljnom poslal obljubljenega sv. Duha, kteri jih je napolnil s svojimi darovi, da so potem z veliko serčnostjo pričevali sv. evangelij Jezusa Kristusa. Razlagali so potem, kako potrebni so nam darovi sv. Duha, posebno dar moči, da moremo po sv. veri živeti, in jo stanovitno do smerti pričati. Kmalo potem začelo se je birmovanje, ki je terpelo do ene; in je bilo birmanih kakih 700 otrok. Potem so se viši pastir vernili v farovž, spremljani od gg. duhovnov in zunaj cerkve klečečim vernim ljudstvom deleč sv. blagoslov. Po obedu, popoldne ob 4, bile so lita-nije Matere Božje, ktere so imeli kamniški dekan veleč, gosp. Janez Oblak; pri litanijah so bili tudi gosp. knezoškof pričujoči Sledile so molitve za verne duše, Libera ...
Po duh. opravilih se je vreme nekoliko zvedrilo, in so se gg. duhovni in vemo ljudstvo hitro razšli vsak na svoj dom, in sicer birmančki obdarovani z darovi sv.
Duha, in vsi drugi razveseljeni po pričujočnosti in z blagoslovom milostljivega vjšega pastirja.
V	ponedeljek. 5. dan majuika. so se knez in škof v lepem vreuaenu odpeljali kmalo po dveh iz Moravč, spremljani od g. dekana in odličnih mož Moravških, g. kaplana, g. nadučitelja, in kakor v soboto tako je bilo v ponedeljek ujihovo pastirsko popotovanje podobno slovesuelnu sprevodu.
Že v Lukovici so čakali višega pastirja župan Lu-koviški, gosp. Janko KersuiK. yr;ijšak. in notar, ondotni gosp. župnik in 1. ključar Martin Venar. po domače Slapar. Tudi mladina šolska na Berdu se je vdeležila ter čakala prihoda svojega vi;.u—i pastirja. Okoli 2 popoldne došli so kuezoškof. ter spoštljivo pozdravljeni so se nekaj časa razgovarjali. V Krašuji so gosp. župnik spoštljivo pozdravili premil. gosp, kuezoškofa.
V	Blagovico došli so visi pastir, stopili iz voza, ter šli molit v f irno cerkev. V Trojanah so počastili obče spoštovano rodovino Kavšekovo s svojo pričujoč-nostjo, ter se tamkej nekoliko pomudili. Potem so se peljali naprej in proti večeru prišli na Čemšenik. Drugo jutro začelo se je duhovno opravilo ob — Premil. gosp. knezoškof so spremljani od 14 gg. duhovnikov imeli slovesni vhod v farno cerkev, kjer so potem otrokom podelili zakrament sv. birme. Popoldne ob 2 odrinili so iz Cemšeuika. so se potem nekoliko pomudili v Krašnji, kjer so šli v farno cerkev, potem pa vernili se v Ljubljano.
Iz Amerike. Slavni P. Fr. Ksav. Veninger v 52. Leopold, letuiku prav pomenljivo, kakor kako poslednjo voljo piše. Pervi misijon med letom 1881. pravi, sem pričel v postnem času v Springfield u, stolnici II-linoiski. V začetku tega leta me je v Cincinatu za-derževalo izdajanje mojega velikega dela cerkvenih govorov. Cez 30 let je. kar sem od 1. 1848 do 1881 neprenehoma obhajal misijoue. in pri tem sem se ostaral do 70 let. Sv. pismo pravi: „Življenje je človekovo 70 let, če je veliko, SO let.- Dosegel sem tedaj že visoko človeško starost in večnost imam pred seboj.
Bivši profesor ua (iraški univerzi, in ko sem potlej v naših kolegijah zveršil naučno stran življenja, sem zapustil Evropo z željo in namenom, da v Ameriki zbrano naučno zalogo v delavnem življenji kot misijonar porabim. Zdaj. ko se mi je življenje nagnilo, ko imam večnost pred očmi, me serce močno žene, da bi tudi še po smerti delal na zemlji za kraljestvo Božje. Ravno v ta namen pa posebno služi tiskarstvo z izdajo bukev, in med temi je še posebej izdaja djanskih pridig.
Prebivanje svoje v Cincinatu pa sem porabil še v ta namen, da sem zamurcem v cerkvi sv. Ane in po več nemških farnih cerkvah oznauoval besedo Božjo. Se druga okolišina mi je dajala priliko, da sem v tem času za cerkveno korist delal. — Med domačimi ame-rikanskimi protestanti se je namreč zbrala skrivna družba, ki je postavila (peklensko) načelo: da katoliška vera ni za rabo za Ameriko in da je nasprotna republikanskim napravam. In torej, Če se že katoličani ravno iz dežele ne preženejo, naj bodo vender iz vsih politiških služb izključeni in naj se le terpe kakor slu-žabno ljudstvo v zedinjenih deržavah. (Je to mar pro-testanška hvalisana ljubezen do bližnjega?) To druž-binstvo se imenuje ramerikanska zveza" in res že veliko škodo dela blagru in Cerk\i v zveznih deržavah. Ker se je eden družnikov te skrite družbe očitno vzdignil v časništvu zoper katoličane iu katoliško Cerkev, si nisem pomišljeval iu sem odgovor nato razglasil v očitnih časnikih.
V Springfieldu, kjer sem to leto svoje misijone začel, sem pred 23 leti pervikrat pridigal. Zgodilo se je takrat spreobemjenje, ki mi je še zdaj v spomiuu,
in je vredno, da ga omenim zdaj še po tolikih letih, ker ga takrat v svojih misijonskih sporočilih skor čisto gotovo naznanil nisem. — Odpravil sem se bil že namreč iz duhovske hiše na kolodvor, da odidem, kar priteče gospa iz neke hiše za menoj, ko sem mémo šel, in me vpraša: „P. misijonar, ali že odhajate? O to mi je žal, moj mož je protestant in je hotel z Vami govoriti." Prašam, kje da je. ,.Doma je tukaj v ti hiši." Stopim v hišo in prašam moža. Raj da mi ima povedati ? Povedal mi je. da so ga moje pridige vnéle, ter bi rad z menoj govoril o resnici katoliške Cerkve, kakor edino prave; ker pa vidi, da že odhajam, me noče zaderže-vati. žal pa da mu je, ker se ne morem delj muditi. Zdajci mu odvernem: rGospod, ako Vam je resuica, bi pa zamogel svoj odhod za en dan še odložiti. Ako hočete celi današnji dan v to oberniti. da se prav pripravite k prestopu v katoliško Cerkev, odhod do jutri odložim. Kar z menoj pojdite nazaj v duhovšnico." Tako je tudi storil. Podučeval sem ga in na veCér ravno tistega dne sem ga sprejel v sv. Cerkev. Res, da se je župniku malo čudno zdelo, da sem v enem dnevu doveršil to sprejetje, toda ni mi žal, da sem to storil, ker nekako leto iu dan pozneje sem od ravno tega spreobernjenca prejel pismo, v kterem mi je z vso pre-serčnostjo naznanoval zahvalo, da sem bil tako usmiljen. se povernil v farovž iu doveršil njegovo sprejetje. Rekel je. da po vsih človeških mislih bi on pozneje ja-valjue kdaj bil to dosegel; uajberže bi bil zopet odlašal iu slednjič popolnoma opustil.
Tudi pri tem misijonskem obnovljenji (1881) v Springfieldu so se zopet godile spreobernjenja, kacih 40 do 50 odpadlih katoličanov, zastran kterih je župnik terdil. da bi nikoli ne bil verjel, da bi kje kaka stvar bila zmožna jih na pravo pot nazaj pripraviti. To se zgodi le po čisto posebni z misijonom sklenjeni milosti (guadi).
Veliko noč sem obhajal v Cinciuatu in od ondod sem se podal proti vzhodu vštric Novega Jorka v treh sreujah pridigovat. V tem letu se je z misijonom pogosto sklepalo tudi obhajanje svetega leta. Ta okolišina je prebivavce še toliko bolj spodbadala, da so se ga vdeleževali z naj veči gorečnostjo ...
Potem sem se zopet podal na nasprotno stran proti daljnemu zahodu in sem pričel v Hanoveru, skor nasproti Št. Lujzu ...
Ker že 33 lét misijonarim po zveznih deržavah in so tisti, ki so bili o mojem prihodu v moški starosti, od takrat postali starčki in se jih je pač osem desetiu že iz sveta ločilo, je skor en celi človeški rod, ki me je osebno poznal in poslušal kot misijonarja, že v večnost se preselil. Ljudje pri 27 letih, ko sem bil tukaj začel misijonsko delo, jih imajo zdaj že čez 60 ; zraven tega se v Ameriki navadno še tolika starost ne doseže, kakor v Evropi, zlasti ker se priseljenci velikrat z delom presilijo in se morajo podnebja še le navaditi. Ako tedaj zdaj čez 20 do 30 lét zopet pridem v kako srenjo, najdem nov rod, ki stopa v moško starost, in ker le-ti od svojih staršev toliko slišijo o prejšnjih misijonih, torej budi med njimi neizrečeno navdušenje, ako po tolikih letih zopet med nje pridem.
Nadalje pripoveduje misijonar, kako da se je iz Hanovra podal v visoki sever, v Marquette ob Gorenjem jezeru v deržavi Mičiganski, v okrajiuo rudarjev, kterih o poletji ne zaderžuje žetev od obiskovanja misijona. Misijon je imel v Eskanabi. Potem še dalje ob severnem zahodu, ob meji Dakote v 2 srenjah.
Z Minosote se je podal v Hamilton, v deržavi Ohio, kjer imajo tirolski oo. frančiškani 2 srenji; tam je pridigal že tudi pred 33 leti. — Po tem misijonu je v Altonu, škofijskem sedežu, obhajal duhovne vaje za
nemške duhovne. Pridigal je dalje za jubilej, odkar je bila zidana nova cerkev sv. Jožefa, kjer pastirujejo oo. jezuiti iz št. Lujza.
Podal se je dalje v veliko tovarniško mesto Pitts-burg, obhajal misijon sv. leta v nemški cerkvi sv. Jožefa med silno gnječo ljudstva. V druzih cerkvah tega starega mesta je že prej misijonaril. Dalje piše:
Iz Pittsburga sem hitel v Novi Jork in sem obhajal misijon sv. leta v cerkvi sv. Jožefa, kjer imajo duhovsko pastirstvo oo. jezuiti. Ondi se mi je nekaj neizrečeno veselega p r i g o d i 1 o. Bilo je namreč pred 9 leti, ko se mi je bila na železnici iz Cincinata v Baltimore pripetila neka nesreča. Bila je grozno merzla zimska noč. Ob 2 po noči ob verhu nekega jezu železnične šine počijo in padel sem kacih 40 čevljev globoko. Voz se je trikrat prekucnil. Vozovi so v Ameriki dolgi, tudi s posteljami prevideni iu se kurijo. Ko je vlak z vozovi ležal v globočini, je na obeh straneh začelo goreti. Jest sem ležal med razdjaujem, pokrit s posteljami in sedeži, kakor pokopau. Ilazterti vagoni so ležali na strani, tedaj se je bilo treba reševati skoz okna, ki so bile naj zgorej. Poškodovan nisem bil čisto nič, pa ves pretresen v počutkih in sem si mislil, to je konec mojega življenja ter sem to sprejel kakor iz Božje roke. Pomagal sem nekemu možu do tacega okna na višavo; ali kdo bo meni pomagal? Nikogar več ni bilo v vagonu. Lej, kar se priplazi za-murec k oknu po vsih štirih, velik močen mož, in mi kliče: „Urno, rešite se!" Pomagal mi je gori do okna in nekteri moški prihite ter me potegnejo ven iz vagona. Le še eno minuto je bilo časa, sicer bi bil zgorel tisto noč. Ogenj je vnemal vagon že meni pod nogami, ko sem se oteval. Dal sem zamorcu, otevcu mojega življenja, nekako 100 terdnjakov v roko, in ko smo dospeli v Novi Jork, sem mu izročil vse svoje angleško pisane bukve, zlasti bukve spreobračanja za Amerikance in ročno versko knjigo (Handbuch der Religion). Opomnil sem ga, naj zlasti te dvoje bukve pridno prebira, in ako se prepriča o resnici katoliške vere, naj prestopi k nji. In zdaj, čez devet let, ko sem prišel v Novi Jork, se zgodi, da je ta zamurec slišal o mojem prihodu v to mesto. Kmali me pride obiskat. Močno sem bil vesel in ga prašam, če je kaj bral moje bukve in ka-košen vtis so nanj storile? Odgovoril mi je: „Zmeraj sem si mislil, vsi ljudje bi morali imeti le eno samo vero, sej vsi so enako ljudje, in sej Bog je le en sam; toda nisem mogel razločiti, ktera je ta edina vera. V tem sem prebiral Vaše bukve, in zdaj pa spoznam, da katoliška vera je tista."
Kako močno so me te besede razveselile! Prašam ga, ker je oženjen, če je tudi njegova žena te bukve brala in kaj da ona k temu pravi; rad bi ž njo govoril. Pri zamurcih tukaj v Ameriki žene prav veliko določijo, kadar se ima kaj določiti. Pripeljal je svojo ženo k meni in ona je govorila v ravno tem pomenu, kakor on. Prašam jo, če bi imela kaj zoper to, ako bi njen mož postal katoličan? Odgovorila je: „Prav nič ne, ravno nasproti, jaz mu to svetujem."
Kar precej sem ga sprejel v poduk, kerstil sem ga, spovedoval ter ga pripravljal z veliko skerbjo na pervo sv. Obhajilo. Po njegovem izgledu so storili tudi njegova žena in njuni otroci. In kako sem Boga hvalil, ki je tako dobrotljivo uslišal mojo željo in mojo prošnjo in mi dodelil veselje, da sem tega moža v zahvalo, ker me je na tistem misijonskem potu otel ognjene smerti, pa tako na njegovem popotvanji proti večnosti iz nevarnosti večnega ognja rešiti zamogel. Kako dober je Bog!
Na ta misijon sta nasledvala še dva v Ohiu v Newtownu in v Kartagi blizo Cincinata. Tam, v cerkvi
sv. Pavla, sem obhajal božične praznike in konec leta, ter sem s slovesnim rTe Deum-omtt Boga zahvalil iz vsega serca za milosti preteklega leta.
Ljubezen je dobrotljiva.
Ni davno, kar je prišlo revno dekle na železnično postajo Friedrichstadt (Berolin). Doma je bila blizo Konica in je bila v službi v Cahenu (Achen). Vedno je morala prati: vsled tega je imela rane na rokah in slabe oči. Zato neki večer pobere svoje kopita iu odide. Nekoliko časa se pelje po železnici; ali denar ji je kmalo potekel, in potem tri tedne hodi in pride v Beroliu vsa izstradana. Skerbelo jo je. kako priti domú v Konic. Prosi toraj kake milošuje policaja, stoječega tam na središnji postaji. Temu se je sicer smilila, ter ji svetuje, naj gre v tretji oddelek policijskega vrada. Mel tem neki Auglež pride na postajo in vpraša, kaj da je? Ko od usmiljenih ljudi sliši britkost tega dekleta, pravi poštenjak: Koliko stane vožnja do Konica? Odgovor <» mark in 50 vinarjev. Na to pravi Anglež: Tu dam 10 mark, da se reva vsaj do sitega najé; vsi pričujoči se dobrotniku priserčuo zahvalijo in nosač je pokazal dekletu pošteno gostilno, zato, da ue pride hudobnim ljudém v roke.
Naj bi pač deklice z dežele le s privoljenjem modrih staršev hodile v službe. Kolikrat se pa zgodi, da se dajo kmetiške dekleta pregovoriti svojim prijateljicam v mestu služečim, in toraj zoper voljo svojih staršev ali pametnih oskerbnikov zapusté očetov dom, iu gredó služit v mesto ter iskat goljufive sreče. Pa namesto sreče najdejo take nevbogljive dekleta dostikrat pomanjkanje, revščino, naj večkrat pridejo v slabo drušino iu smertne pregrehe. Starši, žalujoči zarad hčere, zvedó velikrat osodo svoje hčere iz mestue bolnišnice, kamor je prišla zarad bolezni ali pa zarad pregrešnega življenja.
Sv. Fridolin.
(Prosto poslov.)
Fridoliu. opat pobo/ni, grofu Landolfu zakliči.
„Daj Bogu njegov del dul/.ni; l.rat tvoj djan jt ui^l uierliče;
On da duša mir mu vživa, je zapustil cerkvi moji
Vse imetje, in počiva pri Glarisu v raki svoji.'-
„Kaj ti zanjes tam po polji, ker Bogu je zapuščina7 ¡Sékai gojzde si po volji, ki cerkvena so lastina v Derzneš se čez mero piti od daritve vino častno; Za svetiša im.i služiti; si svoji» ga samolastno'"
„Daj nazaj, ne imej po sili, kar je cerkvi dal brat ranji. Da bo mir imel v gomili, sladki p<".koj v smerttnui spanji Al Landolf začne šaliti: „Da verjel bom govorici, Mora brat nazaj mi priti, priča l>iti on resnici*
Ako v Rankvil ga pripelješ, del» prične pa soduija; Zadobiš za cerkev delež ; sicer laž je, vse izmišljija — Fridolin ne odgovarja — na zvijače vse njegove. Le s pogledom reznim vdarja. da prešinil l>i grobove. —
In s samote tam pri Reni — žene starčeka resnoba Čez pečevje, gojzd zeleni, proti Glarisu — do groba. Stopil že v večernem mraku v gojzdu v sveto je kapelo. In ko groh odpre si v tlaku, v merzli grob zakliče smelo:
„V Božjem berž imenu vstani, Urze,*) zlobnim pričat idi"« Glej! in merlič v rako djani vstaja, zopet sliši, vidi; Kot bi trombe gromo rito k sodbi zadnji že budile. Vstalo truplo čudovito po stopnicah gre 'z gomile.
Fridolin za merzlo roko primši ga. čez kamnje stene Brez strahu gre z njim visoko, pod snežnike gor ledene. In po stezah čez «termine živi z mertvim se pomika. — Plajš ju skriva nočne tmine. sta duhov resničnih slika.
*> Priimek om4ri«c*
Ko zasveti zlata zar'ja. i gošee stopata v planine; Strah obide tam ovčarja, mozeg in kosti prešine. A t Rankviln Landolf zviti z^-daj sodbo skupaj spravi, SvMt si zmaee derzoviti. v Mišni tam sedi opravi.
Kr-fr dvanajst j« varhov prava. — žive snujejo govore: .,Vaš bo n< srrad, gfjzd, pristava: mertvi pričati ne more !" roj! kot kost mertvaška močno — v duri terka prav počasi, Tudi zunaj se razločno — čujejo zamolkli glasi.
lilej* in z mertvim bratom pride Fridolin zdaj skozi vrata, l.and»lfa pa strah obide, da Medejši je od brata. In merlič na glas zahrope, da se grofu duša stresa: ..Kaj počenjaš božje rope, brat!" doni mu na ušesa.
.. Dedšine — jaz pričam — moje je lastnik le-ta mož blažen'. Daj nazaj. brat. kar ni tvoje, v (rrob da romam potolažen!" „Vzemi, na kolenih kliče, grof obojno premoženje. Brat, naj jaz prem med merliče. — ti ohrani pa življenje'
Toda. mertvi se oberne. — s svetim možem odkoraka. Hrepeneč, da v mir se verne, trudnega spet sprejme raka. Kak« r sij večerne zt r*, Mede lune dva odsvita — Zginjata v daljavi v gore, dokler v gojzd se ne zgubita.
15M s pred strašnega sodiša Landolf se poverne k Reci. 1 M>ui v ravna si in zemljiša, da izverši sklep storjeni ; ifvt.je, bratovo imetje samostanu v last daruje, Mirno slednji.- pustil svet je. — z »rat..m v raki skup miruje.
Rad osi a v.
Razgled po svetu.
Kupa grozno huda je zrojila v Perziji, v okraju Kil Dilvanero. 17 ur od turške meje. V mnogih vaseh, kakor je znati, tudi ne en sam človek ni živ ostal. Ako pride na Turško, kar se vse lahko zgodi, potem ni več tako daleč od nas. — Velik potres je zraven v ravno tej deželi razdjal mestu Ferris; 700 ljudi je
Binert storilo.
Napredek katoličanstva med višimi osebami na Nemškem. Iz poročila Dr. K. \Yalcher-ja, profesorja polit, prava v Lipsku, je razvidno, da se je v viših krogih v sedanjem veku mnogo odličnih oseb k katoliški veri spreobernilo.
Od leta 1*00 do sedaj prestopili so iz protestan-tovske v našo cerkev: 3 knezi. (Solens-Braunfels. Isen-burg-Birstein in Lowenstein-\Yertheim), 2 kneginji kur-landski: 11 grofov, 12 grofinj, 13 baronov in 13 baro-novk: skupaj 44 tako visokih oseb.
Razun tega je več se jih spreobernilo po zakonu s katoliškimi. 41 kat. mož protestantovskih žen je vzgo-jevalo otroke po katoliško. V 52 slučajih so protestan-tovski možje katoliških žen odgojevali otroke svoje v mater ni veri.
V primeri s tem številom je odpadnikov le malo. Sedanji hudi časi bodo zanesljivo katoliški Cerkvi na Nemškem tudi več koristili, kakor škodovali.
Prusko. Omenili smo v zadnjem listu obravnave od 25. aprila v pruski zbornici, v kteri je bil AVindt-horstov predlog za svobodo maševanja in deljenja zakramentov sicer spodbit, namesto tega pa je bila sprejeta resolucija (sklep» konservativcev, ki prav za prav ravno to obsega, na kar središe s katoličanstvom meri, namreč, temelito predelauje znanih drakonskih majnikovih postav; zraven tega pa je še sprejeta neka zasilna postava inothstandsgesetz), ki duhovnom dovoluje potrebno pripomoč v duhovskem pastirstvu. Ob enem se je pri vsih strankah cele zbornice kazala le ena misel, ta namreč: tako ne more več biti. Zbornica tedaj je spoznala in priznala, da je katoličanom s tolikrat grajanimi majuikovimi postavami krivice delala, in sicer krivice, kterih se bodo odkritoserčni Prusi vselej sramovali. kadar koli bodo zadevno zgodovino čitali. To
je povzdigoval posebno baron Schorlemer v zbornici pri obravnavi ta dan. ki je med drugim rekel:
„Kdor bo čez 50 let, morebiti tudi še poprej, prebiral prusko zgodovino in bo v nji našel, da obhajanje svete maše in deljenje zakramentov je bilo kazni pod-verženo. bo mislil, da to ni mogoče, in če terpi še na visokostopenjskem patrijatizmu, bode rekel: to je obrekovanje. Ako pa bode prišel do virov, prebiral zbrani zakonik in zasledoval parlamentarične obravnave, bode našel, da v letih zveličanja 1873, 1874 in 1875 so bile skovane postave v deržavi, ktera se pred vsemi hvali 8 človekoljubjem, enakopravnostjo, svobodo in pobožnostjo (v prusaškem pomenu) — postave namreč, ktere tako osorno vtesnujejo versko svobodo katoličanov, tistih katoličanov, ki so v kervavem vojskovanji za velikost, neodvisnost in svobodo domovine darovali blago in kri vsaj ravno tako, kakor vsi drugi njihovi soderžav-Ijani. Nasprotje (kontrast) je pošastno. Nejeveri, bo-gatajstvu in kristotajstvu 3e daje svoboda; turk, japonec, kinez. celo še simonijanec imajo vsled pogodb na Pruskem svobodo verstva; osmerim milijonom katoličanov pa je vtesnjena. S temi zaprekami, s tem kaznjim zakonikom «e je deržava načelno postavila na enako stopinjo s poganskim Rimom, s preganjanjem sv. Cerkve na Angleškem itd., in zlasti z zatiranjem kulturoborskim francoske revolucije od 1. 1789 .. .
Vedno več duhovnij je brez pastirjev. Po drugi strani se ječe in zapornice vedno bolj prenapolnujejo. Pregnani so cerkveni redovi, kteri so s tolikim vspehom rogovilskim povodnjim in rudečkarski demokraciji nasproti delali. Celo delavnost usmiljenih sester so vtesnili. Namesto tega pa se je potepiostvo razlilo po vsi deželi in socijalna demokracija se pač ne manjša. Zmanjšuje se vera v Boga. vera v Kristusa, spoštovanje pred višjim in občutek za monarhijo. Razširja pa se bogatajstvo, nesramne spake, hudobije, ki so poprej bile komaj po imenu znane, duh rogovilstva. Dviga se deržavno vse-mogoštvo, birokratiško samovoljstvo. To pa niso samo nasledki kulturne borbe, ampak tudi šibe. Zakaj to je lastnija. pa ob enem strah pravice božje, da kakor posameznega človeka, tako tudi narode pred vsim tepe z nasledki njihovih lastnih djanj.
Z versko svobodo se je pogreznila deržavljanska; podslombe na kterih sloni deržavno veličastvo, se neprenehoma pretresujejo po kulturni borbi. Prekucijski vihar pobijate z zunanjimi pomočki; ali tam, kjer imajo svoje vire, z njimi v edinosti delate . . . Nadloge, ktere naš predlog hoče odstraniti, zares na glas vpijejo. Ako bi imel Vam to iz vsih škofij poročati, bi mi to vzelo nezmerno časa. Le nekoliko ob kratkem naj povem iz Škofije Monastirske, h kteri se jaz prištevam, da Vam to pojasnim. V tej škofiji je izmed 320 duhovnij zdaj blizo 140 izpraznjenih, izmed 700.000 vernikov jih je čez 300.000 brez farnega duhovskega pastirstva. Nimamo ne škofa, ne namestnega škofa, ne stolnega prošta, ne stolnega dekana, 7 kanonikov manjka, in 150 pomočnih duhovskih služb je praznih, 300 duhovskih služb neob-stavljenih. Po drugih škofijah pa je veči del še huje. In pomislite, da te praznote in potrebe oziroma duhovnov se vedno hitreje množijo in se vedno bridkejše čutijo ... z delom preobloženi župniki in duhovni merjo veliko hitreje, kakor sicer navadno. Sila tedaj ni le v resnici vpijoča, temuč naraša strahotno kakor povodenj. Govornik še dalje popisuje veliko silo, ima malo upanja, da bi po dogovorih pruska vlada z Rimom dognala spravo, in odpravila nadlogo; torej da na poslance se snide vsa odgovornost, ako ne sprejmejo predloga, odgovornost za vse terpljenje in stiske, za vestne bridkosti, za pomanjkanje duhovnih pastirjev, za obupovanje umirajočih brez pomoči, za vedno veči surovost po srenjah.
Na Schorlemerjev pretresljivi ia neoveržljivi govor je kulturminister odgovoril z besedo, ki je hvale vredna za rad mirnosti, graje vredna pa zarad politiškega značaja, ker odgovor je kakor gluh strok, iz kterega ne dobiš vgodnega zerna, luši ga kolikor drago.
Windthorstov predlog so poslednjič pruski ,.človekoljubi" odbili z 229 glasovi proti 133; prej omenjeni konservativni predlog, za kterega je tudi središe glasovalo, je bil sprejet z 209 glasovi proti 154.
V Gornjem Amergavu na Parskem je v 80. letu svojega življenja umeri ondotni dekan Daiseuberger. Ta gospod si je za znane ondotne pasijouske predstave pridobil velike zasluge; zlasti je zadevne govore, pesmi itd. mnogoterno obnovil in zboljšal; napravil je tudi nekako šolo (križevo šolo), v kteri se vadijo predstav-ljavski deležniki. R. I. P.
Araerikaiiske novice. S kerb za dobro ime. Škandalni list „Evening News'4 v Detroitu je bil une diii po Udnevni obravnavi obsojen na 20.000 dolarjev globe, ker je bil profesorja Mak Leau-a okrivičil neke neuravne hudobije.
Ako se človek ne zna z vero tolažiti, kaj se zgodi? Kmet Karol Smith, proti severu od Earlville-a. je v napadu besuosti s sekiro ubil dva mlada sina pri 10 in 14 letih in svojo ženo, in hotel je razmesariti tudi svoji dve hčeri, ki ste pa k sreči pobegnili k sosedu in povedali, kaj se je zgodilo. Nekaj pogumnih mož hiti v Smithovo hišo in najdejo, da se je res dogodila vsa povedana strahota, pa vidijo tudi morivca samega že v kervi ležati, ker bil je zdivjal tudi sam zoper svoje lastno življenje. Mož. poprej premožen. star kacih 58 let, je bil postal v denarnih zadevah nesrečen ter je bil že nekoliko časa otožen in zamišljen; vender ne toliko, da bi se bili kaj hudega l)Uli# — Ke uči zastonj sv. vera, da se človek nikoli ne sme vtopiti v preveliko žalost, temuč se v Božjo voljo vdati, kadar ga kaj hudega zadene. Povsod in za vse je nesreča, kjer žive vere ni. —
Kakošne naprave država brez Cerkve v s tan ovij a, kažejo amerikanske ubožne naprave, kar je zvedil poglavar Buttler. ko je deržavne ubožnice preiskoval, posebno pa v deržavni ubožnici Tewksbury-ški v Massahuzets-u. Ta naprava je namenjena ¿a ubožne, zmešane in za najdence. Kako pa se tem godi, pripovedujejo čisto nepristranske priče. Ubožui. kteri so prinesli seboj oblačila, ki so bile še za kaj. spominke, in druge reči kake cene, so morali vse oddati, in niso tah reči nikoli več dobili. Morali so po cele tedne terpeti lakot, žejo mraz; kar so dobivali živeža je bilo malo in slabo. Mnogi bolniki so bili zanemarjeni v blatu in polni živali. Bolni in zdravi so se morali zaporedoma v ravno tisti vodi kopati. Obleka, posteljna oprava — vse je bilo umazano in nezdravo.
Nadzornik in družniki opravnega sveta, ovalstva so velik del tega, kar je bilo od deržave dovoljenega za živež, strežbo itd. sami zadegali in v zvezi z goljuf-nimi prodajavci so ceno, kar je bilo moč, visoko nastavljali, da so potlej dobiček med seboj delili. Z mer-liči ubožnih in norcev so služabniki prav živo barantali ter je bilo pogosto, da so merliča prodali, namesto njega pa težak kos lesa djali v rakev. (Kam in za kak namen so jih prodajali, ni povedano; znano je sicer, da zdravniške osebe za svoje naučne preiskovanja merličev potrebujejo.) Namerilo se je, da so dobrotne osebe za pokop kacega merliča darovale drago rakev, ktero pa je nadzornik prodal, merliča pa je dal pokopati v kakem slabem zaboju. — Dojeuci so bili po cele dni pušeui brez mleka in brez vsacega živeža, da so pa njih presunljivo cviljenje in jokanje mamili in zatirali, so jim dajali obilno opium-a. Ako jim je vmes kaka bolj usmi-
ljena strežnica hotla po noči živeža dati. tega nadzornica ni dopustila. Posteljice otrok so bile polne nesnage in živali Za strežnice so večkrat služile osebe iz norišnice. kte;e so dostikrat pregrozuo terpiučile otroke; ena teh je za otroke odmenjeno malo mleka razlijala; druga je otroku dala sopuua v usta; zopet druga je umorila jokajočega otroka z vajšuico. ki mu jo je pritisnila na nos in sta, da se je zadušil. Od 73 otročičev v omenjeni napravi je le en sam ostal tri mesce živ. Poglavar Buttler bo nedvoumno dal tudi še druge deržavne naprave preiskati, pravi „Columbia." iu pristavlja, da to so nasledki, ako *e oskerbovauje ubožnih in dobrotne naprave sploh odtegujejo keršanski ljubezni, ter jih deržava „monopol i z uje" «samo i/iočuu v svojo oblast podergne) ter jih izročuje brezserčnim in brezvestnim najemnikom, kteriiu so ljubezen do bližnjega, darovanje iu zatajevanje samega sebe neznane in ue-slišaue reči. ravno, ker taki ljudje pri svojem mišljeuji in djanji nobenih višjih, blažjih nagibov nimajo.
Omenjeni verli časnik je že tudi poprej pisal o deržavni h dobrotnih napravah in naštel ostudnost, ki se gode po mnogih tacih napravah. Mi svetujemo, naj to „lekcijo- študirajo tisti, kteri menijo ljudstvo obiskovati brez vere, s plesom, s spotikljivimi deklama-cijami. zaljubljenimi pesmimi, z nespodobnim branjem itd., ali pa s hvalo luladoliškib prekucuhov.
K a k o š e n j e sad b r e z v e r s k e i z r e j e r Menda ni lahko kje večih sleparij iu ..švindeluov'- s tako imenovano „liberalno izrejo." kakor v severni Ameriki. Zato je pa tudi sad po tem. Že omenjeni list med drugim pripoveduje te-le gn»zovitosti: V Austin-u (Texas) so undan 4 mladostni roparji v železniški voz vlomili, da bi ga opienili. Eden je imel še ic i3 let: ravno ta je kraali napadel triletuega z i murskega otroKa iu mu je, več nevarnih ran urekal. — V Arkausas-u je lOletui Filip Reisenhover napadel pošto in jo hotel opleniti; bil je pa ugrabljen in za eno leto in 1 dan v ječo obsojen. - V Evansville-u (Iudijaua) je 131ctni Willard J. Dunn Gletnega Jožka Mandell-a z revolverjem hudo nevarno ostrelil. — Pri Hastings-u (Nebraska,» so pred malo tedni trije mladi pobi tergovca C. M. Millett-a umorili in oropali. Ljudje so bili tako razdraženi, da so dva teh rlumpovw kar naravnost pobili, tretji si je za tisti čas še s tem rešil življenje, ker je obljubil, da bo naznanil derhal hudodelcev, ki je nabrana torgaui-zovana) v Conty-Adams-u. (To pa ni nikoli pripušeno. da bi se ljudje sami zmaševali nad hudodeluiki, to bi se reklo tolovaja naravnost v pekel vreči, ko je vender še mogoče, da se spokori. Pa tudi pravice nimajo k temu; morajo hudodelnike le sodniji izročiti, da se jim prisodi, kar so zaslužili.) — V Št. Jožefu (Missuri) sta bila dečka Ichenny in Johnson zaperta. ker sta zatožena, da sta od 1 svečana tega leta kacih 19 šup in hlevov zažgala. Oba sta priznala hudobijo. — To so sadovi brezverske izreje doma in v šoli, in tako se mašuje lažnjiva izreja nad občinstvom — in to v malem in v velikem.
Tako bi pa še pri nas ne škodovalo. V Ameriki se poštenjaki veliko prizadevajo za treznost med ljudstvom. V Chicagi, kjer se pripravljajo za mestne volitve, se je vstanovil odbor, da si poizbere samo tacih kandidatov, ki se hočejo odločno boriti zoper šibo pijanstva. Volivcem priporočajo predlog, naj bi patent za prodajo pive stal na leto 1250 frankov, za prodajo druzih pijač pa še enkrat toliko. Republikauci so «e molče pridružili tudi temu programu iu bojo beržkone tudi treznim pomagali se vojskovati zoper pijančevanje.
V nekem manjšem mestu v Kaliforniji je bilo napovedano. da bo nov gostilničar odperl novo •.barako." Na odločeni dau se zbere velika množica ljudstva pred
novo točilnico ter poje, svari, prosi in svetuje, naj mož, če je poštenjak, zapre prodajalnico. Ker pa je vse lepo prigovarjanje zastonj, se ljudstvo začne, ker proti možu ni moglo nič opraviti, upirati proti novi zgradbi sami, in v kratkem je nova beznica — nova podertija. Enake reči se pripovedujejo še z druzih krajev. — Tako počenjajo neki krivoverci, kakoršni navadno presilujejo, kamor se zaženejo; njihova gorečnost zoper pijančevanje je vse hvale vredna, če tudi pomočki niso vselej pravi in dopušeni.
Bratovske zadeve. V molitev priporočeni:
Bolna oseba se prav serčno priporoča v molitev, če je Božja volja, da ozdravi še ta mesec. Zahvalo hoče po rZg. Danici*' naznaniti. — Bogu in ljudem za dobrote nehvaležen mlad človek za spreobernjenje. — V veliki britkosti zarad bolezni llletne hčerke, ki je že 3 mesce v postelji in vsa zdravniška moč nič ne izda, prosimo vse ude N. Ij. G. presv. Serca naj se z nami obračajo do Nje, ki je zdravje bolnikov. Ako bomo uslišani, hočemo po nZg. Danici" razglasiti. — Žalostna mati prosi bratovske molitve za sina, zlo klet-vinji udanega za spreobernjenje. in pa bolnemu fantu za zdravje. — Več šolskih mladenčev za dober šolski vspeh. — Dijak bolan za jetiko. — Srečna izvolitev poklica.
Zahvala:
Vse stvari prepevajo in dajejo čast in hvalo Bogu. Med vsemi stvarmi naj bolj dolžan jo je dajati človek, naj imeuitniši stvar Božja, posebno Če je toliko dobrot prejel, kakor sera jih jaz prejela. Samo Bogu. potlej pa Mariji Devici. Gospej presv. Serca, se imam zahvaliti za pomoč in za ozdravljenje po hudi bolezni. Obernila sem se bila prav zaupljivo k Devici Mariji, opravljala devetdnevnice na čast Jezusovemu naj sv. Sercu in Mariji, obljubila objavljenje; in reči smem: ne zastonj, ker spoznati moram očitno pomoč. V večjo Čast in hvalo Jezusovo, v zahvalo preljubi Gospej to vsem očitno naznanjam.
Radeče, pri Zid. mostu, 9. maja 1883.
Frančiška Dolinar.
Listek za raznoterosti.
•J- V Kranjn so v četertek, 17. t. m., zjutraj ob 4 po dolgi bolehnosti umerli visokočast. g. Jernej Vidmar, prešnji škof Ljubljanski. Bog jim daj večni mir! Pokop bode v ponedeljek.
Deželni zbor Kranjski je razpnšen. Nove volitve bodo: za kmetiške občine 9. rožnika (jun.); 12. rožn. v mestih in tergih; 15. rožn. pa za veliko posestvo.
Nekaj za šolo. Abecednik za slovenske ljudske šole — je prav lično sostavil g. nadučitelj in ravnatelj Andr. Praprotnik in ministerstvo ga je odobrilo za slov. ljudske šole. Umno zložena, po-dučna in vedrilna knjižica bodi slov. šolam priporočena.
Slovenske p i sanke raznih verst je sostavil in jih prodaja po spodobni ceni g. Iv. Lapajne, v Ker-škem. Gg. učitelji jih morejo od njega dobivati tako po ceni, da jih iz dobrega papirja po 1 kr., in iz prav dobrega papirja po 1% kr. lahko oddajajo.
V Koriti je prečast. g. dr. Jož. Gabrievčič, profesor pastirstva postal vodja središnjega semeniša.
— Prečast. g. Andr. Jordan je izvoljen začasno za spirituvala v ravno tem semenišu. — Cč. gg. Jož. Lužnik in Jož. Poljak sta bila pri poskušnji za sa-mostalno duhovsko pastirovanje.
Iz Neapola se naznanja, da 29. aprila je iz južnih laških okrajin okoli 1000 kmetiških ljudi odšlo v Ameriko. Samo pretekli mcsec se je preselilo v Ameriko 0272 ljudi — sitih „novolaških blagrov."
Dobrotni darovi.
Za študent oval: o kuhinjo: Marija Jereb 1 gld. — L. D. 20 kr. — Neimenovana 20 kr. — G. K. P. 5 gld.
—	Čast. g. A. St. penes Lit. 2 gld. — Čast. g. J. Lasnik 1 gld.
Za cerkev Jezusovega presv. Serca v Ljubljani: Sv. Križ poleg F. 25 gld. po čast. g. župn. J. Maroltu. — Po čast. g. župn. Mraku iz Železnikov 4 gld. — Čast. g. Val. Bergant iz Brusnic 5 gld. 40 kr. — Mekine po čast. s. župn. J. Ederji 8 gld. — Po čast. g. M. Šara-bonu 2 gld. — Iz Radeč po čast. g. župn. Andr. Pavliču 11 gld. 02 kr.
Za sveto Detinstvo: Prečast. g. st. dek. J. Vole
5	gld. — Čast. g. župn. J. Eder 5 gld. — Čast. g. A. St. penes Lit. 2 gld. — Visokočast. g. J Rozman mestni župn. 34 gld. — Čast. g. J. Košmelj, duh. pom. na Dobravi, 11 gld.
Za pogorelce v Košani: Čast. g. Gašper Vilman s Sel pri Samb. 2 gld. 65 kr. — Čast. g. Val. Bergant iz Brusnic 2 gld. 70 kr.
Za opravo ubožnih cerkev: S Sel pri Šumbregu 2 gld. - Z Olševka 6 gld. — S Šent-Lamberta 14 gld.
—	S Poljice O gld. — Iz Košane 12 gld. 60 kr. — Iz Cernomlja 10 gld. — Od Stare Cerkve pri Kočevji 15 gld. 80 kr. — Iz Teržica 18 gld. — Iz Vavte Vasi 6 gld. 70 kr. — Iz Zatičine 12 gld. 74 kr. — Grofinja Her-mina Auersperg 6 gld. — Iz Podkraja 10 gld. — Iz Želiraelj 2 gld. — S Rakitine 5 gld. 50 kr. — S Homca 18 gld. 36 kr. Iz Brusnic 11 gld. 30 kr. — S Cola nad Vipavo 28 gld. 30 kr. — S Suhorje nad Košano 26 gld. 65 kr. — S Poloma 7 gld. — Iz Bohinjske Bistrice 1 gld. — Iz Škocijana pri Turjaku 10 gld. — Iz Iga 15 gld. 54 kr. — S Šent-Vida nad Cirknico 3 gld. — Iz Železnikov po čast. g. župn. Jak. Mraku 11 gld.
6	kr. — Po čast. g. M. Šarabonu 1 gld. 50 kr.
Za bratovšino Naše ljube Gospe presv. Serca: Po č. g. Bergantu iz Brusnic 50 kr.
Za sv. Očeta: X. iz Lj. 3 gld. Za odkup vjetih afrik. misijonarjev: X iz Lj. 5 gld. Za misijon v prid spreobernjenja razkoJnikov v Carigradu: Prečast g. st. dekan Vole 5 gld.
Za afrikanski misijon: Čast. g. A. St. 10 gld. — Po čast. g. M. Sarabonu 1 gld. — X iz Lj. 5 gld.
Za Marijino sirotišnico kan. dr. Jegliča v Sarajevu: Prečast. g. st. dek. Juri Vole 10 gld. — Č. g. V. Bergant iz Brusnic 2 gld. 70 kr.
Za misijon Trapistov v Bosni: Prečast. g. st. dek. J. Vole 10 gld.
Za misijon Ratisbonov v Jeruzalemu: Prečast. g. st. dek. J. Vole 5 gld. — Jan. Kajžar 50 kr.
Za misijon v Adrijanopolu: Prečast. g. st. dek. J. Vole 5 gld.
Za misijon g. škofa Vertina: Prečast. g. st. dek. J. Vole 5 gld.
Za misijon g. Ign. Tomazina: Prečast. g. st. dek. J. Vole 5 gld.
Za misijon v Gazi v Sveti deželi: J. Kajžar 1 gld. (Drogi dar. prih.)
Odgovorni vrednik: Laka Jerao. - Tiskarji in saloiniki: Jožef Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.