(5LR5IL0
OVm^KKR
JIX—-DilLRVoTVR
Izhaja vsak :	petek.	:
SEiSEiSE^EiSEiSEi
Uredništvo in upravništvo v Kopitarjevih ulicah št. 6.
SESEVhEiSEsSEi?E>
Naročnina znaša: celoletna . . K 3 — poluletna . . „ 1-50
četrtletna
0-75
Posam. Stav. „ 010
SESE£E£E£E£Es
Štev. 23. se se>:zse V LJUBLJANI, dne 7. maja 1909. se, se> se Leto IV.
Delavska stanovanja.
Kdor količkaj zasleduje 'napake današne človeške družbe, bo uvidel, da je delavstvo dandanes tudi glede higieničnih naprav najbolj zaostalo. Vzrokov je tu dovolj, zakaj delavstvo danes v najlepših letih hira in je jetika stalen -gost skoro vsake delavske družine. Eden glavnih vzrokov je pa ta, ker delavstvo nima primernih stanovanj. Ozka, nezračna in večkrat tudi mokra stanovanja, brez zraka, so največ kriva, da delavstvo hira, so največ-i vzrok Poleg alkohola, da legajo krepki družinski očetje in matere v prezgodnji grob, a za njimi ostaja kup sirot, pohabljenih duševno in telesno.
Temu vzrok je v prvi vrsti naša postavo-daja.
Rogati kapitalisti zidajo tovarne. Delavstva se naseli v bližino na stotine. Cene zemljišč in stavbenega materiala, ki je ‘bila preje 11‘fka, raste vsled kapitalistiških špekulacij. Z zemljiščem in materialom pa raste tudi cena stanovanj in nikogar ni, ki bi to rastenje cen zemljišč in materiala preprečil. Delavstvo je pri svojih današnjih slabih plačah navezano, da si išče najceneja stanovanja, ali daleč proč, ali pa v bližini najbolj slabe, po kleteh in podstrešjih.
Na Nemškem so proti draženju zemljišč vsaj nekoliko zavarovani. Imajo namreč davek na zemljišča, ki se pa popolnoma loči od avstrijskega zemljiškega davka. Kdor iima kako zemljišče, se mu to zemljišče ceni, in od te cene Plačuje davek. Vsakdo se torej varuje, da se mu zemljišče ne ceni previsoko. Ako ga pa potem proda, in sicer dražje, kot je bilo zemljišče cenjeno, mora zopet plačati od razlike prejšnje vok- fiV3a prodaialne cene precej visok da-ŠDekulin mm? ?re,preči’ da se z zemljiščem ne
VpIiI kot, se dandanes pri nas.
.. y.pllk kri.vec slabih delavskih stanovanj je tudi hisno-najemmniski davek. Ta je eden glavnih vzrokov, da so stanovanja tako draga Kakor čujemo, bo zdaj predrugačen, dal Bog da bi ne bil v škodo delavstvu.
Znano je, da delavstvo, ki dela v mestih, ne more vsled tega vednega draženja stanovanj stanovati v mestu. V Ljubljani n. pr. stanuje večina delavstva zunaj mesta. Ljubljanski magistrat sam, ki bi moral v prvi vrsti skrbeti za to, da so stanovanja v Ljubljani vsaj strpna, špekulira z zemljišči in kmalu bo prišel čas, ko ne bo delavca, ki bi mogel stanovati v mestu.
Kako temu odpomoči?
V prvi vrsti naj skrbi zakonodaja, da se preprečijo te grde špekulacije z zemljišči in pravično uredi hišno-najemninski davek in sicer tako, da bodo^ mala stanovanja prosta tega davka. Ako se že misli na rzdelanje zakona
zoper truste in kartele, potem naj se tudi špekulaciji na zemljišča posveti nekoliko pozornosti. To bo eno najhvaležnejših, če ne najbolj hvaležnih vprašanj.
V drugi vrsti gledajd vse oblasti na to, da se podpirajo vsa društva, ki se pečajo z zidavo delavskih hišic in zdravih delavskih stanovanj. Naj se jim gre na roko, nikar naj se ne išče pri njih dlake v jajcu, ki je ni, ampak prime naj se za delo in pomaga delavstvu do zdravih, zračnih in prostornih stanovanj. Tudi denarno, vsaj upravne stroške, naj plača takim zavodom in društvom država, zato pa naj upelje visok davek na prekupovanje zemljišč.
Seveda smo odločno proti temu, da bi se zidale velike delavske kasarne, kakršnih imamo več v Ljubljani in tudi po drugih industri-jalnih krajih na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem. Zidajo naj se majhne hiše z dvemi ali tremi stanovanji in če Je možno tudi vrtom za stranke. Take hišice menda tudi ne bodo podrejene hišno-najemninskemu davku. Zidajo naj jih delavci po svojih društvih, ali pa tudi zavodi in sicer po takih načelih, kakor jih imajo delavska stavbinska društva ali pa »Kranjska hranilnica«, namreč da pride delavec do svoje hišice ali pa vsaj do brezplačnega stanovanja po gotovih letih. Vlade dolžnost je, da nam s starostnim zavarovanjem, ki bo, kakor upamo, kmalu gotova stvar, preskrbi tudi to, da bo delavec in njegova družina stanovala v poštenih in zdravih stanovanjih, ne pa, kakor danes, po ljuknah in brlogih.
Gorenjsko krščansko socialno gibanje.
Javorniki; Gorenjsko krščansko-socialno delavsko politično društvo je priredilo v nedeljo, dne 2. mamka, popoldne ob 3. uri v gostilni pri Vodičarju svoj prvi shod na Javorniku, ki je bil pa vkljub zelo slabemu vremenu tako dobro obiskan, da so bili gostilniški prostori premajhni in je moralo mnogo poslušalcev stati v veži. Tovariš Ivan Nep. Gostinčar je v poljudnem govoru govoril o velikem pomenu in resni potrebi politične delavske organizacije in potem govoril o političnem položaju. Narisal nam je delovanje državnega in deželnega zbora. Po zaslugi naših poslancev se je mstanovila v državnem zboru »Slovanska Jed-nota«, ki je danes največ'-a in najmočnejša stranka v državni zbornici. Bili smo pred vojsko in edinole delu »Slovanske Jednote« se je zahvaliti, da se je ohranil mir. Govor dr. Šušteršiča in glasovanje »Slovanske Jednote« v državni zbornici je odprlo vsem tistim oči, ki so mislili, da je pisarjenje nekaterih slovanskih časnikov, posebno še slovenskih liberalnih, izraz našega ljudstva. Uvideli so, da je naše ljudstvo cesarju udano. Gotovo pa je, da morama Jugoslovani stremiti po jugoslovanski državi: ki pa mora biti pod habsburškim žezlbm. Tudi delo za starostno zavarovan!e napreduje. Priporočal je prav toplo zelo praktično dr. Krekovo knjižico,. O deželnem zboru je govoril, da ko se je vollvna pravica za kranjski deželni zbor razširila, je zadobila S. L. S. v deželi moč in večino. Deželni zbor je v zadnjem zasedanju Prav pridno deloval. Posebno pohvalno moramo priznati, da je deželni zbor povišal plače uradnikom in uslužbencem, za katere so se toliko let prosili, a jih pod liberalno-nemško zve -,zo niso dosegli. Deželni zbor je tudi sklenil, da se preuredi občinski volivni red tako, da prP
demo tudi delavci v občini do besede. Dolžnost delavstva je, da se zanima za politična vprašanja in se zaveda političnih pravic in dolžnosti. Slednjič se spominja še »Narodne delavske or-, ganizacije«, ki je uprizorila po svojih Žerjavih štrajk uslužbencev električne železnice v Ljubljani. Odločno pa odgovarja »Slov. Narodu«, ki je grdo zavijal resnico in pisal o govorniku, da nagovarja stavkolome k delu. To ni res, pač pa kot delavec želi, da bi štrajkujoči zmagali. — Tovariš Mikelj iz Kamne gorice omenja, ko so ■pred petimi leti poslali podporo za štrajkujoče, se jim je reklo, da bo odslovljen, kdor da za št ra1'k 'še kak vinar, Taka je svoboda napram delavstvu. Zato pa vsi v politično delavsko organizacijo, da bomo z uspehom branili svoje pravice. Mi se bomo učih in vzpodbujali. Kmet m delavec morata korakati skupno. Ne bomo šli zoper svoje brate. Imejmo veselje in navdušenje za skupno delo. — Gospod župnik Kdšir želi društvu mnogo uspeha. Podajmo si roke, v slogi je moč. — Tovariš Čebulj govori o pomenu in koristi političnega društva. Potem .predlaga resolucijo na »Slovenski klub« v državnem zboru, v kateri delavstvo poslance po-, življa, naj zastavijo vse moči, da se starostno zavarovanje skoro uresniči. — Slednjič predlaga še zaupnico poslancem S. L. S. Resolucija in zaupnica ste bili z navdušenjem soglasno sprejeti. Ta shod je jasno pokazal, kako poti ebna je politiška organizacija. Sledimo torej vsem pojavom v javnem življenju. V slučaju kakih volitev bomo že naprej vedeli, kontu imamo dati svoje glasove. Na delo torej za po-litrško organizacijo!
Sava. Vdova po umrlem Janezu Prevc se .najtopleje zahvaljuje za podporo, katero je nabral Anton Rozman pri delavstvu v Martinov-kah. Vsem iskrena hvala!
Sava. Rdeča slava pojenjuje na Savi. Dokler so hodih kimovci na njihove shode, je bila udeležba vedno povoljna, sedaj so pa tudi kimovci izpregledali, da rdeči generali ie farbajo in lažejo. Prvi maj se jim je slabo obnesel. V soboto se jih je spravilo kakih dvajset v hosto, kamor so vzeli seboj rešiteka delavstva — zelenega šnopsa,. Ko so se ga dobro nasrkali, so se prikazali iz boste z rdečo cunjo na palici. Zenske so vpiie: Divji mož je prišel iz hoste s svojo družino! Najbolj so občudovale ženske zastavonošo, ki je že tako star, da nima nobenega lasu na glavi. Cesta jim pa ni ugajala, zato je šlo polovico družine v gostilno. Drugo polovico je peljal zvečer divji mož pred tovarno, da bi šli delat, pa jih ravnatelj ni pustil delati. Govoril je Antekristan iz Ljubljane. Shod je bil klavern, ker ni bilo poslušalcev. Tudi rdeči pristaši že izpregledujejo. Zadnji čas bi že res bil!
Ljubljansko delavstvo.
Društvo delavstva v tovarni za lep imela je v soboto, dne 1. majnika, zvečer v gostilni pri Poljšaku shod, na katerem je govoril J. N. Gostinčar o potrebi in pomenu strokovne organizacije.
Pomožni delavci po trgovinah in špedicijah
niso imeli doslej nobenega določila, koliko ui na dan sme znašati njihova delavna doba. Marsikje so jih vsled tega vrtili in vintali celo do 16 ur,. Zlasti hlapci po trgovinah bi znali o tem zapeti mnogo žalostnih pesmi. V državnem zboru se je sklenil dne 4. ma a zakon v tem oziru, ki bo, kakor upamo, kmalu stopil v ve ljavo. Izmed slovanskih poslancev se je zanj
v gospodarskem odseku zelo trudil dr. Krek. Odsek je sprejel za delavce še ugodnejša določila, nego zbornica, toda povedati moramo, da se je to zgodilo v sporazumu z vsemi strankami. Šlo se je namreč za to, da gosposka zbornica ne bo delala sitnosti. Glavne določbe so te-lc: Za pomožne delavce v trgovinah in špedicijah (trgovske pomočnike, pa tudi vse druge uslužbence) mora biti najmanj 11 ur neprenehoma počitka; potemtakem bi prišlo 13 na delo; toda opoldne se mora dati po poldrugo uro prostega, če je opoldne dela nad štiri ure in če delavec je izven hiše, kjer dela. sicer pa po eno uro. — Prodajalnice morajc biti s pisarnami in magacini vred zaprte od osmih zvečer do petih zjutraj; samo prodajal-nice z jestvinami smejo biti do devetih zvečer odprte. Deželna vlada sme ta čas skrčiti do •sedme oziroma osme ure. Po prodajalnah morajo imeti uslužbenci priložnost, da se vsedejo, ko utegnejo. Kadar se mora iz nujnih vzrokod delati dlje, nego je v zakonu dovoljeno, mora to plačati gospodar posebej. Špedicijski vozniki mora;o imeti vsaj 10 ur neprenehamo počitek. Potemtakem pride za trgovine in špedicije odslej k večjemu 11%., za špedicijske voznike pa 12% 'ur dela na dan. Vse se ni doseglo, kar so uslužbenci želeli, toda važen začetek je storjen in brez dvojbe bodo uslužbenci z veseljem pozdravili ta zakon. Mi smo zlasti s tem zadovoljni, da se pri trgovinah ne dela v zakonu razloček med takozvanimi višjimi in nižjimi delavci.
Tobačno delavstvo.
Pozor, tobačni delavci in delavke! V prihodnjih dneh bodo 'zaupniki razdelili vprašalne pole glede delavskih stanovanj med delavce in delavke. Nujno je potrebno, da vsakdo polo hitro izpolni in jo 'zopet izroči zaupni osebi. Vprašanja so tako stavljena, da povedo vse, kar je uvaževanja vredno, ne da bi se posebno dotikale familiarnih zadev posameznikov. Prosi se, da delavstvo v lastnem interesu hitro izpolni vpraševalne pole.
Na občnem zboru »Podpornega društva tobačnega delavstva« se je sklenilo sledeče: 1. Po preteku štirih tednov naj se deli zopet društvena podpora. 2. Izplačevanje bolniške podpore se bo delilo mesto v petek v ponedeljek radi raznih težkoč za dotičnike, ki delajo listke za bolne člane, ker se pripeti, da se ne more vedeti že v petek, ali bo dobil ali dobile tovarniško bolniško podporo v soboto ali ne.
Čistega dobička je imela lansko leto tobačna režija 162,657.641 K 96 h. To je velikanski dobiček, ki ga je prislužilo delavstvo državi, zato pa nikakor ni umestno, da hoče novi generalni ravnatelj bolj poslušati bogate indu-strijce, kakor pa delavstvo, ki vladi daje toliko velikanske dobičke. Gospodje poslanci, skrbite Vi za to, da se grožnje ne izvrše!
Predilniško delavstvo.
Iz 1 ubljanske okolice. Strokovno društvo ljubljanske predilnice priredi v nedeljo, dne 16. maja, izlet na Šmarno goro. Na gori bode ob 10. uri dopoldne sveta maša s pridigo, katero bode opravil č. g. dr. Janez Ev. Krek. Popoldne okrog 1. ure bode pa skupno kosilo v, St. Vidu v gostilni pri Jagru. Kdor se želi udeležiti skupnega obeda, naj se oglasi pri društvenem blagajniku g. Alojziju Pečniku ali pa pri predsedniku. Za kosilo se lahko vsakdo oglasi, čeprav ni član društva. Cena kosilu jo samo 60 vinarjev in se jih mora takoj plačati, ko se kdo oglasi, da se bo potem gostilničarju naročilo, koliko kosil naj pripravi. Kdor se jc oglasil in plačal, dobi vstopnico za kosilo in se iregovo ime zapiše na polo, zato če bi slučajno kdo vstopnico izgubil ali pa doma pozabil, da bode zato vseeno dobil kosilo. Kdor se misli oglasiti, naj se takoj oglasi ali vsaj štiri dni pred izletom, na poznejša oglasila se ne bode ozir -jemal. Najuljudncje torej vabimo vse’ krščansko-socialne delavce in delavke in vse prijatelje delavstva k temu izletu, ki bo tako-rekoč praznovanje obletnice prve ustanovitve krščansko - socialne organizacije na Sloven-skem. Torej na svidenje 16. maa na Šmarni gori! — Odbor.
Ljubljanska predilnica. Od vseh strani prihajajo poročila v »Našo Moč«, kako se dalav-stvu godi. Iz ljubljanske predilnice pa le malo zvemo, kakor da bi se tu cedil sam med in mleko, seveda ne delavstvu. Pred nekaj časom ,so se delila mojstrom in uradnikom novoletna darila. Delavstvo nima nič proti temu, ako je slavna direkcija tako darežljiva. Tudi delav-
stvo ne zahteva novoletnih daril. Vendar se pa tudi za delavstvo- izpreminjajo časi, ne na bolje, temveč na slabše. Ako slavna direkcija in gospod ravnatelj vedo, da so za mojstre in uradnike slabi časi ob ti splošni draginji, ki so ipa vendar toliko plačani, da si lahko debelijo svojo že itak okrogle trebuhe. Saj se celo nekateri po javnih gostilnah hvalijo, da zaslužijo kolikor hočejo v tovarn*,. Mislimo, da bi se slavna direkcija smela že enkrat spomniti tudi bednega delavstva, ki še sedaj koma-j toliko zasluži, da ne omaga pri svojih poslih. — Poglejmo, ako delavka zasluži 7 do 8 kron tedensko, kako naj se preživi. Ista usoda je za delavce pri premogu in pokarjib še posebno slaba, ker so prav po mačehovsko plačani. Seveda tudi drugi niso mnogo boljši. To delavstvo se more zadovoljiti z 12 do 13 kronami tedensko al marsikateri dnevno 1 K 90 vin. Ali so to plače primerne sedanjemu času? Ne, in zopet ne! — Zato je delavstvo popolnoma opravičeno, ako zahteva boljših razmer v omenjeni tovarni. Delavstvo ne zahteva več kot toliko, kolikor zasluži, in to se dosedaj ni zgodilo. Res je, da se je plača zboljšala pred nekaj leti za 10 odstotkov delavstvu, in to po zaslugi strokovne organizacije in deloma gospoda ravnatelja. Pa tisti časi so minuli, ko 'e delavstvo čakalo na milost in nemilost svojih tiranov. Zato svetujemo slavni direkciji in gospodu ravnatelju, da naj gleda na to, da tudi delavstvo zadovolji z boljšo plačo. Morebiti bi ne bilo odveč, ko bi se tista novoletna darila, ki so za delavstvo brez vsakih koristi, iz-premenila v izboljšanje delavskih plač. Potem bode delavstvo bolj zadovoljno s svojim delom in s svojim zaslužkom. Torej še enkrat, da te nam to, kar zaslu žimo, več ne zahtevamo!
) Papirno delavstvo.
Podgora pri Gorici. V nedeljo, 25. aprila, bi se imel vršiti v Podgori javen društven shod, ki ga je sklicalo krščansko - socialno strokovno društvo v Vevčah. A že nekaj do pred shodom se je vedelo, da se ne bo moglo mirno zborovati. Kajti socialni demokratje so tekali po vaseh, da bi privabili dosti svojih somišljenikov. Povabili so E. Kristana iz Ljubljane in dr. Tuma in Dermota iz Gorice. Gotovo so pa imeli namen, shod prevzeti, kar p,-se jim ni posrečilo. Kajti naznanili so shod ol ravno istem času in v istih prostorih, kot mi. Ali v svoji prefriganosti jih nista smela niti1 Kristan in 1 uma podučiti, da to vendar ne more vlada dovoliti in tako so imeli nekoliko pozneje shod za tiste Lahe in okoličane. Točno ob pol štirih se je pričel naš shod. Tovariš Jeriha otvori in opozori navzoče na mir in red ter da besedo dr. Kreku, nakar je začel dr. Krek govoriti o socialnem zavarovanju. Med govorom prihrume sociji, na čelu jim dr. Tuma, v ospredje dvorane in poslušajo mirno dr. Kreka kakih dvajset minut. Ker niso mogli socialni demokratje najti na Krekovem govoru nič hudega, ob čemur bi se mogli izpodtakniti se 'je vzdignil njih vodja dr. Tuma in zapustil dvorano. Videvši, da odhaa dr. Tuma, jeli so tudi drug| sociji in liberalci zapuščati dvoran med splošnim vriščem in vpitjem. Sedaj pa k stvari, koliko nam je shod koristil ali škodoval,. Sam^ sem slišal, ko so možje govorili in dajali duška svojemu ogorčenju, da sedaj šele spoznajo, kaki da so socialni demokratje in liberalci. Tudi med nami so bili še možje, ki so -jim še zaupali. Prepričani bodite, demokratje da vas je podgorsko budstvo s tem shodom izpoznalo bolj kot kedaj, kaki prijatelji delavcev da ste. V prvi vrsti pa moramo tu pribiti, da se niti voditelji niso znali obnašati dostojno. Kaki možje ste v organizaciji, to ste pokazali; obljubili ste, da se ne boste ganili. Seveda se ^edaj opravičujete: saj 'jaz nisem, saj mi domačini nismo, ali povemo vam, dosti slabo za stranko, ako nima enega moža, ki bi mogol pomiriti svoje pristaše, ga poslušali in ubogali. Dasiravno je bil vodja demokratov Kristan sam zraven, se vendar ni upal pomiriti sodrugov. Še dvakrat je poskusil dr. Krek govoriti, ali radi hrupa ni mogel; tudi domači tovariš jih je skušal pomiriti, a tudi njemu se ni posrečilo. Žvižganje in vpitje je tra'alo kake pol ure in tovariš Jeriha zaključi shod. Najhujši razgrajači se bodo morali pred sodnijo zagovarjati Ko so začeli sociji odhajati, smo se mi zbrai na drugem prostoru, kjer smo imeli po § 2. shod. Bilo je okoli 90 poslušavcev,»ki so pazn sledili dr. Krekovim izvajan em. Nato je go voril še tovariš Jeriha in veselo in mirno smo se razšli, dasiravno so se svetili v bližini ba joneti; bilo je pet orožnikov. Demokraškim in liberalnim voditeljem pa svetujemo, naj v bo-
doče preprečijo take surovosti. Stvar demo-kraških voditeljev je, z ubraniti svojim pijanim ljudem, da hodijo naše shode razbijat. Ako s-, to ne zgodi, potem moramo oficielne demo-kraške voditelje odgovorne delati, potem naj nam nikar ne zamerijo, če smo prisiljeni odgovarjati s primernimi sredstvi, katerih imamo v zadostni meri na razpolago, osobito ker imamo večino v Podgori. — Poživljamo voditelje demokraške stranke, noj napravijo v tem oziru red, ker drugače bomo mi v silobranu primorani, da rabimo gotova odporna sredstva. To naj gospodje od demokraške stranke vzamejo blagohotno na znanje. Mi želimo- miren razvoj naše mlade organizacije. Mi hočemo, da rodi naša organizacija napredek delavstva, ne pa surovost in podivjanost. Poslednjega ne bomo trpeli in kakor rečeno, delamo odgovorne voditelje za početje sodrugov. — Delavci, združite se v strokovnem društvu, da boste ložje zastopali svoje koristi. Berite tudi prav pridno »Našo Moč« in jo naročajte. Socialnim demokratom in liberalcem, kakor tudi njihovim časopisom pokažite vrata.
Gorenjsko kršč. soc. delavstvo.
Delavci v c. in kr. prahami v Kamniku
imajo vojaško ravnateljstvo. Inženir Kaufmanu noče vedeti, da delavec, ki prodaja svoje delavske moči vojaški upravi, ni vojak, ki mora nositi vojaško suknjo. Po njegovem prizadevanju — vsaj tako se sodi — se je podelila delavcem nedavno silna zaušnica. Dozdaj so zaceli delo ob tri četrt na sedmo uro; kar naenkrat se jim je ukazalo začeti ob tri četrt na še-* sto m o, torej eno uro prej. O kakem povišanju plače pri tem ni nobene sledi, dasi -je plača naravnost beraška; za dnino dveh kron ne dobiš niti na kmetih delavca več; v prahami p; jih je še dovolj. Zdaj se zahteva torej enajst-urno delo, med tem ko po drugih c. in kr. pra-harnah delajo le po devet ur na dan. Dr. Krek, poslanec kamniškega okraja, je na vojno upravo vložil v tej zadevi ostro interpelacijo; zadnjo nedeljo je pa na shodu v Kamniku z vso odločnostjo obsojal tako postopanje. Kakor vse kaže, je ta klofuta vzbudila tudi drugo , delavstvo v Kamniku in okolici, da si bode v čvrsti organizaciji poiskalo opore.
Krokodilove solze in izobraževalno delo. V nedeljo, dne 25. aprila, je priredilo »Slov. katoliško izobraževalno društvo« na Selu pri Ljubljani predstavo »Čevljar« in »Pri gospodi«. Igra se je igrala v prostorih gospoda Trčka v Mostah. Ker je občinstvu igra zelo ugajala, so jo ponovili v nedeljo, dne 2. majnika, zopet pri najboljši udeležbi. Priznati moramo, da smo se čudili -umetnosti in dovršenosti igralcev in igralk, posebno še, ako pomislimo, da so to kmečki fantie in dekleta. Občinstvo je bilo zelo zadovoljno in slišala se je le želja, da bi se prav kmalu priredila zopet kaka igra. Posebno pohvalno moramo omeniti gospoda Ivana Ravnikarja, ki je nrav mojstrsko nastopil. Tudi drugi igralci in igralke so prav dobro predstavljali* Duštvo raste in tudi njegov vpliv se že kaže. Pri vsem tem, kakor se društvo lepo razvija, pa vedno bolj teko socialni demokraciji krokodilove solze, ker vidno propada. Hudo je posebno raznim Zormanom, Lautarjem in drugim. Kmalu, kmalu, upamo, bo konec rdečega terorizma in če je to potem rdečim voditeljem prav ali ne.
Koroško delavstvo.
Podljubelju (Prvi majnik.) »Riistet zur Maifeier!«, je poživljal »Judcnwi!le«. Pustite svoje delo in idite rajši lumpat! Pokorni kakor vedno, so pobirali sociji za »purbl« in druge potrebščine ter s streljanjem, kakor drugi kristjani na Veliko noč, obhpjali svoj dan. Pred leti, ko se socialna demokraci a še ni pokazala v vsej svoji protiverski nagoti, so delavci za cerkvene svečanosti izdelali topiče, dandanes pa jih ljudje kakor socinacimiha izrabljajo za veliko prifrknjenost 1. majnika,. Za popoldni je bila v »Karawankenhofu« napovedana procesija. Najclar čuti namreč že potrebo, da popravi, kar je skvaril z »birbojkotom«. Gnal je torej delavce mimo drugih sicer trdno rdečih gostiln v gostilno pivovarnama. 1 isti je namreč »najbolj potreben«. Ali pa je Najclar sprosil zopet kakih trideset sodčkov piva zastonj. — Proti poldnevu je postalo vse nekako bolj živo: »Ob dveh bodo prinesli »fano« kazat in Najclar bodo šli na sredi, kakor se sliši pri procesiji. Tisoč jih je najmanj.« Tako so švigale besede sem in tja. In res, ob dveh naznani straža generalu Socinacimihu, da se bliža »zug«. Pet možnarjev poči z močnim pokom, z daljave pa
se zasliši zamolklo ropotanje malega bobna. Ne dolgo in tudi »pleliniči« poizkusijo svojo srečo, »muzika« se začne. Kaka je bila ta muzika, je težko napisati; velike reči itak nismo pričakovali, Da pa cenjeni bralec ne pride ob ves užitek, mu povernu tu, da je bila ta muzika ja ko močno podobna mačjemu glasu, 'kadar drži pes mačko za vrat. Za »cug« je bila ravno dobra. Iz obrazov, n. pr. Najclarjevega, je bik; videti, da'jim nekaj ni ravno po volji, posebno kisle obraze so pa delali mimo »Delavskega doma«. Kaj je »fana« proti krasnemu domu. Veselo pri tej smešnici je še, da nam pride Najcler vsako leto s procesijo na dom. Še koraka nam ni treba narediti, in vendar imamo na-jlepši pustni užitek. Nekateri sociji, kakor na pr. Wieserjev pubek, si domišljujejo, da krščanski socialci pokajo od jeze. To je imelo pomeniti, da je poslal svojo sestro k enemu naših pa za tri krajcarje jeter. Pubek bi pač veliko boljše storil, da 'bi si mleko obrisal za usesi, kakor pa da se norčuje z ljudi, ki imajo več v peti, kot on v glavi.
Podljubelj. Društvo kovinarjev je imelo 25. aprila svoj občni zbor. V nov odbor so voljeni gospodje: 'P. Čemer, Jak. Šparovec, Primož Obilčnik, Tom. Švare, Val. Vertič, Jakob Pajnter, Franc Nagele, Jak. Wieser in Janez Vidman. Bog daj, da bi tudi prav pridno delali !
Prometna zveza.
Kdor ima ušesa za poslušati, naj posluša!
Ko je parlament pred velikimi počitnicami dovolil 8 3 milijone kron v izboljšanje plač nižjim železničarjem, so bili socialni demokratje prvi ki so se ponudili ministrstvu, da hočejo pred-lagati, kako naj se razdeli ta denar, dasiravno so sami v drž. zbornici glasovali proti temu. da se proračun sprejme, v katerem je bila tudi ta vsota. Ministrstvo je ugodilo social, demokratom in po njihovem nasvetu razdelilo to izboljšanje. Kakšno izboljšanje je to, vč vsakdo, k: je nižji od prožnega mojstra: gospodje uradniki so dobili veliko večino teh milijonov, delavstvo pa čakaj, da bo državni zbor zopet kaj dovolil proti glasovom socialnih demokratov v izboljšanje železničarjev. Ali teh milijonov sedaj ne bo tako kmalu, ker je proti temu finančno ministrstvo. Kdaj pa bodo ti milijoni, ki so potrebni za izboljšanje železničarjev zagledali beli dan, o tem ne more govoriti niti najboljši pi erok. O avtomatiki je upati, da pride na dan z julijem, službeni red pa leži v kosili pri raznih Specialistih, in, prišla bo jesen, vendar ne bo se reforma izvedena. Bojimo se pa, da sploh ne dobimo še tako kmalu reform in lačno delavstvo zastonj upa, da izpremeni svoj položaj. In glej čudo! Za vse to se sociji, oziroma njihovi rdeči voditelji prav nič ne brigajo. Res je, da po svojih listih tožijo o bedi železničarjev, ne povedo pa, da so bili ravno oni tisti, ki so dali milijone uradnikom, dasiravno so bili ti milijoni namenjeni delavstvu, in da so oni ravno isti, ki niti s prstom ne ganejo, da se hitro izvedejo re-forme, katerih delavstvo tako željno pričakuje. Res pripovedujejo rdeči voditelji »nerazsodni masi« o podrobnostih teli reform, o katerih pa prav nič ne vedo, kake bodo, dasiravno se hvalijo, da pri izdelovanju sodelujejo. Ne boje se tudi poučiti svoje agitatorje v njanjših krajih, naj govore železničarjem, da bodo dobili v ma;-niku tri milijone, kaj jim je na tem, ako osta-. ne j o lažnjivci, ki namenoma v agitacijske namene lažejo. Saj socialno-demokraški pristaši so že davno pozabili misliti in presojati. »Kje je Kristus, k] nas bo obvaroval pred gladom ?<■■ tako se norčuje rdeči od delavcev obogateli kapitalist v »Eisenbahnerju«. To kliče tisti, ki dobro ve, da so že pred meseci dobili na priza-^euv£}!lie .so,clalnih demokratov uradniki svoje izboljšanje m porabili milijone, ki jih je državna' zbornica dovo.ila^nižjemu delavstvu. Kaj briga od delavskih gi oscv izfutrnne rdeče voditelje, ce kdo strada in je v veliki potrebi? Strankin davek, to je krvavi krajcarji, se še vedno stekajo v velikem številu v njihove žepe in nikdo si ne upa prašati, zakaj se porabljajo. Če bi pa kdo bil toliko radoveden in bi vprašal, zaka. plačuje, ga takoj vržejo iz rdečih vrst, da ne okuži drugih voljnih plačevalcev. Toda, kakor se norčujejo voditelji v »Eisenbahnerju« iz Kri-' stusa-Boga, tako že premišljujejo nižji železničarji: »Kje je Kristus, ki nas reši iz žreta rde čili mogotcev?« Tu je samo ena pot! Železničarji, pustite socialni demokraciji uradnike, ki imajo res vzrok, da so ji hvaležni za svoje .ogromno izboljšanje, obrnite hrbet uradniški socialni demokraciji in stopite v naše poštene vrste. To bo-vaša rešitev in tu boste našli tudi svoj napredek in po naši organizaciji tudi izboljšanje.
Rudar.
Idrija. Prevelika poniževalnost naših somišljenikov. Mnogokrat se slišijo besede od rdečkarjev, da kdor ni njih somišljenik, da je prepotrpežljiv, ter pričakuje plačilo le z nebes, ter pristavljajo, da mora delavec glavo pokonci nositi in zahtevati, nikakor pa prositi. Poglejmo, koliko pa jemljo te besede v poštev. Zadnje dni aprila je starešinstvo rdečih prosilo rudniško vodstvo, da naj da rudarjem dopust za prvi majnik. Rudniško vodstvo je ugodilo v toliko, da mora vsak posamezen rudar prositi za dopust v pisarni pri svojem oddelku. A rdečk a rje m ta ukaz ni bil po volji; tri dni so prosili pri naidpaznikih, da naj bi se vsak delavec zglasil v čakalnici, a nadpazniki so se držali ukaza rudniškega vodstva, pa tudi akc bi se ne bilo, bi bilo vse eno. Tako znajo rdeč-karji zahtevati. Tudi vedno vpijejo rdečkarji, da se oni potegujejo za nedeljski počitek, in ravno ta mesec se jih je mnogo zglasilo prostovoljno v žgalnico, namreč ker se dela ob nedeljah. Po drugi strani pa tarnajo, kako da ,se malo zasluži, šihte pa tako brezpotrebno mudijo. Piscu teh vrstic se večkrat očita, da je vrste klečeplazcev, pa vendar ni klečeplazil za dopust za prvi majnik; tudi se mu očita, da je ponižen, pa vendar se ni ponižal rdečkar-jem, toliko pa hoče biti svoboden, da mu ne bodo oni narekavali, kdaj mora prositi za dopust, ali pa nosil njim kronice v njih nikdar nasitljiv žep, ali pa za kakega zračnega preis* kovalca, pomiljuje pa svoje somišljenike, ker se puste komandirati rdečkarjem, kadar so pa v kaki sili, pa od njih nič ne dobe, akoravno, so še nekateri njim nekaj kronic dali, ter nočejo biti samostojni, se 'le puste komandirati posameznim rdečim mešetarjem, potem kadar je prepozno, se pa kesajo, zakaj so jih ubogali.
Trbovlje. V Trbovljah se ne izpolnjujejo nič več božje in cerkvene zapovedi, ki pravijo: »Posvečuj praznik!« Sedaj so pa prazniki pri nas že popolnoma uničeni. Dela se vsak praznik, naj bo potem že ali Marijin praznik ali katerikoli, to je prav vse eno. Tu kaže vse tako, kakor bi Bog za delavce ne bil ustvaril praznikov.. Kaj je temu krivo? Brezverski kapitalizem, ki ne skrbi za drugo, kot da se polnijo žepi že itak bogatih kapitalistov. Tak je dandanes svet, k'er .vladata brezverski kapitalizem in rdeča socialna demokracija. Tu v Trbovljah so pa praznovali prvi majnik, dasiravno ni noben praznik. Kadar je pa kak praznik Matere božje, ali kak drug praznik, tedaj pa se reče: Jutri se dela kot po navadi, kakor vsak drug dan. Ce se pa upa kak krščanski delavec ostati doma, da gre lahko v cerkev, je pa kaznovan. Dragi tovariši delavci! Vidite li tu jasno, kdo je socialna demokracija? Socialna demokracija in kapitalizem delata složno roko v roki za to, da se izbrišejo v človeškem srcu vse nadnaravne vezi duha od Boga, vse nad naravno, vse lepo in čednostno, in da se naseli v dušo izpoznanje, da smo sužnji. Zato sta s' tudi prijatelja kapitalizem in socialna demokracija. Zato pa, dragi tovariši, delujmo skupno in neustrašeno za krščansko delavsko organizacijo!
Okno v svet.
Prvi majn.k v Trstu. Zadnjega aprila prinesli so poldrug meter dolgi rdeči lepaki oglas manifestacije, ki se ima letos dvajsetič vršiti na dan 1. majnika. Ob 6. uri bi se imel vršiti obhod z godbo po mestu, pa dasi so imeli dva bobna in docim so bile vse tvornice, delavnice, mesnice, pekarije in vse druge trgovine zaprte! vendar niso mogli toliko ljudi skup zbobnati! kolikor so si želeli, čakali so jih še eno uro, in ob 7. uri se je začel izprevod v ulici Boscheto pomikati dalje po Aciuedotti v mesto. Na čelu izprevoda je bilo devet kolesarjev z rdečimi zastavicami. Za temi je šla godba, kateri je sledilo več sto delavcev z rdečimi zastavami. Sledirič je bilo tudi nekaj žensk s šopki španskega bezga v rokah. Popoldne je bilo živahnejše, kakor je bilo videti dopoldne. Marsikdo si je olajšal svoj žep v korist gostilničarjem. Ce si pa pogledal nekoliko bolj proti večeru na travnik, na katerem so imeli svoj shod, videl si petje, pitje in ples, vendar jih je bilo kljub dvema godbama le malo tamkaj. Niti godba jih ni več mikala. Kaj so si pač mislili oni kolovodje, ki so pri vhodu imeli prav veliko kositarnasto blagajno na mizi, pod mizo pa tudi eno veliko škatljo še ne prodanih vstopnic! Dasi je bilo med manifestanti videti mnogo tujih obrazov (bogve odkod so jih skupaj privabili) vendar sc. vidi, da tudi v Trstu socialna demokracija nazaduje in da bodo kmalu bolj žalostno obhajali svoj 1. maj. — Na istih rdečih lepakih je bilo tudi več navdušenja polnih naukov, med drugimi tudi te-le: »Ojunačite se in dušo odprite vsakdan im bojem, proti vsem lažem, s katerimi vas hočejo vaši izkoriščevalci ohraniti v temi in nevednosti. Ojunačite se in širite med
vašimi sotrpini neomadeževano vero v pravico, mir in bratstvo!« Zares lepe so1 te besede, da bi ne bile pesek v oči. To je skoro ravno isto, kakor takrat, kadar tatu love in tat najbolj vpije naj tatu primejo, na ta način se čuti bolj varnega, kakor da bi tičal skrit v kakem kotu. Kadar bodo še kaj takih lepih naukov pisali, bi bilo tudi dobro, da bi svoje »backe« opozorili na take defravdante, kakor so Je-zurum, Czermak, Wilhelm Giinther in njih posnemovalci.
Listnica uredništva. Idrija: Prepozno za to številko. Pa drugič. — Podgora: Drugič nadaljujemo. — Drugim dopisnikom: Pride vse na vrsto!
Priporočamo ‘ našim rodbinam
KOLINSKO CIKORIJO.
CTfnhfmitmiPifOlaiinilOifnaifmirmifnhtuJiraluJiimifual
Dobroznana deželna lekarna pri
„Mariji pomagaj”
Ljubljana, Resljeva cesta št. 1
poleg jubilejnega mostu
Mr. Ph. Milan Leusteka
priporoča:
Antiseptična Melousine-ustna in zobna
voda.............................
Tannochinin-tinktura za lase ... Železnato China-vino, velika steklenica Želodec krepčujoče vino, velika steklenica ..............v.	.....	.
Planinski zeliščni sok, steklenica . . . Odvajalne krogljice. škatljica .... Želodčna esenca, steklenica .... Melousine-mazilo in milo za lica . a
13 13 13 (3 13 13 0 0 OJ 0 0 0 0 0 0
-•50
-•50
1-20
- 80 —50 — 21 — •10 —•35
0
0
0
0
0
0
0
,'0
0
0
0
0
0
0
0
A. Lukič
Ju*
A*
</* d°
a* ^
>'* □
d*
Ljubljana
Pred škofijo 19
A. Žibert
Ljubljana, Prešernove ulice
priporoča
mn zalogo čciljti
domačega izdelka.
SkOMSTO SE VhJUDHO PRIPOROM
SFECEKUSKJITRSOVIMA
mm tohich
TRŽAŠKA CESTA ŠT. 4.
luaaaaagaaa^aaaaaaaaaagaaaaagaaaciE
a
Angleško skladišče oblek
. BernoM
Ljubljana, Glavni trg 5.
Največja In najlepša zaloga konfekcije za gospode in dečke kakor tudi vedno zadnje novosti za dame in deklice. — — Cene jako nizke.
r
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana, Stari trg št. 10
priporoča svojo
irgouino s Klobuki in čeulji
Velika zaloga Solidno blago.	Zmerne	cene
Zastonj
torej brezplačno dobi vsak človek
v lekarni Trnkoczy zraven
rotovža, lepo tiskano cžeset asa povedi za zdravje.
Tudi po pošti se brezplačno razpošiljajo,
Kdor hoče varno, mirno in hitro v
AMERIKO
potovati, naj se obrne na od visoke c kr. deželne vlade potrjenega glavnega zastopniki
Fr. Seunig, Ljubljana
Kolodvorske ulice štev. 28.
Odprava potnikov samo z najnovejšimi parniki velikani: Kaiserin Auguste Viktorla nosi 25 000 ton Amerika ...	.	„	24.000	„
Presfdent Lincoln	„	20.000	„
Presidant Grant ...	,	20.000	„
Vožnja Lfubl]ana-Hamburg traja z na novo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave, okroglo samo l'/2 dneva ter Ima potnik prav co porabe brzovlakov po celi črti od avstrijske meje tEger, naprej.
Ljudska posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta štev. 8, pritličje
lastna glavnica K 354.645-15
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8 ure zjutraj do 1. ure popoldne, ter jih obrestuje po
4 VI.
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K čislih 4 K 50 v na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilne položn ce na razpolago
■OL Velika zaloga. Nizke cene!
Radi velike zaloge ZFlOtllO ZnfŽIHie CGIie!!!
Ugodna prilika za nakupi vezenin, pričetih in izvršenih žen. ročnih del. idrijskih čipk, vstavkov, svile, volne, bombaža itd.
Velika izbira drobnega in modnega blaga:
rokavic, nogavic, ovratnikov, kravat itd. Predlisk in vezenje monogramov ter drugih risb. Primerna darila za godove in druge prilik«.
Priporoča se velespoštovanjem
F. MetiOl, Ljubljana, Mesini trg itev. 18.
Velika zaloga. Nizke cene!
:n:
Fotografski umetni zavod
Avg. Berthold
Ljubljana, Sodntjske ulice št. 15.
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil, kakor povečavanje.reproduc ranje. fotografiranje tehničnih predmetov, interierjev itd.	.:
Vsa dela se izvršjejo točno tudi v s:	največji množini.	::
:ss:
Mr 1 Mejač |
Ljubljana, Preiernoue ulice 9
priporočata
svojo najve^o zalogo zgolov= Ijenlh oblek za gospode, dečke in otroke in —.....
novosti v
konfekciji za dame
Ustanovljeno lota
1862.
Milko Krap eŠ MB* 29 E*
i	¥ •	11.	■	Podr
■•..»v Ljubljani
Podružnica Resljeva cesta
Podružnica
 ------------- ...	-	y	UlUUlItilll ■>K9,-ieva cesta 2
Pr«J £• Jo*. Černe.	J J	prel	g. J os. Černe.
Jurčičev trg štev. 3, pri železnem mostu
priporoča svojo bogato znlogo
zlatih, srebrnih, tula- in nikefnastih
ur. verižic,stenskili in nihalnih ur, uhanov in prstanov
Kupuje In zamenjava .taro zlato (n .rebro.
Gosp. urarjem v mestu in na deželi priporočam svojo izredno veliko zalogo fournitu>-. —	— Glavno za-
stopstvo za Kranjsko zalog« strun za nihalne ure v vseh dolžinah in debelostih Slovenske plošče za gramofone, kakor tudi gramofone In igre.
Pozor, slovenska tfelavskn rfmStun!
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni
::	trgovini:
3artl;o Ccjnil^
(pri Česniku)
Stritarjeve ulice LJUBLJANA Llngarjeve ulice v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila.
Postrežba poštena ln zanesljiva. Gene najniže.
|ooo|	|ooo|	|ooo|	|ooo|	|ooo|	|ooo|	|ooo|	roi 0 0	|ooo|	l°°°ll
mo društvo v Liljani
Kongresni trs st.19 reg. zadruga z om. por. Kongresni trn lij
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure po 43/,%, to je: daje za 200 kron 9 kron ='■•	=	50	vinarjev	na	leto.
Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje ===== prekinilo............................................................
Rentni davek plača hranilnica sama. Najsigurnejša prilika za Sledenje.
Kanonik JI. Kalan 1. r.,
predsednik.
Kanonik H. Sušnik 1. r.,
podpredsednik.
[ooo| |ooo| |ooo| |ooo| |ooo| |ooo| |ooo| |ooo| |ooo| |ooo|
Pivovarna J. PERLES
Ljubljana/Prešernove ulice 7, Ljubljana
------priporoča	-	■
izvrstno marčno pivo steklenicah.
Najstarejša svečarska tvrdka. — Ustan. pred 100 leti.
FR. ŠUPEVC
priporoča veleč, duhovščini ter slavnemu občinstvu
zajamčeno pristne čebelno-voščene Lveče
za cerkev, pogrebe in procesije,
voščene zvitke, Izborni uned-pitanec
kojl se dobiva v steklenicah, škatljah in Škafih v poljubni velikosti ter poceni. — Zn obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postreči.
Ljubljana, Prešernovo (Slonove) ulice št. 7. Perlem S|5i.
Prva slovenska
modna trgovina
Engelbert Skušek
Ljubljana, Mestni trg št. 19
se najtopleje priporoča. Blago in cene brez konkurence.
Na drobno!
Glavna trgovina: Zalo&ka cesta I
A. Šarabon
Ljubljana
Na debelo!
Filijalka: Martinova cesta 24
| I
t
4* i 4*
t + 4*
Veliko zoloto Špecerijskega blaga, žganja, moke In deželnih pridelkov.
Novourejena pražarna za kavo z električnim obratom. Vsak dan sveže žgana kava.
Glavna zaloga rudninske vode.
Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Gostinčar.
Tisk Katoliške Tiskarne.