domocju Dopise ID spise sprejema uredništvo »Domoljuba«. - Telefon 25-49, Prostor ene drobne vrstice v ineeratnem delu stane 10 Din. — Naročnino Stane W Din ia celo leto, /.a inozemstvo hO Din Posamezna Številka I Din. inserate iu reklamacije sprejema uprava »Domoljuba«. — Telefon 29-92. Kaj pravi sv. oče? Znano je, da je sedanji sv, 06e, papež pij XI., v-eliilk prijatelj katoliškega tiska. Nedavno je sprejel skupino italijanskih katoliških univerzitetnih študentov, kateri™ je v tvojem nagovoru prav toplo priporočal zanimanje za katoliško časopisje. 0 naročnikih pa je izjavil: j Katoličane je treba resno prebuditi, da bodo znali varovati svoje interese. Da ne bodo katoliškega časopisja le brali, marveč tudi gmotno podpirali, kolikor jim mogoče. Kadar sem naprošen, da blagoslovim katoliški tisk, še posebej vedno blagoslavljam tudii naročnike katoliškega tiska.« Priporočal je tudi, da naj Katoliška Akcija vedno vsepovsod deluje za razširjenje katoliškega tiska. Pred par meseci je sv. Oče sprejel skupino katoliških časnikarjev, katerim je izjavil: »Vi ste moj glas. Ne mislim trditi, da vi delate moj glas, ampak, da ste v resnici moj glas, kajti -malo ljudi bi Culo mojo besedo brez pomoči in sodelovanja katoliškega tiska. Sila in meč ter vpliv katoliškega tiska je silno velik in vreden največjega upoštevanja. Karkoli storite za katoliški tisk, upoštevam, kakor bi za mene osebno storili.« Tako mislil in sodi o katoliškem časopisju sedanji Petrov naslednik v Rimu. Tudi drugi bivši papeži so skoro vsi delovali in priporočali katoliški tisk. Papež Benedikt XV. ej dejal svoj čas o ameriškem katoliškem tisku: »Delo ameriškega katoliškega časopisja zasluži vso pohvalo. Nudi največjo pomoč delu duhovščine, prižmei in drugače.« Papež Pij X. je 141, ki je vsemu katoliške- mu svetu glasno zakilical znamenite in resnične besede: »Zastonj ustanavljajte misijoiie, zastonj zidale cerkve in šole, ako ne znate uporabiti najuspešnejšega orožja — katoliškega tiska.« Dalje je ob neki priliki dejal katoličan«!! papež Pij X.: »Ne samo, da berete obrambe vere v časopisju, pač pa vaša dolžnost je, da tako pisanje in berilo šarite med ljudi« In njegov prednik papež Pij IX. je ob neki priliki izjavil: »Sveta dolžnost vsakega katoličana je, da podpira katoliško časopisje in da istega širi med ljudi. Delo dobrega tiska je največje važnosti in ima neizmerne zasluge.« Iz podanih iarekov lahko vidimo, za kako važno sredstvo so smatrali najvišji cerkveni glavarji na zemlji katoliško časopisje. Ali hoče kdo še večjih dokazov, da je katoliško časopisje potrebno na svetu? Tudi mi Slovenci smo še posebej potrebni močnega katoliškega lisica med nami. Kako žalostno je, ko se vidi, koliko naših slovenskih sinov in hčera je zgubilo najdražji zaklad —-sv. vero. Kdo jih je ob vero spravil? Največ in najbrž prav vse, proliverskio časopisje. Kako pa more priprost človek ostati veren, če mu desetletja nasprotniki pišejo, da mi Boga, da so duhovniki sami sleparji itd.? Proti temu pogubonosnemu delu »Domoljub« vodi že dolgo let odločno in neodjeoljivo borbo. Ali ne zasluži »Domoljub« že samo radi tega, da ga vsak, ki še kaj da na Boga in vero svojih I očetov, zvesto podpira im širi? Koga posnemaimo? V gospodarskem in tudi socialnem pogledu je Francija morda najsrečnejša država v Evropi, kolikor je beseda »sreča« seveda sploh primerna za označbo takega stanja. Tam ni toliko milijonarjev in milijarderjev kot na pr. v Angliji ali v Ameriki, a tudi toliko revežev ne. Francija je namreč značilna, ali kakor pravimo tipična, klasična dežela > majhnih ljudi«, to je srednjih in malih kmetov ter obrtnikov, a velikih denarnih magna-tov in beračev je razmeroma jako malo. Dalje je Francija dežela, ki tako zadostuje sama sebi ket le malo držav na svetu. Ima za potrebo skoro vsega, razen nekaterih naravnih zakladov (n. pr. petroleja), na drugi strani pa tudi ničesar preveč. Ima lepo kmetijstvo, ki skoro popolnoma prehranjuje vse prebivalstvo in solidno industrijo, ki tudi izdeluje skoro vse, kar država potrebuje. Zato tudi nima ne prevelikega uvoza in ne Prevelikega izvoza, a v sili bi lahko precej &>sa vzdržala celo brez-obojega. Glede na to je vladajoča svetovna gospodarska kriza tudi od daleč ni tako zadela kot n. pr. večino drugih držav, ki so skoro samo industrijske (nn primer Anglija, Nemčija i. dr.) ali pa skoro samo kmetijske (n. pr. vzhodnoevropske države). Brezposelnosti tam skoro ne poznajo in pridelki ter po.trebščine prebivalstva so glede cen v dokaj zdravem ravnotežju. Glavno je pa francosko prebivalstvo. Mi imamo, oziroma smo do zadnjega časa imeli Francoze za zapravljive postopače, nenravne razvratneže, ljudi, ki se po zloglasnih nočnih lokalih vlačijo s propaiimi ženskami in pijejo šampanjec. Kako napačna slika! Francoz je priden, delaven in skromen človek. Kakor vsa velika mesta na svetu, tako ima tudi Pariz, Marseille, Lyon i. dr. dovolj prostorov in prilik za razvratno zapravljanje časa, denarja in zdravja, toda po teh lokalih bo človek našel le malo — Francozov, pač pa dovolj tujcev, ki puščajo tu svoj denar. Pariz ima morda največje razkošje na svetu, a to razkošje je predvsem limanica za tujce, da se oblačijo v tarafcSftjih trgovinah i. dr. po najnovejši modi ter puste Francozom — svoj denar, do-čim se oblačijo sami sicer čedno, a skromno. Največja čednost in obenem največja značilnost Francozov je namreč njihova varčnost. Varčnost je Francozom v krvi in tam ga ni človeka, ki se ne bi trudil in pehal, da si kolikor mogoče prihrani za udobna stara leta. Uradnik in delavec, kmet in obrtnik, vsak bo stremel le za tem, da si prihrani majhen kapital, zgradi svojo hišico, kupi posestvece ali akcije kakega podjetja, banke itd., da ima priboljšek za stara leta in da čim bolje preskrbi svoje otroke. Zato se glede bogastva tudi skoro noben narod na svetu ne more meriti s Francozi, kvečjemu Angleži in Američani, vendar tudi pri teh dveh ni bogastvo tako lepo porazdeljeno med vsem najrodom kot na Francoskem. Francoska narodna banka ima danes v svojih kleteh več zlata kot vsa ostala Evropa skupaj in po zemljevidu bi skoraj zastonj iskali narod ali državo, ki bi ne bila dolžna Francozom. Ni to toliko denar velikih milijonarjev, temveč so to prihranki »malega človeka«, ki jih potem posojajo velike banke tujim narodom za lepe obresti. Doma namreč ne vedo kam z denarjem. Zakaj pripovedujemo o Franciji tako obširno? Gotovo je vsak že sam uganil —- ker bi bila tudi nam tako krvavo potrebna premnoga francoska lastnost. Pisec teh vrstic je pred kratkim govoril z nesamostojnim obrtnikom, ki ima ženo in enega enoletnega otroka. Ima stalno mesečno plačo 1500 Din ter zastonj stanovanje, kurjavo in svečavo ter priliko, da si brez stroškov zredi lepo svinjo. Pa je možakar tožil, kaka krivica se mu godi, da bi moral imeti vsaj še en tisočak, da bi sploh mogel živeti itd. Dalje pozna pisec teh vrstic uradnika s štirimi otroki, ki bo imel plače kakih 3000 Din mesečno. Mož je strašen »revež«, otroci strgani in večkrat lačni kot siti, med prijatelji se je že celo pobiralo zanj in za njegove otroke, toda mož večerja vsak večer v gostilni in zalije večerjo z nekaterimi četrtinkami. Koliko je po Ljubljani, pa ne samo tu, po vseh naših mestecih, da celo po večjih vaseh »gospodičen«, ki so vse v svili in žametu in za prst na debelo namazane po licih in ustnicah, a doma spi vsa družina v eni sami luknji in »gospodična« največkrat na kupu strganih cunj, ker je posteljnina — v zastavljalnici. Ko bo prišlo kmetsko dekle v mesto služit ali v bližnjo tovarno delat, bo prvi zaslužek neslo za svilene nogavice, drugega za lakaste čeveljčke, tretjega za klobuk, četrtega za maže po obrazu itd. Da, tako je! In moški? Samo poglejmo, koliko je pri nas gostilen in kolika je pijanost vsako soboto in vsako nedeljo. Nihče ne očita nikomur ne čedne obleke in tudi kozarca vina ne po celotedenskem delu, toda pisec teh vrstic pozna »gospodinjo«, ki je pobrala rjuhe s postelj in jih ne sla v zastavljalnico, da je mogla z možem in »gospodično« hčerko na drago veselico. Ne trdimo, da pri nas ni več pridnih, skromnih in varčnih ljudi, toda zlasti v mlajšem rodu te lastnosti očividno giriejo. Francozi so najbolj »nobel« narod na svetu, vse se ravna pc uiih modi, o, da bi spoznali mi tudi nilh dru. RAZGLED PO SVETU Časnikarji - gospodarji sveta Sv. Pij XI. je ol> priliki nedavnega sprejema francoskega zunanjega ministra nagovoril posebej tudii francoske časnikarje, med katerimi so bili tudi mnogi brezverci. Papež je med drugim rekel sledeče: »VI, časnikarji, »te največja sila ua sveiu. Mnogokrat se »lisi. da je javno mnenje največja moč, vendar to m res, ker javno mnenje ustvarja časopisje, a vzrok je vedno močnejši od posledice. Vi ste gospodarji javnega mnenja, ker sle gospodarji tiskane besede. Boljšega ne morem storiti, kakor da vas spomnim Manzoni-jevib besed: »Beseda je gospodarica sveta. Nikdar ne smemo biti izdajalci resnice, nikdar izgovoriti besede, ki M pomagala zmoti ali hudemu.« Na koncu jim je sv. oče podelil blagoslov: rMoTem vam dati samo svoj blagoslov, s katerim razpolagam brezmejno. Blagoslavljam vaše delo, vsa bitja in vse stvari, ki so vam ljube, posebno vaše družine, dalje vse one, na katere sedaj mislite, a po vrhu vsega Francijo, drago našo Francijo!« Vsa časnikarji so globoko ginjeni nato zapustili papeževo sprejem trico. Važnost župnije Namen in pomen župnije je lepo naglasil 13. januarja o priliki zlwrovanja za ustanovitev nove župnije v Mostah podpredsednik tega društva, ki jo imel daljši govor kot pozdrav na knezoškofa in v katerem govoru je med drugim dejal: »Premalo Živimo v skupnosti a sveto Cerkvijo. Saj ni res, kar govoue nekateri sicer dobri ljudje, da je dovolj, če človek v cerkev bodi, cerkev pa si lahko poišče kjerkoli Središče vsega našega delovanja mora bili župnija. Zupfia r drag mi drugega navezani ter nas ventla v brate in sestre. Tam. kamor ne sega več glas župne eerkve, je zattt tudi glas bratovstva in ljubezni. Prav zato je nam Meščanom jvilretfim župuo du.šuopaKMr-stvo.« ido prebroditi sedanje težke čase, moramo kratko in malo opustiti vse nepotrebne izdatke, da bomo lahko krili skromne potrebe, ne pa lezli v dolgove, ki nas prej aii slej morajo zadušiti, posameznika in tudi ves narod. Narod beračev prav bitro tudi politično in kulturno podleže gospodarsko močnejšemu tujcu. V posebno veliki nevarnosti je danes mladina, kajti zdi se, da ona pač pozna lakoto, pozna brezposelnost, pozna slaba stanovanja, pozna bedo sploh, ne pozna pa več ne skromnosti in ne varčnosti. Čudno se to sliši v prvem trenutku, a kdor nekoliko pomisli, nam mora dati prav. Da bi v tem posnemali Francoze, ki so pa vseeno najbolj gosposki narod na svetu, dočim tiBto dekle, ki ima svileno obleko, a je brez perila pod njo, iti »gospodična«, temveč prismoda in škodljivec vsega naroda. Pač pa je resnična gospodična dekle s kambrikasto obleko in ki si je doto sama privarčevala. je takoj proglasila olisedno stanje v tem prei mestju. Vest o pokoljih pa gre dalje p0 dežel in od povsod javljajo znake velikega vzneinir. jsaja med prebivalstvom. češkoslovaška s Versko Na Slovaškem se opaža ved. no večji napredek verskih šol. Uršuliiike m osnovale srednjo šolo za deklice. V Banovcft 1 so otvorili novo katoliško učiteljsko šolo. Fran. čiškani imajo popoln licej, led jo zelo mi do-hreni glasu. nemčija s V oao smer, ali pa se potopimo. Nedav. no je izjavil g. Hitler o nemški notranji politiki sledeče: . Jaz sem kapitan to državne ladje in vi ste moja posadka, od katere zahtevam neomejeno disciplino in poslušnost. Ne dopuščam nobenega revolucionarnega razpoloženja. Ali vleče v s« |>osadka na vrvi in v eno suier, ali pa se potopimo vsi.« ANGLIJA s Kjer sc dobro gospodari. Angleška vlada je prevzela napram vsem zavarovanim in nezavarovanim angleškim državljanom obveznost, da bo vsem brezposelnim delavcem, ali onim, ki ne zaslužijo tedensko več ko pet funtov, izplačevala redne prispevke. Kdoj- hoče dobiti lil prispevek, ki nima več značaja podpore, mora samo dokazati, da je star najmanj 16 let in ne več ko 65, da je iskal delo in da zasluži tedensko manj ko pet funtov. Ce se v letu 1935 brezposelnost ne bo povečala, potem ta izdatek za brezposelno zavarovanje u« bo znašal več ko 50 milijonov funtov. Tedensko I m) prejema I vsak Anglež torej najmanj 24 šilingov, okoli 300 Din, za otroke in ženo j>a še posebne prispevke. AMERIKA s Dvajsetletnica »Glasila K. S. K. Jcilno te«. Katoliško misleči ameriški Slovenci so pred 20 leti sklenili izdajati časopis v strogo katoliškem duhu. Za prvega urednika temu listu je bil noznačen g. Ivan Zupan, ki opravlja ta posel še danes. Glasilo se sedaj tiska v Clevelandu. Ta časopis ima velike zasluge za katoliško in slovensko stvar v Ameriki, zato mu želimo tudi mii za vso bodočnost največjih uspehov. s Kazno. En milijon dolarjev na davku so pridobile ameriške Združene države po «t-petiui uvedbi alkoholnih pijač. --- Ameriška zvezna država Ohio je odpravila davek na vstopnice k plesom, igram in zabavam. Davek je znašal J0%. Namesto tega so naprtili 3% davek lastnikom dotičnih obratnih prostorov. V veljavi je še vedno zvezni davek na vsto]>-nice, ki se pa ne pobira, ako znaša vstopnina manj kot 40 centov. — V Milwaukee Wis. jo BANKA BARUCH 15, Rae tatagca«, pariš Odpremlfa denni v |ugo«lavlla najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkuluutuaje Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Ltiksetn-burgu sprejemajo plačila nn naše čekovne račune: BBI.UI.1*: No HMM-IM BiujoIIm. »KAKCIJA. So 1117-M ftrtl. HOl.AN. »'•IA i Ko l«S-«i Sad. Otauit, MKMUlROtiS: No M«? Mrnslbom*. S? zahtevo pošljemo brezplačno naše ček. nakaznic* MEHIKA s Katoličani se odločno tiranijo. V noči na zamenjala Litva velike množine svojega le&a. 500 hiš je vpepelil požar v japonski ltiM Sakaj. KAJ je NOVEGA Ob dvanajsti ari Pravo krščansko, katoliško časopisje je Mjvečji dobr trtik človeštvo. Ravno po dobrem časopisje je ostal svet še vedno vsaj deloma iober in plemenit. Katoliško časopisje je Iskren slufcftmik Cerkve in njena •••kalmata >pora proti izpadom sovntžne teme. Katoliško Sasopisje nas utrjuje v veri in v krščanskem prepričanju. Katoliško časopisje je naš varuh In naš najboljši učitelj. Zalo je sveta dolžnost vsakega katoličana, da katoliško časopisje vsestransko podpira in si prizadeva, da se to časopisje čimlKilj razširi med narodom. Pokojni škof KeMeler je rekel: >Katoličan, ki katoliškega časopisja na vso moč ue podpira, nima pravice, da se imenuje dober otrok Cerkve.* Zato proč s slabim in brezbarvnim časopisjem! Katoličan sme hi mora imeli v svoji hiši in v svoji družini samo odločno katoliško ča- To so učitelri! V Virovitici je bilo nedavno učiteljsko zborovanje za okraj istega imena. Eden izmed učiteljev je stavil predlog, naj .šolski otroci ne pozdravljajo več s starodavnim hrvatskim pozdravom Hvaljen Jezu«!' Pa glej, vsi učitelji so soglasno odklonili ta nekrščanski predlog. V Sloveniji so redke šole, kjer je še v veljavi »Hvaljen Jezus!«, ta najlepši izmed vseh pozdravov. Sploh ni glede pozdrava po šolah no- bene prave enotnosti. Nekje slišiš »Zdravo«., drugod • Ciiva.mii> .Ing« slavilo . na tej šoli vpijejo ?Dol>er dan , na drugi »Klanjam se*, na tretji skočijo učenci samo pokonci kol zajci itd. In vendar, trli je na svetu lepši in za vzgojo pomembnejša pozdrav od krščanskega? In ali bi ne bilo prav, da se pri določitvi šolske ga pozdrava upošteva tudi mnenje, ki ga ima večina staršev? S z seje odbora Glavne zadružne zveze Pod predsedstvom g. dr. Korošca je bila 15. januarja seja upravnega odbora Glavne zadružne zveze kraljevine Jugoslavije. Pred sejo so v»i člani odbora s predsednikom Glavne zadružne zveze g. dr. Korošcem na čelu odšli pozdravit novega kmetijskega ministra Rra-gutina Jankoviča, ki je, kakor znano, tudi zadružnik, ter zavzema še sedaj predsedniško mesto v upravnem odboru Glavne zveze srbskih kmetijskih zadrug v Belgradu. Pni tej priliki ga je odposlanstvo naprosilo, da upošteva nujne zadeve zadružništva, nastale zlasti v zvezi z veliko krizo kmetskega gospodarstva, in da bi se kmalu sprejel enoten zadružni zakon za vso državo. Kmetijski minister je odposlanstvu obljubil, da bo tudi on, kakor je to naglasi Ia že tudi vladna izjava, vodil tako politiko, da bo zadružništvo v naši državi lahko vršilo svoje važno i>os)anstvo, ter bo posvetil svojo pozornost ozdravitvi zadružništva. Po sprejemu pri kmetijskem ministru so zadružniki odšli v prostore Glavne zadružne zveze, kjer je bila seja upravnega odbora Glavne zadružne zveze. Na seji so skJt pali o najnujnejših zadevah jugoslovanskega zadružništva, posebno o potrebi enotnega zadružnega zakona in o ustanovitvi posebne zadružne banke. Sklenili so ludi. da napravijo neodložljivo skupne korake, da se zadružništvu vrnejo odvzete ugodnosti in da se ustvarijo kreditni viri. ki jih mora zadružništvo dobiti radi zaščite kmeta dolžnika. Vrveži s tem so tudi sklenili, da Glavua zadružna zveza predlaga nekatere spremembe k uredbi o zaščiti denarnih zavodov in k uredbi o zaščiti kmeta, nekatere spremembe pa tudi v ostalem zakonodaja!vu. ki zadeva zadružništvo. S KfcT JL Vam nudi Centralna ▼ IlllA tlnnrna, l|iit>itano. ■mmimhhgskmmmnhgb v svoji posodi najugodneje. Se ima'o denar,. Najbolj bogata iu plodonosna podjetja v državi so v tujih rokah in to je eden vzrokov, da ne pridemo do blagostanja. Tako je veliki in silno bogati borski rudnik bakra last Francozov. veliki svinčena v Trepči last Angležev, največje elektrarne so last Švicarjev itd. Od vseh teh velikih zakladov svoje zemlje imamo le to, da dobe naši delavci za težko delo prav neznatne mezde. Večinoma pa so ta tuja podjetja .-e podpirana v tej meri, da ne plačujejo niti carine za uvožene stroje, niti ne drugih javnih dajatev. Na ravnost izpričevalo naše nesposobnosti so te velike^ ugodnosti tujih družb. Naravno imajo zato tudi te družbe velikanske dobičke. Tako je razvidno iz pravkar objavljenega računskega zaključka družbe Trepča, da je dosegla družba lani 30 milijonov Din dobička in da bo plačala 12% dividendc. Osem nrilijo-4 nov dinarjev pa bo poleg tega prenesla še na nov račun. Skupno je imela družba v štirih letih nad 200 milijonov Din čistega dobička, skoraj toliko, kolikor so znašale vse njene naprave. Za plače delavcev in nameščencev, za vse davke, za prevoznim) in za vse druge proizvajalne stroške v državi pa ni plačala družba niti sto milijonov. V Angliji plačuje družba višji davek ko pri nas. Ali je petem čudno, če ne pridemo do blagostanja?! — Pri revna! v glavi, ledji!! ua plečih, živčnih boleznih, bolečinah v boku, trganju v križu se z velikim pridom uporablja naravna ^Fraoz-Josef« grenčica za drievno čiščenje prebavnega kanala. Vseučiliške klinike dokazujejo, da je »Franz-Josef« voda, posabao v srednji in starejši življenjski dobi, izborno čistilo za želodec in čre va. OSEBNE VESTI d 80 let je dopolnil znani trgovec Mihael Omahen v Višnji gix'i. Bog ga živi Še mnogo let! d 70 letnico rojstva je praznovala na Lešnici pri Št. Petru pri Novem mestu zgledna slovenska žena, inati 15 otrok, Neža Jane. Živela! d 30 let žc župniknje v Z a vod nje m g. J«, nez Rožman. Bog ga ohrani še mnogo let! d 25 let žo dela pri znani Ijubljan, vele-tvrdki Mayer g. Friincel Verbič. d Slovenec — ameriški župan V Elly, Minn.. so bili pri občinskih volitvah izvoljeni vsi slovenski kandidati, in sicer: Štefan Ba-novec za župana, Fr. Srhvveiger, Martin J. Skala in John Slobodnik. V mestni zbornici v KI I j. Minnesota, imajo sedem odbornikov, in izmed teh jih je sedaj pet Slovencev. d Odrekel se je žnpniji Galicija pri Celju tamošnji župnik g. Alojzij Kramaršič. Preseli I se v Novo Celje, kjer bo opravljal službo hiš-I nega duhovnika. d Prosvetni minister je imenoval za šolske nadzornike dosedanje vršilce dolžnosti nadzornikov, in sicer za okraje1: Brežice I r. Bernetiča Dol. Lendava Mateja Mikuža, (ior-nji grad Josipa Korbana. Kamnik Antona Ariglerja, Šmarje pri Jelšah Antona Finka. Ljubljanu-ol- ulica zapadni del Antona Škulja, dalje so imenovani za šol. nadzornike: Učitelj Anton Radinja za okraj Črnomelj - Metlika. Ivan Horvat, učitelj v Ihanu za okraj Krško, učitelj v Murski Srlioti Josip Velnar za okr. Murska Sobota, Ciril Vizjak, učitelj v Prečni za okraj Novo mesto. Hajko Gradnik, učitelj na Bledu, za okraj Radovljica. — Že prej sla bila imenovana za brniška šolska nadzornika gg. Drnovšek Fran in Skulj Andrej. Ko vsem gospodom nadzornikom k imenovanju iskreno čestitamo, izražamo željo, dn bi vodili naše šolstvo po volji naroda DOMAČE NOVICE d Ministrski predsednik g. Jevtif je odšel v švicarsko Ženevo na važna mednarodna posvetovanja. Za namestnika ministrskega pre 1-sednika je imenovan vojni minister general ( Zivkovič, kot namestnik zunanjega ministra pa je postavljen minister dr. Kojič. d Banski ».vet dravske banovine se sestane na svoje šesto redno zasedanje 4. februarja v Ljubljani. Dnevni red obsega obravnavo banovinskega proračuna za leto l!)'!5-'!6 in pa sklepanje o Hredbi za izvrševanje določb gotovih paragrafov zakona o lovu. <1 Banska uprava je izdala te dni gasil-cem odlok, ki strogo prepoveduje vsem društvom, du bi posojala svoje gasilsko orodje v katerekoli zasebne namene. Uporaba gasilskega orodja je namenjena izključno le zu gašenje ali preprečevanje požarov, za reševanje človeških življenj in ludi živali, kadar so v nevarnosti, za preprečevanje in obrambo pred drugimi nezgodami, kakor recimo ob priliki povodnji, za gasilske vaje, torej izključno le za namene, oziroma dolžnosti, ki si jih je gasilstvo naložilo. S tem seveda fe ni rečeno, da, gasilci ne bi smeli s svojimi brizgalnami napolniti v korist ljudstvu v primeru suše kakšen prazen vodnjak, izključeno pa je po novi odredbi vsako izrabljanje gasilskega orodja zgolj v zasebne namene. Okrožnica uaroea občinam, naj pazijo na izvrševanje te odredbe Obenem je o odredbi po- učeno tudi orožniStvo, Id bo pazilo na njene izvajanje. d Pri nagnonju k maščobi, protinu, sladko-sočnosti izboljšuje naravna iFrana-Josefova« grenčica delovanje želodca in črevesa in trajno pospeši prebavo. d 768.028 uvodov inozemskih časopisov je bilo od meseca maja pa do konca preteklega leta preko Maribora uvoženih v našo državo. d Cela tri leta je spal neki kmet nedaleč od Smederevske Paianke. Te dni se je prebudil popolnoma zdrav. d Občinske in državnozborske volitve bodo menda na jesen. Tako je izjavil minister dr. Kojič. d Veliki snežni isametj so v preteklih dneh zelo ovirali promet na nekaterih jugoslovanskih progah. Na progi Belgrad—Zagreb se ustavili promet pri Golubincih. Dalje je bil pretrgan promet na progi Velika Kikinda — Zombolj in Belgrad—Novi Sad. Ustaviti so morali promet še na progah Mladenovac— Arundjelovac, Paračin—Zaječar, Sarajevo— Dubrovnik. Tudi v Belgradu je bilo mnogo snega. Večina stranskih ulic je bila sploh neprehodna. Velike snežne burje so divjale tudi v Črni gori, kjer so se pojavila v bližini človeških stanovališč cela krdela sestradanih volkov. d 100 milijonov za javna dela. Minister za zgradbe dr. Kožul je izjavil časnikarjem, da namerava najeti na podlagi donosa trošarine na cement in bencin posojila za izvajanje javnih del. Njegovi predhodniki so že sklenili dve taki posojili za skupno 50 milj. Din (pri Poštni hranilnici), toda to je premalo. Namerava sedaj najeti na isti način posojilo 100 milj. Din, in sicer na podlugi trošarine na cement, ki nosi letno 27 milj. Din, in bencin, ki prinaša fondu za javna dela 16 milj. Din. Za posle, za katere je treba najeti druga sredstva, smatra izvedbo velike ceste od Horgoša do Caribroda, v drugi vrsti zvezo Maribor—Ljubljana in Sušak ter z zvezo do Zagreba in Belgrada. d Turški vojni minister — Bosanec. Novi turški vojni minister Husein Zeki Aija je poslal svojemu bivšemu tovarišu trgovcu Bu-buloviču pismene pozdrave. Novi turški minister je namreč Bosanec. Rodil se je v Gra-diški, pa je kmalu odšel s svojim očetom v Turčijo. V Turčiji je dokončal svoje študije in je bil za časa, ko je vladal sultan Meh-med V. okrajni načelnik v Turčiji. Ko je nastala doba prevrata, je Husein Zeki prišel v Sarajevo ter je na Bistriku odprl z Bubulo-vičem špecerijsko trgovino. L. 1921 je odšel v Ankaro, kjer ga je Gazi Muslafa Ataturk postavil za uradnika v zunanjem ministrstvu. Kmalu nato je Husein Zeki postal poslanik v Londonu, odkoder pa je bil zopet premeščen v Moskvo. Iz Moskve se je vrnil nazaj v Turčijo ter postal vojni minister. Njegovo družinsko ime je Alagič. d Kmečki magazin v Ljubljani, Krekov trg 10 (nasproti Mestnega doma), Vas postreže z najboljšim blagom in' najnižjimi cenami. Obiščite to trgovino in prepričajte sel- d Taksa za kolesa. Finančno ministrstvo je odredilo, da se od 1. januarja 1935 plačuje ludi letna taksa za kolesa v znesku 20 Din y kolkih, ki so prav tako kakor kolki za prijavno takso 5 Din nalepijo na prijavi. d Znižanje obrestne mere. Novi finančni minister dr. Stojadinovič, čegar prve ukrepe je vsa gospodarska javnost sprejela z velikim zadoščenjem, napoveduje sedaj celo vrsto no- vih ukrepov, ki bodo prav izdatno pripomogli k zboljšanju našega gospodarskega stanja. — Med drugimi ukrepi je v prvi vrsti omeniti predlog finančnega ministra, dft se zniža obrestna mera Narodne banke za eskontna posojila od 6.5% na 5%, ona za lombardna posojila pa od' 7.5% na 6%. Ker je pri nas obrestna mera Narodne banka odločilna za obrestno mero vseh drugih denarnih zavodov, pomeni predlog finančnega ministra splošno znižanje obrestne mere. d Velik shod dolžnikov je bil te dni v Smederevem. Na shodu je bilo sklenjeno, da se ustanovi posebno društvo dolžnikov. d Nov zakon o zaščiti kmeta menda spet pripravljajo v ministrstvu. d Belgrajski katoličani so narasli v preteklem letu za okrog 400 duš. Na belgrajskih šolah je 2047 katoliških dijakov. d V belgrajskim mestnem občinskem svetu sta sedaj tudi dva katoličana, namreč gg. Sajfert in Spišič iz Zeniuna. Položila sta le dni predpisano prisego pred kat. župnikom g. dt Petiičem. d Izjavo o verskem položaju v djakovskl škofiji je nedavno (MKlal škof Akšamovič, ki radosten ugotavlja napredek versko - cerkvenega življenja. d Ljubljanska Glasbena Matica je s pomočjo ljubljanske filharmonične družbe nabavila nove orgle, ki so sedaj največje v Sloveniji in morda tudi v vsej državi. Postavil jih je znani slovenski orglarski mojster Ivan Jenko iz št. Vida nad Ljubljano. d Brezposelni so sc organizirali v občini D. M. v Polju. Se nam res čudno zdi, da tej veliki občini, v kateri plačuje papirnica veliko večino vseh doklad, gre vedno trda za denar, potreben za redne in Izredne izdatke. d Predlog za najetje trimllijardnega posojila za zaposlitev brezposelnih, je bil stavljen na zborovanju delavskih zbornic v Belgradu. Za ženina m nevesta znižane cene! Priporočamo veliko zalogo blaga za moSke in ženske poročne obleke, črno sukno od 70 Din naprej, črno in barvasto svilo, težko, od 40 Din, sukno za moSke suknje od 80 Din, za damske zimske in pomladne plašč« od 50 Din naprej. Klotaste, zelo fine odeje od 110 Din, flanelaste delte in rjuhe od 30 Din, cvilh za postelje od 20 Din, platno za rjuhe od 13 Din, za kapne od 25 Din, za brisače od 7 Din naprej. Polvolneno blago za damske obleke od 18 Din, volneno od 28 Din, krepdejin od 28 Din, bela in rujaya kontenina od 5.50 Din naprej, perje za blazine od 20 Din za kg. Mašfcs bele pražnj« srajce od 40 Din, kravate od 12 Din, svilen« rute in šerpe, nogavice, rokavic«, dežnike od 38 Din napr»j. Izgotovljfine damsk« obleke in plašče po najnovejših fazonah. Kdor nakupi večjo množino, dobi primerno darilo, Ako boste potrebovali blago, se obrnite na naSo trgovino, k|er boste najboljše kupili. F. I. GORICAH, »PRI IVANKI«, Ljubljana.. Sv. Petra cesta 29. d Kaj vse g. Uauinovič ve. Na nekem zbo rovanju Jugoslov. nac. stranke je g. bivš j ministrski predsednik povedal tudi sledeče l »Govori se, da so bo iz ostankov bivše Radikalne stranke, Slovenske ljudske stranke iii ; Jugoslov. muslimanske zajednice osnovala po i Iitična stranka Jugoslovanske nacionalne za : jednice. Naša želja je, da se ta stranka 5im-I prej ustanovi, ker bi tudi nam bilo drago, da bi imeli takega tekmovalca v narodu tei I da bi tekmovali, kdo bo bolj dobil zaupanj* ! naroda. Samo ti gospodje morajo vedeti, d: svoje organizacije prilagode zakonu, da pohit , med narod, kakor tudi mi, in ustanove org;: nizacijo, kakor to, zopet ponavljam, zako/ ! predpisuje, da ta organizacija naroda ne srn j biti niti separatistična niti verska niti ple menska niti pokrajinska, kor so to danes ne mogoče stvari. Ce se tako združijo, kako; j določa zakon, je vse v redu in vas prosim I da mi ne zamerite, da te stvari često ponav-I Ijam. - Uzunovič je zaključil: »Ko zna bolje ! široko mu polje!« d Pri ishijasu sledi na kozarec naravn« 1 »Franz-Joselove« grenčice, popite zjutraj n: i tešče, brez truda izdatno iztrebljenje črevesa j kar povzroči ugoden občutek olajšanja. d Prvi korak is krize. Češki zunanji mi-j nister dr. Beneš je izjavil, da je bilo 1.193< I zlasti težko za Malo zvezo, da pa so bile vse | težave dobro premagane. V letu 1935 bo tudi I mnogo dela, ki pa bo lažje, ker bo leto 193f ; prineslo pivi korak iz krize. d Najvišji človek v Jugoslaviji je najbn upokojeni orožniški narednik Ivan Kukolj ki živi v Dardi. Mož meri v višino 2 metri in 11 cm. d Lunin mrk smo opazovali dne 19. ja nuarja. Začel se je ob 16.4 ter je trajal do 17.31. Letos inrkne solnce petkrat in lunh dvakrat, vendar ti mrki, razen ravnokar na vedenega, pri nas ne bodo vidni. d Nov« znamke za «ražno pošto so prišli v promet. Na sebi imajo sliko pravoslane cerkve na Oplencu. d K zvezi Slovenije * morjem. Novi grad beni minister dr. Kožul je nedavno med dru gim izjavil sledeče: »Druga velika medna-!' rodna cesta je Maribor—Ljubljana z zvezi I na Sušak in z drugo zvezo iz Ljubljane ns j Zagreb in potem dalje na Belgrad. Temu dvema cestama moramo posveliti svojo po sebno pažnjo in se potruditi, da 11 dve po i membni mednarodni zveži čim prej uresni-i čimo. d Uvoinino na sveže meso in slanino j< 1 zvišala od 1.20 na 1.60 za kilogram mestna uprava v Zagrebu. d Madjarska priznava. V zadevi atentata v Marže ju je dobila Madjarska od Društvu narodov ukaz, naj izvrši preiskavo proti kriv cem. Sedaj madjarska vlada priznava tozadevno sokrivdo nekaterih madjarskih uradov 51 ■n t u-u sporoča, kako so bili prizadeti mad-jarsiu uradniki kaznovani. O pomanjkljivostih, ki škodujejo tuj-um prometu piše »Trgovski lisU. Omenja, da svjtovno letovišče, kot je Bled. nima nočne brz'vne službe. Govori o pretirauem centrali/. mi. ki ne dovoljuje ljubljanski železniški direkciji sestavo vlakov po resnični potrebi. zato so nekateri vlaki prazni, drugi pa pi ena polnjeni, kar je velika ovira tujskega prometa. o 4(1 urnik je uvedel Bata. Kakor poro rajo listi, je uvedlo ravnateljstvo Bafinih za-vcdov v Borovem 40 urni tednik. V soboto in nedeljo se v Bafinih t.ornieah ne dela. Delov n i koledar v Bor\em ima 231 delavnikov in 114 praznikov. Listi ne poročajo, če prejemaj • delavci tudi vedno plačane nadure. i! Zoorovitnje hotelirjev iz v»e Jugosla-fije i>o v dneh od 25. do 27. januarja 1935 v Zagrebu. Razpravljali tx.do zlasti o ozdravitvi hotelskih obratov. Zahtevati hočejo ustanovitev i« sebne hipotekam? banke za turizem in hotelirstvo. d Strojne tovarne in livarne v Ljubljani so odpustile 60 delavcev; govori pa se, da ho odpuščenih še 40 delavcev. Menda preti nevarnost splošne ustavitve dela v tem pod-jetju. d Cepivo proti svinjski kugi izvaža tvrdka Predovič v veduo večji meri v Češkoslovaško in Poljsko. To cepivo se je izkaz-alo | kol zelo dobro. d Podražil ee je kruh v Novem Sadu. j Orni kruh se sedaj prodaja po 1.50, polbeli po 2 in beli po 2.50 Din za 1 kg. d Da se odpravi davek ua tujce so zahtevali od župana zagrebški hotelirji. Zupan Er-!>e>r je obljubil, da jim bo }>o možnosti ustregel. d Zaks.j je revščina v Dalmaciji tako velika'/ .Na U> vprašanje je odgovoril te dni ina-•lister dr. M. Kožul. da so vzrok tamošnji bedi trenirke cene vina. ki se prodaja po 1.50 Din tei in še nižje. d Pometamo dalje, dokler je še kaj aint-keg-; blaga. Velour banhent 7 I)in. flaiieJa oO I 'in. volneno 16 Din. snežke 20 Din itd term« cki. Celje. d Boj proti šraniti*. Zadnji čas se je med koliš,citiri kineii pojavilo močno gilmnje, ki ahteva. da se odpravi v Ljubljani mitnica na •se poljske pridelke. To gibanje se je začelo m Iziiii-kciu, kjer se je okrog 'M) vasi podplatu. da zahtevaj:) odpravo mitnice. Ižatioi ho f« — ' --• ________ n* MEIIL'! Hlif^i8 Tihi ocean ie preletela ameriška letnika Vmalija Earhart. Od Honolnluja ua Havaj- j kili otokih do Onklnnda v Kaliforniji je •tela J8 ur. Tam so jo seveda slovesno spre- j •li, čeprav je, letela na kljub prepovedi ' havaiakih oblast' I to gil>anje poskusili razširiti na vso ljubljansko okol.ioo in so zato sklicali sestanek nekaterih isateiesiranih kmetov ljubljanske okollice že 8. januarja t. 1. Tedaj je bil izvoljen nestrankarski pripravljalni odlior, ki je imel nalogo sestaviti pravila za tozadevno organizacijo. Ker je pripravljalni odbor kljub raznim težavam končal pripravljalna dela. je sklenil sklikati ponoveji sestanek na Svečnioo, 2. februarja v Ljubljani, v gostilni juti >l/e\"iu, na Gusposvel-ki cesti, ki se bo vršil ob [Kil 10 dopoldne. Sestanka se lahko udeleži vsakdo. Pripravljalni oditior. d Volitve obratnih zaupnikov v Kranju. Volitve obratnih zaupnikov bodo v kranjskih tovarnah: V Jugobruni v soboto, 26. januarja od 12—16, v Tekstellndusu 26. januarja od 15—18. V nedeljo, 27. januarja v Jugočeški od 8—12 dopoldne. Volitve IhkIo tajne po listkih. Jujjoslovnnska strokovna zveza lx> imela liele listke. Delavci volijo na ta način, da de-nejo v kuverto samo beli listek, ostala dva pa , zavržejo. Kuverto oddajo zapečateno volilnemu odboru. Delavstvo v tovarni Jugočeški jki-zivamo, da se kljub neprikladiieinu času volitve udeleži, ker so le volitve zelo važne m izboljšanje delavskega pob.žaja. katerega vsi dosedanji zaupniki niso prav nič izJniljšaH, amjiak so. nevredni delavskega zaupanj«. vse leto sedeli v brezdelju. V IhkIočc mora Uiti drugače. Delavski zaupniki morajo biti res požrtvovalni, nesebični ljudje, kii l>odoljše. ki naj postanejo borci delavskih pravic v tovarnah. — Zato naj v nedeljo. 27. januarja pride vse delavstvo iiz tovarne Jugi.češke izročit skrb za svoje pravice nn ženi. ki so vredni njegovega zaupanja. Delavstvo. pokaži. da Iv češ imeti res dobre, v redne, požrtvovalne, nesebične obratne zaupnike, ki bodo nesebično delali na krščanskih načelih. Stiokovna skupin« de-, lavstva in nnineščenstva JSZ. Menihi sv. Bernarda na sedlu sv. Golharda Imajo avoje zavetišče. V prejšnjih iaeih je njihovo človekoljubno delo seveda bilo še večje važnosti kakor je dane« 'Inkrat eo utrujeni popotniki, ki eo peš gazili sneg čez Alpe. večkrat onemogli v snegu in »c ponesrečili, 'lake siromake so reševali r svojimi slovitimi hernar-dinskimi (»i šentgothard-ski menihi in jim dajali zavetišče V času železniškega, avtobuenega in zračnega prometa pa bi človek mislil, da se take neeroče ne dogajajo več in da eo menihi s svojim zavetiščem poslali odveč. Vendar se nesreče te vedno dogajajo Pomoč meitbov je še vedno po- 1 .liko krize kruha, saj ga je v izobilju, ni toliko krize dela, saj nas delo povsod kliče, kriza duš je, zato nered in ob krivični obilici stradež milijonov. Kriza duš 8' je, zato needinosL nemir in sovraštvo.« Skoraj ni mogoče bolj kratko in boleče ugotoviti dejstva ta proglas. Toda škoda ne ugotavljata samo socialnega vprašanja, marveč odkrivata tudi njegov globlji vzrok: to je kriza duš; še več. povesta tudi rešilni izhod: »Iz krize dus vodi le en izhod. oni. ki je o sebi dejal: Jaz sem pot, resnica in iivljenje. Kristus v presv. Res. Telesc je naše življenje. Iz njega zajemamo pogum v težavah, veselje v preizkušnjah. upanje v brezupu, veliko vse premagujoče ljubezen do Boga in do bližnjega. Iz takšne ljubezni vzklije mir v narodu in med narodi. Iz takšne ljubezni se bo našla prava pomoč v tolikeri bedi in prava rešitev zamotanih vprašanj Ogromni tip Srca jezukovrica sad Barcelono. Nad cerkvijo Srca Jezusovega na vrha gore 1 ihidabo, ki stoji nad Barcelono, bodo te dni postaviti ogromen Odrešenikov kip. Kip bo 10 metrov risok. Naredil pa je kipar ledorico Mares. Pri vlivanju so porabili 120.000 kg brona. „Ceto Kristus je ne more pofopitl Ta napis je nosila velika ladja »Titanic«, ki se je potopila leta 1912. Slučaj, naklučje? Ze pred odhodom ladje je pisal neki katoliški uslužbenec na njej svojim staršem v Dublin o strašnih in bogokletnih napisih na tej ladji. Eden se je glasil: »Celo Kristus je ne more potopiti«. Pod vodno črto so bile meter visoke črke: .No God, no Pape«. — »Ne porebujemo ne Boga, ae papeža«. Istega mišljenja je bil tudi ladjin kapitan. Pri zadnjem obedu, ki ga je mogel še prirediti svojim gostom, je med splošnim odobravanjem ponovil omenjene bogokletne besede in izdal povelje: »S polno paro naprejl. Tedaj pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega: Ledena gora je preklala orjaka najmodernejšega kova in to po »redi med besedami: »No God — no Pape... Tako &o se razbile vse varnostne sobice in postale neporabne. Izmed 1800 potnikov, je izgubilo 1100 življenje Samo cb teden imamo še do 31. januarja' Ali ste že obnovili naročnino za leto 1935? Ne zamudite tega roka, da se ne boste ke*ali — prepozno — v slu-čaju kake požarne nesreče. Naš .Slovenec" skoro vsak dan poroča o kakšnem požaru! - Gre za podporo 1000 Din, ki je ne kaže zavreči! Preberite še enkrat zadnjič objavljeni pravilnik! Navodila Mične podobice z natisnjeno mednarodn«, molitvijo za uspeh KvhariMičiMfa kongresa je založil Glavni pripravljalni odix>r iti jih te dni r. d< t>ic je, tla sc molitev za koneres čim bolj razširi. Za-to priporočamo p reč. duhovščini. da vernikom ta name« pojasni. Idealno bi bilo. da bi se na podlogi leh pudtaiic molilo za kongres tudi pri vsakdanjih družinskih molitvah. l'o-lžtH*.ti napram kongresu. V smislu pojasnila ljubljanska davčne uprave teh lepakov ni Irct« koleko-vati. Nastop mladine d* eThariMioirm knnjTrcm. Xa svetovnih in tudi drujrih fvharističnih kongresih je eden ngjljubkejšjh in tudi najbolj učinkovitih prizorov — skupna služba božja in skupno •v. obhajilo ioteke mladine. Saj je ta v svoji ne-pokvarjeTiotrti in svojem o!roško zaupnem verovanju pač najbolj poklicana, da Je posebno lepo izrazi ljubezen do Prijatelja otrok v Najsvetejšem Zakramentu. Tako je samo po sebi umljivo. da bo na našem ljubljanskem kongresu imela mladina priliko na fini mogočnejši način manifestirati u Evharističnefia Kralja. In sicer se bo vršila mladinska slavTKC.! na dan 2!). junija zjutraj. Mladina bo -Ja v svečanem sprevodu ua slavnostni prostor, ki bo najbrž na Stadiona Tam bo kratka pridiga, nato pa sv. maša e skupnim sv. obhajilom. Mt'd božjo službo bo mladina deloma pela, deloma molila. Po sluEji božji bo mladina pc^oSčena. Z.-i to prireditev je treba še pi.spbno začeti takoj militi-Ge. katebeti. učitelj*?!.vo, vodstva Marijinih vrtcev in dragih mladinskih verskih družb, zlasti pa sami naj čim bolj prccenijo možn«!t udeležbe njihovih otrok. V Buenns Aire.su je bilo pri taki ave-fanosti 107.000 mladine. Koliko je bo pri nas? Toliko. kot je v nas prave ljubezni do Presv R-^-njM!« lelrsa. kolikor je v nas prave ljubezni do mladine same in kolikor je v nas duha požrtvovalnosti. mmmmnmmammmmmmmm »SLOVENEC« je edini slovenski katoliški dnevnik. Piše v duhu Katoliške akcije. — Stane ua mesec 25 Din. — Pišite, da ga Vam pošljejo nekaj številk brezplačno na ogled. — Naslov: »Slovenec«, Ljubljana, Jugoslov. tiskarna. PO domovini Kupčija s hranilnimi knjižnicami Časi verižništva so sicer minili, čeprav se sem in tja pojavi Se kakšen zapoznel cvet te umazane obrti, dasi ne uspeva bogvekaj, toda odkar je nastopila na našem denarnem trgu kriza, so se pojavili nove vrste prekupčevalci, ki jim gre kupčija očitno dobro v klasje. Po raznih javnih lokalih, zlasti po kavarnah, po vinotočih, po gostilnah, se pojavljajo zadnje čase zanimivi tipi, ki samozavestno govore o- obrestni meri, o količniku, koliko so posamezne knjižice posameznih hranilnic vredne, kako stoji ta ali oni zavod itd. Kaj pogosto se zgodi, da ta ali oni možakar izvleče listnico in našteje na mizo pred očmi zavistnih drugih gostov debele tisočake — v današnjih neverižniških časih kaj redek prizor. Toda navadno tak možakar ve, da bo za knjižico, ki jo je dobil za tisočake, že v nekaj urah dobil še več denarja, od takega, ki knjižico potrebuje. Potreba po knjižicah je namreč še vedno velika. Marsikateri zavod se rad znebi nadležnih vlagateljev s tem, da sprejema od svojih dolžnikov hranilnične knjižice, ki jih dolžniki dobe pod roko po nižjih cenah od vlagateljev. Vlagatelji so pogosto prisiljeni zaradi pomanjkanja denarja, da prodajo svoje hranilne knjižice samo ,da pridejo do gotovine, mešetarji posredujejo, seveda s pomembnim dobičkom, dolžniki te knjižice kupujejo in denarni zavodi jih sprejemajo na račun dolga. Take knjižice rade napravijo dolgo pot, preden jih dobi denarni zavod. Tako recimo pride kmetski človek i dežele v mesto: zidal je hišo ali kaj drugega, delavce ima, pa jih ne more plačati, rad bi torej prodal svojo hranilno knjižico, magari z znatnim popustom. Pride do kakšnega zbirališča mešetarjev in kupčija se po raznih pogajanjih sklene ali pa tudi ne, kakršne so pač ponudbe. Mešetarji bi najraje vsako knjižico kupili — na obroke, — to je, d« bi jo dolgo plačevali, v kar pa pristane le redek prodajalec. Pogosto se zgodi, da taki mešetarji tudi nasedejo. Kupijo namreč knjižico, ki ima umetno pomnožene zneske. Morda tako knjižico celo prodajo naprej, toda, sleparija se razkrije takoj, ko pride knjižica do svojega cilja, to je do denarnega zavoda, ki je knjižico izdal. Mešetarji s knjižicami morajo take sleparije pač všteti v poslovni riziko. Povprečno se giblje v tej skriti kupčiji cena knjižicam različno, po 40, po 60, pri boljših zavodih celo po 90% nominalne vrednosti. Denarni zavodi sicer opozarjajo lastnike knjižic, naj ne prodajajo posredovalcem svojih knjižic, toda to ne izda dosti in kupčija s knjižicami cvete lepo naprej... Upi jubileji (Cerknica.) Pretekli teden smo imeli v Cerknici kar tri /ares lepe jubileje. 17. januarja je obhajala tvoj 65. rojstni dan Nežika Baraga. Kdo ne pozna šolske, hranilniške in društvene služkinje. Nežika Baraga je res žensk* vesele narave. Kadar jo vidimo, vedno je vesela in s« smeji- Je pa tudi pravi apastol katoliškega tiska. Res, duša je ta naša Nežka. Bog daj, da bi ie dolgo vrsto let živela tam *za vodo-, — Drugi jubilej jc obhajala Nežka Logar, Rutarjeva Nežka. Saj io poznate, tisto, ki je bila toliko let kaplanska postrežnica in jo po Zgode in nezgode slikarja Verbana Priredila Lea Fatur (Nadaljevanje.) »Na vislice!« šepetajo med seboj gostje, ki so malo poprej laskali mlademu grofu. Jasen glas prekine tihoto: »Takoj zveste, kje jo Pavel.« Vse zavalovi in zašumi. Rado pelje bolnega upravitelja ln Verban mu pomaga v stol. Ko ga zagleda gospod Furtin, se obrne v bog, a Verban ga prime pod ramo: »Kam se vam mudi, gospodi Nikamor ne pojdete, dokler nismo na jasnem.« Furtin molči in trepeče. Upravitelj išče s Dogledom nekoga... Rado mu pošepne: »Govorite, sicer govorim jaz. Operite si dušo!« Gospod Sartines se bliža Justinu in ga premeri. Gostje so umaknejo. Kralj veselico -- zločinec.. Rado ve, da molči Justin, ker je bil prisegel upravitelju, da ne pove, če mu ne dovoli on. Gospod Sartines je bil dobil miglaj od Furtina. Justinov odkriti obraz sc mu ne zdi zločinski, pa tudi deklica, ni bila videti zmešana, ko v strastnih 1 te sedali pripoveduje, kako je čakalain prišla v Pariz, »la človek ni Pavel, to je slepar in morilec« konca. Ze siji tudi Sartines z vprašanji v Justina, ki pa molči in čaka. Kar jasno je ae vsem, da je umoril Pavla. Gospod Sartines stopi k bolniku: »Veste, Prijatelj, kaj se dogaja tn!« Bolnik, ki je skoraj v zadnjih vzdihljajlh, kima: »Tega ffospoda obdolžujejo, da je umoril pravega Krofa?« _ Dekle z Martinika plana k njemu: 'Vi veste? Je Pavel mrtev? Kdo ga je t« lireti se zaiskri že mrklo oko. zagleda Di-•Jera, ki mu daje znamenja, se rine do ■ijega in mu prepove govoriti. Toda Vrbnu vrestreže znamenja; .rze se med bolnika in zdravnika: >Nazaj! Ta človek je zapadel smrti in božji kazni. Pustite ga, da si zasluži milost s tem, da pove o zločinu, čigar priča je bil.« Grofica, Rado, Vrban, Justin, vsi silijo in prosijo Tireto, da pove, on pa bega z očmi za Didjerom, Rado poklekne pred njega: »Pri božji sodbi vas prosim, rešite nedolžnega.« Tireta pogleda mladi, pošteni obraz — pogleda navzgor: »Pomagaj mi Bog! Umiram. Prisežem pri Bogu, da je mladi gospod nedolžen. Jaz sam sem ga pregovoril.« Prekinil ga je dvojni krik, matere in zaročenke. Obe si vijeta roke: »Nedolžen! Kje je Pavel?« Tireta dvigne glavo in roko: »Ubil ga je oni, ki bi bil podedoval po svojem bratu — v dvoboju — brez prič in poštenja.« »Gospod Furtin!« Vso se umakne od elegantnega in duhovitega moža. Furtin, ki so je stresel in omahoval, se zopet vzravna in zahripavi: »Kaj ne vidite, da sta /govorjena? On je spravil tega sleparja sem. Dokaže naj!« »Dokažem!« se mukoma dvigne Tireta in naredi korak k Furtinu: »Me nisi zastrupil, ker sem bil edina priča tvojega zločina? Ntai zastrupil tudi brata, ker si se polakomil denarja in zemlje? Kača sleparska! TJbil »i Pavla, ki je rekel, da no bo prelomil besede, dane zaročenki.« »Laž!« zagrgra Furtin, poln sramote. »Lažem? Kaj mu nisva vzela beležnice, brala njegova pisma in gledala sliko zaročenke? Nisem dal jaz pisma, ki ste mi jih ukazali sežgati, mladeniču, ki je bil tako podoben Paviu, da bo vam v kazen in strah! Nisva vrgla trupla v reko, ki je narastla vsled nevihte?« »Dovolj!« zahrope Furtin in omahne. Z divjimi očmi skoči zaročenka k njemu: »Prl-znavatee, da ste umorili Pavla?« pravici imenujemo »kaplanski minister«. Koliko gospodov je sprejela, juri kuhala, ko so pa šli iz Cerknice so jo ohranili v lepem spominu. Rutar-jeva Nežka, ki je Jezusu tako ljuba in ki se z Njim vsak dan združuje je v petek praznovala 75 letnicol Bog živi Rutarjevo Nežko le mnogo let! — Tretji jubilej pa so v nedeljo obhajali Kosova mati. Neverjetno, a vendar resnično. 91 rojstni dani Kdor pozna to žeoico, ji ne bo prisodil toliko let. Ali vendai, božja Previdnost jim jih je naložila in oni jih prav veselo, vdano v božjo voljo prenašajo. Pri K. os o vi materi se je v največji meri spolnila IV. božja zapoved. Saj je njihova mati dočakala starost 93 let, oči, pa 88 let! Vsako jutro gredo k sv. maši iti sv. obhajilu. Kljub visoki starosti in ne da bi hodili v šolo, prav gladko in lepo čitajo. Žive jim pa tudi še mož in pa dve hčerki: Nežka, ki je v Ameriki in pa Marica, ki je pri starših. D«! Bog, da bi dočakali skrajno mojo človeških let, če je tako božja volja. Vse tri jubilantke so vnete naročnice in čitateljice »Domoljuba«, zato jim tudi on, ob priliki lepih jubilejev kliče: »Še na mnoga letal« Sadja/»ko predavanje JPrimskovo pri Litiji.) Gospod sreski kmetijski referent je zelo agi-len mož. Pridno hodi okrog predavat, pomaga kmetokemu prebivalstvu s teoretičnimi in praktičnimi nasveti, prireja razstave itd. Zadnjo nedeljo pa je imel na Primskovem predavanje o sadjarstvu in vinarstvu. Razred je sicer precej velik, pa je bil da zadnjega kotička napolnjen t poslušalci, ki so napeto sledili izvazanjem gospoda referenta. Primskovška okolica ima vse predpogoje za sadjarstvo, posebno pa naj bi se pri nas gojilo koščičasto sadje, breskve, marelice itd. Tam, kjer vinska trta ne rodi več dobro, naj bi se zasadile breskve aH marelice. Da bi se pa pri nas sadjarstvo boij smotreno gojilo, je potrebna kmetijska podružnica, za katero vlada precejšnje zanimanje. Ze po predavanju se je priglasilo kakih 20 gospodarjev. Gospod kmetijski referent pa je obljubil, da bo ie večkrat pohitel k nam, da nam tudi praktično pokaže, kar nam je v teku predavanja tolmačil. Novi grobovi {Bohinjska Bistrica) Nemila smrt je pobrala najstarejšega motita na Savici, Oblačičevoga očeta. Na sv. Antona dan je bil rojen in na ta dan tudi umrl, v nebesih pa obhajal svoj god. Dosegel je častitljivo starost 82 let. »Ne! Ne!« se brani Furtin. Dekle mu pomoli zlat križek pred usta: »Pvišežite na križ, pri katerem mi je Pavel prisegel zvestobo.« Furtin odmakne glavo. Tedaj se zasveti bodalee in Furtin pade zaboden v srce. 15. »Hitro!« ukazuje Didje kočijažu, ki nestrpno čaka, da bi že zaklenil vrata v svoj kabinet. Ko doma vse zadela ln zariglja, se zgrudi uničen na stol: »Kaj je res božja pravica vsakemu za petami? Kako dobro je bil Furtin vse pripravil! Pavlovo zaročenko je priklical, da bi ga rešila Pavla. Menil je, da ga zagleda dekle v Jadvigini družbi in ga prehode. Tako ne bi nihče nikoli ničesar zvedel. Tireta je zastrupil. A ko je dekle spoznalo, da to ni njen zaročenec, jo je prepričeval in prepričal, da je nepravi Paval umoril pravega. Menil je, da se Martinižanka zažene kakor mačka v Pavla, ne da bi besedice spregovorila. Pa maščevalno bodalo je našlo srce pravega morilca... Da ni prišel vmes oni zoprni rdečelični Rado, pa bil Tireta molčal. Tako pa, kaj? Na skrita vrata potrka nekdo. Didje odpre in hlastno vpraša Mališa, že prihaja od tam: Mališ sede in motri porogljivo Didjera: »Razumem, da se vam jo mudilo od tam... Kako lahko bi vas bil klical Furtin na pomoč... In ta grofičioa misel, da povabi policijskega predsednika! In kneginja, ki je toliko govorila z njim. A najbolj bi vam bil lahko škodil čvekač Tireta, Mora že vedeti, zakaj vaa varuje.« Didje obrne Mališu hrbet in vpraša zamolklo: »Kaj se je še zgodilo potem?« »Ubogi Tirata je omagal popolnoma,« s« reži Mališ. »Zdi se, da zdela človeka kosanje, posebno, če čuti strup v drobn. Tireta obrno 6e enkrat oči, kakor da išče nekoga, ki ga 8* Bi! je ključar podruine eerkve sv. Magdalen« na Brodu. Dolgo vrsto let je s vnemo vršil ta čMrtni posel. Kdo v naši dolini ni pomni tega blapeg* in •zglednega moža? Njegov opomin bo med narei blagoslovljen. On je bil iz tistih časov, ko je Bohinjcem trda predla za vsakdanji kruh. Malokdo je bil tako srečen, da je imel za malico koruzen kruti. Belega pa sploh poznali niso. Kadar so hruške obrodile, »o bile pozimi za poseiben priholjšek. Pravil je, da je jedel suhe hruške, ko ga je mati Se pesiovala. Dolga vrsta pogrebcev je spremila rajnega na božjo njivo Bog inu daj večni pokoj! V Benetkah je umrla Marjeta Pretnar, Bnjerčkov« iz N omenja. Sla je v Italijo po pokojnino, p« se ni več vrnila. H»t* pljučnica jo je spravila v prezgodnji grob. Bila je verna in igletna lena. Naj v mini počiva! — Osnoval se je krožek priiateliev Francije. V" soboto je bil občni zbor, katerega se je udeležilo lepo število. Izvoljen je bil odbor. Francoščino bo poučeval v šoli tedensko po dvakrat s- in*. Jožef Sodja. Zlata iii »rebrna poroka. (Brezje.) V nedeljo, 3. februarja bosta obhajala pri 10. sv. maši na Brezjah 50 letnico paroke posestnik Lovrenc V ilfan in Marija, roj. Sitar, z Dobrega polja St. 5. Prvič ju je poročil takratni župnik Kranc Ktimer. Sedaj bo pa obred vršil p. Norbert Sušuik. Kmalu bos! a imela oba skupaj 150 let; ker «e prav dobro rOTurneta. jima jili ie dokaj privoShnof — Dne T februarja bo pa '25 letnica poročencev Janeza Romuana iu Agate. roj. AJijančič. i Brezja -IS. Tudi n jim« želimo še mnogo skupnih let t Elektrika r Planini. (Planina pri Rakeku.) Moderna luč elektrike je zajela tudi naš trg. Kranjske deželne elektrarne so začele s svojim delom lani v septembru, dokončale napeljavo glav-Dega vorls do srede decembra in nato so začele 6 priključiti električne luči v bišah. "Doslej si ie oskrbelo električno ruč le zelo lepo število posestnikov. »skrbela si jo je tudi tukajšnja župna cerkev. Vsa notranja in zunanja instalacijska dela je ravršiki in še vrši električno podjetje Gabrijel Oblak iz Dolenjega Loiatca v izredno zadovoljnost vseh hišnih posestiifliov. O. Oblak izvrši svoje delo i res strokovnjake«, pokazal ee je pravega mois'ra. i v ceni pa je skrajno kulanten. Pokazal je, kaj zna, ! ko je tako prevdarno instaliral električno luč v tukajšnjo župno cerkev, ki je zahtevala vso pozx>r- nosi in prožnost njegovega duha. Kakor povso.l, tako ie tudi v oerkvi izvršil Inalalacijstoi dela brezhibno in tako pripomogel naii že i lak lepi cerkvi do i* večje lepote. Vse je bilo presenečeno pri polnočni sv. maši, ko se je cerkev prvikrat zasvetila v polnem čaru jasne električne luči. Andrej Velkavrt (Vrzdenec) Trdna kmečka korenina je Andrej Vel-kavrh, etien najstarejših horjulskih faranov. Rojen je bi! leta 184!. L. 1866 je bil v vojski na Laškem, o kateri ve marsikaj povedali. Takrat so morali pri vojakih služiti osem let. - Njemu so odpustili polovico let, ker je bil v vojski. Ko sc je vrnil domov, si jc ustanovil svojo družino. Bil je ugleden krščanski mož in skrben oče desetih oirok, od katerih živi samo še eden. Sam pravi, da jc bil v življenju samo en dan bolan in da je bil v življenju samo enkral vinjen, čeprav je ime! pijačo vedno doma. Starejši sin, kateremu je izročil posestvo, je padel v svetovni vojni Sedaj živi pri svoji sinahi in njenem drugem možu. Kljub visoki starosti je še zmeraj trden. Ob toplih nedeljah hodi še vedno v ccrkev Vrlemu možu, ki je bil vedno naročnik »Domoljuba«, želimo, da bi dočakal stoletnico svojega življenja! Nekaj uovic (Gora nad Sodražico) I'mrl je naš najstarejši farau, % letni Belčcv oče, Štefan Gornik. Kljub visoki starosti je bil do zadnjega vprav fantovsko čil in živahen in nihče mu ni prisodil bremena let, ki jih je prenašal. Vendar je v življenju prestal marsikatero preskušnjo. Njegova žena Marija, ki je 10 let pred njim odšla v večnost, mu je rodila 14 otrok. Vedno je bil ljubezniv, miren in trezen, zalo je dočakal tako starost. Naj počiva v miru! — Pri nas imamo precej starih ljudi: 93 letnega očeta g. prof. Prijatlja. |xl. Celigarjevega očeta. 92 letno Jakcpčkovo mamo, ! mater g. prof. dr. Samse, 85 letnega Opaldarjevegn j očeta itd. — Niše življeuje je grenko. Bojimo se, kaj bo * našim gospodarstvom. Nekateri knojnja. ri£> s suho robo, da prislužijo IcakSen dinar« Večina mladih fantov in mož je Sla za delom v hrvaške gozdove, a so letos slabo odrezali. So vt-činoma že doma. Dolžniki premišljujemo, kako bo. mo plačevali svoje obroke, varčevalci pa čakajo kdaj se bodo zamrznjene vloge otsiale. Denarja ra ni in ga ni. Bog daj kmalu boljših časov! Kadar bo s|>et mogel kmet spraviti svoje pridelke, svoj les io živino za pošteno ceno v denar, bo kriza rešena, vsi drugi [»skusi so samo udarec na votlo »Domoljubu«, ki nas poučuje in vodi po pravili potih, bomo ostali zvesti in mu želimo, da bi se kijub hudim časom krog njegovih prijateljev raz-širil še za nekaj tisočev. Jmott Novak (Gor. vas pri Ribnici) Odkar naš list iz. haja, ga redno naroča in čita g. Janez Novak, pd. Kozina, Jo-ma iz Gor. vasi pri Ribnici. Ob tej priliki zasluži, da se j/a tudj naš list spomni. Dne 26. ian. praznuje svoj 78. letni rojstni dan, naslednji dan pa god, ker je bil krščen ua ime sv. janeža Zlaio-ustega. In to po pravici, ker se jt prav tako kot njego,' visoki pa-tron, vse življenje boril za pravico in resnico in ni od teh uiti v najtežjih urah svojega življenja odnehal. — S svojo zvesto življenjsko družico Nežo je živel do njene smrti pred 9 ieti v popolni slogi in miru in z njo vred lepo vzgajal svojih 12 otrok, od katerih jili danes živi še 9. Pred 65. leti se je odpravil v široki svet. Naprtil ie krošnjo s pristno suho robo in tako služil vsakdanji kruh. Največ je hodi! po Koroškem, kjer se ga še danes domačini spominjajo, mu pišejo in povprašujejo, kdaj zopet pride k njim, ker se je njim priljubil s svojim poštenjem, |>ravičnostjo in zmerno ceno. Toda č.—, je tudi nie-gove moči izčrpal, da mora ostati doma kot užit-kar pri svojem sinu. Zanj skrbijo po materinsko tudi hčerke Ivana, Franca, Neža iu Ana. Našemu zvestemu prijatelju želimo za njegov rojstni dan in god zdravje in zadovoljstvo, kakor tudi, da ga Bog ohrani še mnogo M onim. ki mislijo na njega! ui bilo več tam in »e zgrudi. Zdaj se vozita s Fnrtinom po onem svetu.* Didje si pokrije obraz z rokama in molči. »Zares o pravem času ste odšli, gospod.« dostavi hudobno Mališ, »in še nekdo, ki bi bil moral odgovarjati, za kar je bilo in za kar je ...« Didje spusti roke, premeri ostro Mališa in ga prekine: »Brigajmo se rajši za svoje opravke! Furtin je mrtev in premoženje. ki smo ga pričakovali, je šlo po Seni.« iS'-veda. To pride prav slikarčku in njegovi srčkani sestri. Podedovala bosta in Bur-gundček dobi lepo doto. Živelo se bo kakor v golobnjaku.« »Nehaj!« skoči Didje. »Daj mi rajši pameten nasvet. Kue.giujn me je naročila za enajsto ur«, jutri. Ni to kaka past?-. Maiiš stisne glavo med rame: »Namesto palače iu hčere bo treba vzeti par tisočakov...« Poskusiti morate, du izravnate veliko izgubo. Brez denarja ne pridemo do pošta nega živ-Ijena.T Ne bom molil ženski roke, da mi podari denarja!« vskipi Didje. »Ste molili roko za denar EmužetovJ Pomislite! Vaš posel je nevaren. Preskrbite mi nekaj listkov za mimo življenje, ali pa .. .!<- Mališ vstane in hoče pozvoniti. No, kaj pa?« besni Didje Mališ: »Kadar bolniki niso zadovoljni z zdravnikom, ga odslovijo. Tovariši godr-njjo. Zapustite jih dokler je še čaet v sosednji dvorani, vstane oni človek in gre do vrat. Didje zagleda njegov obraz in ugane, dn iii utegnil biti trgovec s platnom. Ze stoji ki eginja pred njim. oprta na Suzanino roko. Sede na divan sredi dvorane in pokaže Didjeru v naslanjač. Didje zapazi, da se premika zaveza pri vratih, koder je bila prišla kneginja in se boji: »Kaj, ee bi bil tam gospod Sartinos?« — »Gospod, med poštenimi prijatelji ste.« pravi kneginja, »povejte, prosim vns, odkrito: sto li vi oni, ki ,ie izvabil iz gospoda tukai mojo t a j not« Migne in Bclec stoji pred Didjerom. Naglo .*> Didje odloči in trdi drzno: »Jaz sem tisti.« »Nemogoče!« .m; čudi Belec, a Didje začne naštevati vse podrobnosti njunega razgovora. ju ubogi Belec veruje, najsi ne more doumeti, kako nuj bi se spremenil mladi doktor v zgrbljenega kmeta. Didje se domisli, da bo zanj boljše, če venomer trdi, da ve samo on, in če se skesano izpove; kajti tuiu za zagrinjalom posluša nekdo. Ko zbeži ?? ui r?IK'1J?' lnu ni mar, če se okoristi še Malle s tem, kar ve. Ce ga pa vržejo v Ila-stiljo ga maščuje Mališ. Knegin.ia pokima: »Priznam, gospod, da ste si zelo sprotno osvoji h skrivnost, ki jo bila znana samo nam. Kdo vam je dal to misel?* Didje se z obno nasmehne, bila je prilika, dn jim pri-sije kaj, tem poštenim in srečnim ljudem in reee zmagovito; »Bil sem zaupan prijatelj Vrbana Kirgenerja. Glavni krivec je pa gospod Belec.« Bo ee in Suzana prebledi ta. Kneginja ju pogleda pozorno iu migne: »Nadaljujte, gospod!« »Vrban mi je zaupal, da ljubi gospieo kneginjo in da upa. Smejal sem se mu. Pove mi tudi, da podpirata njegovo ljubezen trgo-vec Boleč in dojilja. Ona gosp« j0 rek!« Vrbanu: »Ne bojte se! Poročili se boste z Jadvigo; midva 7. Belcem urediva to zadevo.« Belec iu Suzana povesita glavo. »Dovolj!« ustavi kneginja Didjeru. Vns duh je zelo prodirou — uu vašo škodo. Očitani vam napake, ki jih je nekdo drugi zakrivil. Povejte še, kak namen v,., je vodil?« Dirlje vstane, misleč, da je sedaj primeren trenutek, toda zaveda s« giblje. Zato reee samo: j-IIote! sem škoditi Vrbanu. ki ga sovražim,« »In zdaj t« »Didje dvigne roko: »Prisežem. da molčim, in ne vem nič več.« Kneginja vzdihne, kakor du se ji je odvalila skala od srca. Zavesa se razgrne iii pred Didjeru .stopi gospod Sartiues. Motri ga prežimo in reče ostro: »Zahvalile Boga, ki vam je položil na usta tak odgovor, zahvalite kneginjo, ki je prosila za vas. Da sem žo s n oči vedel, kdo ste. bi vas bil poslal nn dno Bastilje, da bi »e enkrat za vselej odvadili vtikati še kdaj svoj nos v razmere poštenih ljudi, gospod zdravnik!« Zadnji besedi je izgovori! ravnatelj s takim poudarkom, ker je hotel vreči Didjeru smrtno žalitev v obraz. Didje raznme.in kri mn stopi v glavo. Gospod Sartinos vzame beležnieo i" napiše par besed, iztrga listek in meri T>i-dtera: »Obljubil sem. Odpuščani vam kazen. Nočem navajati gospodi tukaj vaše sramote, najsi Hte jo zaslužili, gospod zdravnik! T« listek je vaš potni !!st. Zapovem vam, da se nocoj zapustite Pariz in da sto v osmili dneh preko francoske meje. Ko bi pozabili na svojo prisego, vedite, dn imam več švedskih grofov v službi, gospod zdravnik!« Diilje ni vedel, kako je prišel iz dvorane. Hiti po veži, kar ga udari nekdo po rmnl in znan glas veli: »V imenu kralja!« Didt« strmi v mnžn. ki stojite pred njim in bnll •j" Jerica Rotar (Bcsriica pri Kranju) Niso Je vzcvcteli zvončki in ptice sc S« niso vrnile z južnih krajev, ni Se pri nas lepa pomlad, a Večni jc poklical k sebi 29 letno Jerico Rotar. fce preden so v nedeljo zvonovi naznanili dan, je odplavala blaga duša pred večnega Sodnika. Pokojna Jerica jc bila dolgo let cerkvena pevka in prednica Marijine družbe. Kako jc bila pokojnica priljubljena, je pokazal njen pogreb. Moški zbor ji je zapel dve žalostinki. Nobeno oko ni ostalo tubo, ko se je razlegalo: »Zbogom, draga sestrica...« Lahka Ti bodi zemlja Gorenjska! iz dolenjskih Benetk (Kostanjevica) Zima pa taka, da je veselje in strah. Kako bi ne bilo strahu, če te pa do kosti grabi burja in mraz grize. Saj smo imeli te cLii kar Iti stopinj pod ničlo. V sredo in nedeljo je bilo silno mrzlo. Krka pa le še ni zamrznila. — Agrarna reforma in farovškn lokaf, to stil v Kostanjevici zanimivi b"-edi. Kar vsak si priostri ušesa, kad« kaj o tem sliši. Kako ne! Vsakemu bi dišalo, dobiti lepo njivico ali kaj drugega, ln takole zaetonj... Seveda je ta stvar vedno najbolj v besedi ob času kakih volitev! I>n »farovška lok«'I Žfi več ko 200 let jo uživa Kostanjeviški župnik, še originalno listina, s katero mu je bila dana v užitek, obstoja v nemškem Gradcu, pa bi jo vseeno nekateri hoteli vzeti. Pa rmbrž predvsem iz grdega prolikr-fefanskega rovarjenjat Nazadnje utegnejo zakriviti celo to, da bo v Kostanjevici fara ukinjena! — Kostanjeviška šola je ]X) Božiču dobila kar tri nove učne moči: gdč. Llkarjcvo. in gospo in gospoda Debeve. Razno. (Dobrnič.) Malokdaj se oglasim« v *l)oiiio!jtrbm, dasi nas ni tako malo. Župnija šteje S000 duš, in kmalu nas bo še več, ker smo dosegli preteklo leto lej> prirastek. Namesto 41 mrtvih smo dobili HO živili, tako. da se nas bližnji sosedje že kar liojijo. dn i-ih pohrustamo. — Pa tudi v verskem oziru nismo pod ničlo. V preteki«™ letu je bilo podeljenih 34.389 sv. obhajil. Uipamo, da bomo dosegli letos še lepšo številko. — Prosvetno društvo prav živahno dehi-e, kakor tudi Katoliška akcija fantov in deklet, imajo vsak teden sestanek ter se tako pripravljamo na evharistični kongres. — Po novem letu se je začela šola v Knežji vasi. Prej so hodili olroci B—aki: Oh dvajsetletnici svetovne mu rije (Nadaljevanje) Na dri-Uigoiii koncu Bijska, ob obronku smo sc ustavili. Na leseni hiši je •bila nabita deska z napisom, ki nuni je povedal, da se nahaja v tej stavbi vojnžiko poveljstvo. Ilriski stražniki so nas javili in nato izročili pristojnim oblastem. K.0 so niis prešteli, smo se vsuli v barako, ki je bilu 40 m dolga, 10 m široka in dobrih 5 m visoka. Samo dober meter se ie dvigalu nad zem-Ij-u. Osem stopnic pn je peljulo od vhoda navzdol v globino. Na obeh straneh v zemljo postavljene lesene stavile sem tinkoj opazil dvonadstropne prične. Ves les — tako blodi, ki so ščitili stene in strap, kakor tndi deske zač p« je bil zrak zelo siaib, vlažen. sploh prnv pripraven za pospeševanje trganja. Le na eni strani je imela naša zemljanka, in to v vsej daljavi, likoma pod ozkim pod-»treškom [«>1 metra široike portičke — okemca, i ki p« se niso odpirala. Zemljanka je bila tudi v šolo poldrugo uro daleč v Dobrnič, sedaj pa so okoliške vasi sanne sezidale čedno hišioo, v kateri je šola, kjer fKHičujeta dve učni moči, otroci pa imajo blizu v šolo. — Kriza tudi pri nas pritiska; ni denarja. Pa trudi zima ne prizanaša letos. Snega sicer ni veliko, zato je fia tem hujfit mraz; kar 18 stopinj ijiod ničlo smo imeli v nedeljo. Sadjarji s« gibljejo (Sv. Trojica nad Moravčami) V nedeljo, 20. januarja se je v šoli pri Sv. Trojici v ušli ustanovni olbčni zbor Sadjarske in vrtnarske podružnice. Pristopilo je 30 članov, od katerih j je nad polovica mlajSih bodočih gospodarjev. S i pomočjo banoviiiske podpore in okrajnega kmetijskega odbora si je podružnica nabavila drevesno | škropilnico. Pri volitvah v odbor so bili izvoljeni: ; Cirar Stanko, predsednik: Lelštan Avgust, tainik; Ccrar Mihael, blagajnik, ter člani odbora: Rožič Jožef, Rahne .Tuli in Peterka Kairol. podnevi precej temna in težko prezračljivo. Tudi drugi dve novi zemiiljanki, »grajeni nedaleč od naše, eta bili tej kot dinar dinarju podibni. Poleg treh zemljank sem naštel v taborišču še štiri večje stanovanjske lesene stavbe, napolnjene z dvonadstropnimi prionnmi. V teh barakah »o bili vedrili za rasko-japonske vojne jaipoiuski vojni ujetniki, zdaj pa je preganjala v njih z dolgim časom tudi — stenice uboga avstrijska ujetniška para. Nove zemljanke v Bijsku so iz.golovi.li avstrijski vojni ujetniki, ki so že pred nami dospeli v ta kraj in se naselili deloma v japonskih barakah, deloma i poslopju neke mestne ljudske šole v kozaiiiskem učilišču. Ko sem prišel v Bijsk. so mi naši neprostovoljni »tesarski mojstric potožili, da Rusi j>ni postavljanju zemljank z ujetniki niso kaj lejx> ravnali. Mnogi so bili po notah t open i, češ dn preipočnsi delajo. Šolani avstrijski ujetniki in nekateri šarži so tvorili v poslopju mestne šole poseben oddelek. S stanovskim tovarišem Blazinškom bi šla lahko ti«, ps nisvn hotela. Ostala sva med proletarci, kur je bila sice.r lopa, a za najino vsakdanje dobro v marsičem ne posebno priporočljiva poteza. Precej težav in |MM»žaNi tako, moj dobri prijatelj,« odseka Didje. »Bral sem pismo.« rA!« se strese Mališ, »kneginja?« »Vprašal sem jo za dvakrat sto tisoč lir, pa mi je dala tri dni pomisleka.« »Tri iln! pomisleka?« se čudi Mališ. »Glejte jo. velikaško, ki se trese za par lir, ko jo vendar lahko jiahneš v zasmeh vsega Pariza. Ko vas je odslovila, ste prišli domov in hladnokrvno citate pismo?« Didje pogleda izpod čela Mališn: »Da, čital sem pismo.« .iTako! Tako!« so jiosmehuje Mališ, »ln niste mogoče slučajno pozabili robčka pri kneginji? Srečni sem njenega tekne«- Kaj drugega vam jia je moral prinesti in ne samo robček? Iu če je kneginji vaš robček Mko drag in ljub, gotovo ne pozabi poslati, kar ste zahtevali ]>o preteku treh dni. Torej, počakajmo! Tačas pa stopiva k bolnikom. ki vas že nestrpno pričakujejo.« Didje spozna, v kaki nevarnosti je. Ma-lišev nasmeh mu potrdi, knr mu jo zaupal komisar. Mališ bi ga zdaj izročil tovarišem, da mu poženejo kroglo v glavo, in He polastil kiieginjincga denarja, živel lepo mirno na posestvu In zibal svojega sina. Pa ne boš, Mališ! Didje vtakne roko v žep, pa se spomni, da se reši lahko na milejši način. »Poj-diva k bolnikom!« zagrmi in se zažene v Mališn, ga podre in zve že z vrvjo na visoko polico ?« knjige, ki ho jo bili prinesli mi- zarji dan poprej. Mališ bi kričal, pa mu grozi pištola. Zato poskuša omehčati Didjera s solzami: »Kajj vam je naredil ubogi Mališ?« Didje ga pogleda, Mališ obmolkne ln povesi oči. Prav dobro razume, da Didje ve, kaj mu je namenil, spozaa, da mora molčati, ker mu gre za življenje. Ko je bil Mališ tako privezan, da se ni mogel rešiti, zapoje petelinček na uri. Didje trešči uro ob tla iu vpraša: »Ali vedo Emnšeti o tem?« Mališ zanika. »Ha! Povedati si jim hotel, ko bom jaz zraven!« Mališ poželenj. Didje mu seže v žep in dobi listek, kjer je bilo zapisano s svinčnikom: »Zdravnik oddaja bolnike polici.il.« Didje pokaže pištolo: »Kdo ti je dal listek?« »Škot,« hlt.i Mališ. »BU je na trgu, ko so vesili Burdhna. Ta mu je mignil z očmi in izročil listek ta čas, ko so vojaki podili ljudi.« »In drugI ne vedo?« »Ne. Ubranil sem mu z obljubo, da dobi del nagrade, ki jo dobimo od kneginjo.« »Lepo!« vzrante Didje. »Hoteli ste, da grem po kostanj v žerjavico in se osmoditi. tzdnjalec,!« Mnlišev pogled mu vrne očitek. Didje vzroji: »Prisilili ste me, da delam, kar delam. Kakršen sem, sem po tebi. Sam vrag me je nesel ono noč tebi nn pomoč. Ko bi me bili ubili, bi vsaj umrl kot pošten človek, kar ti sploh nikdar nisi bil.« Mališ zmaje: »Kakor smo nepošteni, vendar ne prodajamo onih, ki nas redijo; tega se niste naučili pri nas.« Didje prebledi in kriči: »DovoljI Maščevati se hočeš nad menoj, ker te nisem z zlatom posul. Tega ne pozabim! Maščujem so bolj kruto, kakor misliš,,. Nisem te iskal. drugo je šlo za drva, razsvetljavo in le Bog ve v kateri nanien. — Povedali so mi. da nam vsako jutro pri lice jo J koščki sladkorja, nekaj čaja in kilogram kruha m ves dan. Kadilo obstoji iz juhe, mesa in zaheljene kaže. ludi za večerjo bomo dobili kaj toplega. Bo že, če lx> res vse tako, sem si mislil, in sem od Sel nazaj v barako. Baski vojaki, ki so nas spremljali iz Bar-aaula v Bistri Istok iu nalo dalje v Bijsk, so se ravno poslavljali ud nas. Obžaloval sem jih, zakaj |>" so morali napraviti dolgo pot i i Bijsku preko Bistrega Istoka v Barnaul v sibirskem snegu iu ostrem iiuuu.u. itekli so. da bodo porabili za vrnitev gotovo teden dni. Korajžeu deček je .prišel v naše taborišče iji ponujal dnevnik »Altaj«, izhajajoč v Bijsku. Zlasti mi pade na drugi strani 1 ista v oči vabilo k prireditvi, ki se \ rši /večer v mestnem kiiio-gledališču v korist ruskih ranjencev, .škoda, da ue morem ija. Spored je obširen in vreden. da ga napišem: J. Zveza ruskih narodnosti (živa slik.i: Ruska narodna himna; >. Smrt v luči umetniškega pojmov .uiju N. Tolstoja I|h>-rma Bnkovski). — Pol ure odmora. — 4( Belgijska hijiina: 5. Rejuiski zbor (pasem i.. Ro-siiiiu., deklaracija); 6. Godba (gosli); Slutnja nesrečnega (pesem Točečniikova, deklamcija); 8. Godba; 9. Rus (pesem Nikitkia, doklnmacš-jal; 10. Ruska pesem (petje). — Pol ure « 1 mora. — ti. Na oltar vojne (živa slika); 12. Vojna (pesem Dimitrijeva, deklaniaeijal; H. Angleška himna: 14 Gosli; 15. francoska himna; 16. Delež (peseui Lihačeva, deklaniaeijal; 17. God-ba; I Si. Petje: 19. Godba; 20. Godba. — Vstopnina 50 kopejk, sedež od 80 do W) kopejk. (Pomnoži t 20, du dobiš pare!) En dan sta dva luska zdravniku pregledovala barake. Vprašala sta tudi, če je kdo bolan. Vsak dan je bil v posebni sobi taborišča ndravuiški pregled obolelih, ki j>a je bil |hi mojem mnenju dokaj površen. Skoraj za vsaiko bolezen si dobi! kot najučinkovitejše zdravilo aspirinove praške. V primeroma še precej -bro oskrbljeno bolnišnico pa si zelo težko prišel, čeprav te je tja — če drugega ne — vlekla neprimerno boljša hrana. l)ne 15. novembra 1914 so praznovali pravoslavni praznik »Varstva Marije Device«. V mesto za enkrat nismo smeli ,/ato sem kar vesel sprejel vabilo srbskih tovarišev in sem šel z njimi ven u iijetniškepa taborišča v mesto, v pravoslavni bo/ji hram. Pa bi bilo bolje, da sem ostal doma. Ko sem ee vrnil iz mesta, so povedali, da je neki poljski duhovn^ ku- rat-ujetnik ravno v nusi zemljanki >inU »v. mašo. Pa še spo vedo val in obhajal je v tej Ka-tokomfci. Kako naklonjen nam je Bog m kako gre za nami... Zakaj bi Ga tudi jaz v bodoče ne iskal s podvojeno vnemo! PoiKiIdne sem se zopet zakopal v časopas, ki je ta dan obširno poročal o usodi «0. avstrijskega pešpolka v Brodiju. V »Altaju« sem tiilal sledeče: ... . Podrobnosti upora v 80. avstrijskem pes-polku. kakor ga opisuje Radovoj Vasilij Ko-bal: »Služil sem v 1. komp. 3. bat. m sicer v tnesln Zločevii. Ta polk je izjavil, da se ne more boriti proti bratom K »som. Med Krus-iiem in Zadvorom, kamor so nas gnali, so nam grozili, da pojdeuio na francosko fronto, ako ne bomo streljali nn Rilsc. Pa ostali smo trdovratni. Komandant zakliče: »Kdor je moskofil (prijatelj Rusov), .naj stopi naprej. Iz vsakega bataljona je izstopila skoraj polovica. liste, ki se niso izjavili za prijatelje Rusov, so ločili od nas, a vundar za struh drugim vsakega desetega ustrelili, druge pa so odpeljali v Lvov, odtnm pa na Ogrsko, kjer so jih razdelili med m,/ne madjurske polke. Mi, ki smo se odločno izjavili za Ruse. smo ostali na polju pod ko-inaiido majorju Lajiuzmarju. JeTo je moja hči.« — »Ah, oprostite, nisem vedel, da ste njen oče.« — >Saj nisem njen oče. temveč mati.« DOBRO ČTIVO k Notranje versko življenj« vsakega posamez. nika lahko neizmerno veliko pridobi z branjem zlale knjige — Tomaža Kempčana »Hoje za Kristusom«. V resnici ne bi smek) biti katoliškega vernika, ki ne bi imel te knjige, ki je ne bi bril sleherni dan. Saino kratko poglavje vsakokrat, eno stran ali šc to ne. Duhovni sad tega branja se mora v kralkem pokazati pri vsakomur. Danes ga ni, ki bi slroškov za to res zlato knjigo ne zmogel več. Jugoslov. knjigarna v Ljubljani je namreč znižala ceno tej vezani knjigi v obliki molitvenika z blizu 400 stranmi ua samo 8 Din brez poštnine s poštnino 9 Din. Bravec, bravka, ali že imaš to knjižico? Ce je nimata ali če bi jo rada darovala človeku, ki vama je blizu, pilita takoj doposnico Jugoskiv. knjigarni v Ljubljani, da varna jo [ošlje! k Davkoplaeov&lee-ohrtnike, trgovce in khiikv stolne poklice opozarjamo na prijavo pridobnine in rentnin. Na razglas davčne uprave je Ireba Moj vlagati za ti dve vrsti davka prijave do konca meseca januarja. Polrihne »o sledeče tiskovine: Napoved za pridobnino, pola 1 Din; Davčna prijava za splowni davek na poslovni promet, pola I Din; Pripomoček za sestavo duvčne prijave za pri.lrrfv-ninp, komad 1.50 Din: Pripomoček za sestavu pri-dobnine za gostilničarske ofcrle t Din; Davčna l»rijava za rentnino, pola 1 Din. Vse I« tiskovine ima v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubliani. Občinski uradi in trgovci pri večjem odjemu papust. k Sodobna gasilske služba. Tako i« naslov knjigi, ki jo spisal Janez Furlan, bivii poveljnik ljubljanskih poklicnih gasilcev. Kn.iga bo izšla r februarju in bo prva slovenska knjiga o gasilstvu ter nujno potreben priročnik ne le za vse naSe gasilske čete, marveč za vsakega, ki kakorkoli sodeluje v našem gasilftvu. Vsebina bo zelo bogata in razdeljena na 20 poglavij Knjiga izide v sa-mozalož.bi pisca v februarju 1935 v obsegu okrog 200 strani (16X21 cm), bo bogato ilustrirana, tiskana na fin papir, odlično opremljena in vezana v platno. Pri naročilu pred izidom |v subskripciji) ji je cena 50 Din, pozneje bo veljala 60 Din Opozarjamo vse, ki se zanimajo z« gasilstvo, da knjigo takoj naroče pri piscu Janezu Furlanu, mestnemu uradniku. Llubljana, Poljanski nasip 16/IV, ker j« naklada omejena. Prav pravi. »Praviš, da me obožuješ, |ia nočeš i/pregovoriti z mojim očetom!« — ».Mar obožujem tvoi"ga očeta?« Po tvoji krivdi sem nesrečen, nesrečen bodi tudi ti.« Didje se spusti po skritem hodniku v delavno sobo, kjer ga čaka dvanajst bolnikov. Vsi vzkliknejo od veselja, razen Škota, ki mrko gleda zdravnika. Didje reče Emu-šotom hladnokrvno: »Oprostite, gospoda! Do večera sem zadržan. Pridite sem ob deveti.« Bolniki nekam mrmrajo, a Didje se ne zmeni prav nič. Pokaže na Škota: rKo povem temu gospodu vzrok, da vas sedaj ne morem pregledati, mi dovolite, tla odidem.« Škot Ka glede nezaupno iu pogreza roke v žep. -Stvar ni še dognana,« reče Didje Škotu. »0!> treh moram biti prav daleč iz Pariza. Gre za dvesto tisoč frankov, ne morem torej tratiti Časa z izpraševanjem in pisanjem.« Sko, u se obraz razjasni. Zdaj razume, zakaj u! Mališa. Še n: prišel čas, da idkrije tovarišem zločin. Prikloni se: »Ne mudite se,, gospod, že pojasnilu tovarišem.« Torej nocoj ob devetih!« in se vrne k Mališu. »I)a se mi ne grnneš. dokler ne bije devet. J n z sem tu poleg. Ne pozabi, ko boš nesrečen, da si pogubil fanta, ki bi bil lahko užival srečo nedolžne ljubezni, pa ga pivtra-njn materina kletev.« Zavarovan pred Emuseti premišljuje Didje, kako bi izkoristil čas, ki mn je še na razpolago, in prišel do kakega denarja. Saj je skoraj praven, pot s kočijo in skopo pa stane. Nabaviti si je treba tudi še marsikaj. In maščevati. Didje si razbija irlavo in dn-žene. Vzame lz miz« listino in jo motri z zlobnim nasmehom. Kupna pogodba je, kjer je zapihano, dn je kupil Didje to hišo. Listina je bila pesek v ooi Dldjerovih znancev. Potegnili so pa Didjera tudi Emušeti z njo, ker so vzeli hišo samo v najem. Didje išče žrtve, ki bi lnu nasedla, in se spomni gospoda Murve, 'rl je večkrat občudoval lepo izde-5' lovauje. Hitro napiše gospodu Murvi, da mu je hiša v ; vodaj. če ima šesti'. d tisoč lir gotovino. Murva je stanoval v isti ulici in ni minilo deset m i a ti t, ko stopi v sobo ves vesel in radoveden. »Od pot ujete?« žlobudra. »Tako nagi o 1 Bastilja? Dvoboj? Mojn moč vam jc nu razpolago. Kaj je s kupčijo?. »Ugenili ste, gospod!« se Didje nasmehne. »Bil sem se z uglednim grofom. Zaradi žene ... Ampak prosim...« »Dobro, dobro! Častna zadeva. Po meni svojem u prijatelju .. .« »Ubogi zdravnik stori najboljše, dn molči. Poiile j te, gospod: prodno ura odbije deset sem že dalcc iz Pariza.« »Imate dober voz? Posodim vam svojega? Vaš se vara zdrobi, še p red no prevozite dvajset milj. Z mojim sem bil lani po Nemškem.'. Didje ponudi Murvi hišo v zastavo, če mu posodi šestdeset tisoč lir. Gospod Murva se mn zahvaljuje na dolgo in široko, dokler ga ne prekine Didje z opombo, dn mora kmalu iz Pariza. Murva mu mui te j c denar, spravi kupno listino in obljubi, da mu pošlje takoj voz. Taras se spomni Didje. kako bi se maščeval nad Vrbnnom: sestro mu odpelje... Osrnmolene ne bo več maral Ttado m Vrban ue bo nikdar več vesel. 1» kako bi Melko izvabil iz hiše? Dokler je Verban doma, ne pojile. Najprej mora izvabiti \ orhana. Pri Murvi imajo kočijaži skoraj prav tako obleko kakor pri kneginji. Petra posije, da si izposodi pri Murovem kočijažu obleko in piše Verlmnu, da *ra pričakuje kne-gmja ob šestih. Ko odide Verban iz hiše dobi Metka list, da stopi v kočijo, ki jo čaka pred hišo. če ji je ljubo Verbanovo življenje. Zdap mora še Mališu zagreniti življenje Pelje se do perice. Stopi v hišo in se vrne bled iu prepaden. Nož maščevanja ie brušen ua dva kraja; Zalkin krik mu predre srce Didje se vstavi v kavarni ob vogalu Verha; novega stanovanja in kmalu vidi, kako hiti Verban mimo. Tedaj -e [relje Didje pred hišo. Sluga ure z listkom. Za kake pol ure t .ozn e je stopi slugu iz hiše in pove, da pride Metka. N< počakan biti Didja na dvorišče. Kar ga z. grabijo močne pesti, grmeč glas ga vpraša, kaj hoče! Straža, ki jo je postavil Rado Metki, ni spala. Iz sitnega položaja reši Didjera Metkin slas: »Pustite gospoda, jo prijatelj mojega brata.« Beseda, ki jo zrahljala močne ;>esti. je padla kakor kamen Didim-u nn tu Ln ,-,,pnčntn io],'.'lMi n,,,,,,,,,, ivuiun,! nisjz j\iiLe." arsi. i» .. Did.ie v kočijo. Naj gre Kata, sc je že zneli.. Samo sekundo št?... Že stopa Metka na desko, kur zasliši znan :.r'as, ki kliče »Metka! Metku!« Z golo sabljo v roki leti Verban,. Metka odskoči k vratom in ob nji se pojavi straža, l.judje prihajajo iz hiš... »Poženi!« vpije Didje in skoči v kočijo. Kneginja, Suzana in Belec so se sroeno zahvaljevali gospodu Sartines. da jih je rešil na tako lep način Didjera. »Mlad človek je.< je poudarjala kneirinja, »gotovo ga je spravil kdo drugi na slabo pot*. Gospod Sartines ni utegnil dosti z njo govoriti; ker se je Beleo venomer vrtol okrog njega in poudarjal, je bil sicer oti glavni krivec v tej zadevi, ... pa je bil tudi on prvi, ki se je zatekel k go spoti u, čigar ime slovi daleč preko mejo Franoije. In Suzaua je dostavila, da st! j)'" til bati Didjera, ker sega roka gosjnida Sar-tinesa na vse strani sveta. da du Ne pozabimo na Mohorjevo družbo Pred desetimi leti (1. 1925.) je imela Mohorjeva družl*i samo Se 38.093 udov. To število je bilo tako nizko, da je tudi starejši rod komaj pomnil dobo, ko je biio tako maki ljudi vpisanih v našo prekoristno družbo za ia-dajanje knjig za ljudstvo. In kaj se je zgodilo pred deseiama leti? Po vsej Sloveniji je šel nekak val navdušenja za nabiranje mohorja-nov! Ljudje so si rekli: »Tako pa ne sme iti dalje I Padanje števila mohorjanov se mora na vsak način zaustaviti! Ce na« ne bo v Mohorjevo druž/bo vpisanih mnogo deseltisočev, potem tudi družira ne bo več mogla poceni izdajali svojih knjig, Družini bo izgubila svoj veliki pomen in Slovenci bomo izgubili eno najlsdjših ustanov, kar so nam jih izročiti naši predniki. In uspeh ni izostal: takoj naslednje leto 1926 je Koledar Mohorjeve družite razglasil veselo vest. da se je nazadovanje ne samo zaustavilo, ampak se je spremenilo celo v zelo veselo napredovanje: v enem samem letu je poskočilo številu mohorjanov kar za 80!>6 udov. Premnogi naših bruvcev se bodo še s|>o-minjali, kakšna vesela agitacija za nabiranje mohorjanov se je takrat razvila po naših mesti u iu vaseh. Gotovo jih je med Domoljubo-vimi tiravei mnogo, ki bedo o>b prebiranju teh vrstic lahko rekli: »Saj sem tudi jaz tal.rat Družbi pridobi! kakega novega članu! Dittgi se hodo sponmili, da so se nekoč v šestih letih od 1925 do 1931 tudi sami prvikrat vpisali v Mi horjevo družbo in da jim tega nt bilo nikdar žal. V teti h šestih letin (1925—1931) je število molu-rjauov neprestano rastlo in narastlo vsega skupaj od 38.093 v letu 1925 na 61.848 v letu 1931, lorej za nič manj nego za 23 755 ali povprečno skoraj za 4.000 mi leto. Gospodarska stiska je bila ludi v toli letih huda, a navdušenje za Mohorjevo knjigo je dolgo časa premagovalo vse ovire, dokler se ni teta 1931 pokazala moč krize tudi pri Mohorjevi družbi in je Koledar za 1932 izkazal kar 6837 udov manj nego v minulem letu. Se lntjšo je bilo v naslednjem lotu, ko je padlo število mohorjanov za 8:107. Letošnji Koledar sicer kaže, da padanje ponehava, a vendar je tudi v I. 1934 padlo štev ilo mohorjanov za 3070. V zadnjih treh letih se je število mohorjanov znižalo za 18.214, torej povprečno dobrih (KKK) na leto. Od 65.848 smo padli na 43.634. Tako smo se torej zopet nevarno približali 1. 1925., ko nas je bilo sanvj še 38.093 vpisanih v Mohorjevo družbo. A tega, da bi število mohorjanov padlo še bolj, ne smemo dopustiti. Zopet mora priti med nas prepričanje, da spada lepa knjiga med tiste stvari v hiši, ki jih ne moremo pogrešati, in da redkokdaj denar porabimo I ako koristno, kakor če dumio dva kovača za pel knjig. Ali pa je v naših časih sploh mogoče povečali šlevilo mohorjajiov? Hvala Bogu. zgledi premnogih župnij nam dokazujejo, da je napredek tudi sedaj še mogoč in da je v ljudeh veliko smisla za lepo knjigo in veliko veselja do branja, samo treba je nekoga, ki ljudi pri-me™? leP° nagovori, da naj se v Družbo vpišejo. Vzemite v roke letošnji Koledar Mohorjeve družbo, pa boste našli celo vrsto župnij, ki so ostale glede števila mohorjanov na lanski višini aH so se pa celo povzdignile. Od-Pre pobirajo vsako leto prostovoljne prispevke v ta namen, da pošlje Družba svoje knjige našim izseljencem. Nekateri od izseljencev nimajo poverjenika, ki bi jih nagovoril za vpis v Družbo, drugi žive v težkih razmerah, treijii so pa morebiti že dolgo od doma in so že precej izgubili stik z domačo zemljo in s slovensko knjigo. Nobena stvar [Ki tega stika tako lepo ne poživi kakor slovenska knjiga, kjer izseljenec zopet bere o domačih ljudeh in o domačih krajih. Marši-kak izseljenec letos dobi knjige brezplačno, naslednje leto se pa sam naroči nanje. Naše ljudstvo je znano po svoji radodarnosti Zato smo prepričani, da se bo v ta namen nabralo od leta do leta več denarja, ko bo stvar postala splošno znana. Zato je potrebno, da o tej stvari spregovorimo tudi v Domoljubu. Poglejte, kako silna moč je v skupnosti! Posamezniku se pol dinarja pač malo pozna, dostikrat piay nič, a če bi biil vsak mohorjan dal lani samo pol dinarja v ta namen, bi se bilo nabralo skraj 22,000 Din! Saj se je še tako nabralo dobrih pet »jurjev«, ko pride na vsakega mohorjan« samo dar 12 par! Vsak izmed nas ve, dn od tega, oe da človek včasih kak dinar v dober namen, ne postane nikdo revež, ampak, da tak denar kliče samo božji blagoslov na darovavca in množi tudi svetno blagostanje. Zato budi tudi Domoljub med svojimi bravci smisel za »slovenski kulturni dinar«, kajti ta dinar nikomur ne škoduje in vsem koristi! MED BRATI V TUJINI Naši izseljenci in Evharistiini kongres. Rafael«, glasilo jugoslovanskih izseljencev \ zupadni Evropi prinaša proglas naših .škofov za II. Evharistič.ni kongres v Ljubljani, poleg lepa pa še poseben poziv katoliškim izseljencem, v katerem pravi: »Katoliška domovina kliče!« — V posebnem dopisu, ki ga jc prejelo naše uredništvo, se izraža »iskrena želja vse katoliške domovine, da bi mogli nn tem slavijo pozdraviti tudi čim več bratov in sester. ki jih je borba za kruli vrtrlu v tujino.« — Vabilu katoliške domovine se hočemo katoliški izseljenci tudi z vsem veseljem odizvati! Da se izpolni želja katoliških škofov, ki vabita vse stanove, predvsem vse delovne stanove, ki jih je teža naših dni najbolj zadela, da v Jezusu najdejo pol iz stiske,« hoče doprinesti tudi naš slovenski izšel jenec-rndar svoj skromen delež! — Katoliški izseljenci se udeležimo Evharističnega kongresa v Ljubljani v čim častne j Stun številu! Iz vseli delov svetu se želimo sestati. — V severozapadnih deželah Evrope lioilo organizirali romanje v domovino tukajšnji izseljenski duhovniki in katoliška društva. Upamo, da bomo mogli ob tej priliki pozdraviti v domovini naše brate in sestre iz vseli drugih delov naše emigracije. — Začasno vodi vse pripravo za romanje v domovino g. Ivan Novak, predsednik Zveze jugoslovanskih društev sv. Barbare v Ilolundiji. Heerlerbeide, Roebrokervveg 37b, llolliund. V kratkem se osnuje poseben pripravljalni odbor. — Največjo važnost pu polagamo na duhovno pripravo. Zato pozivamo že danes vse naše dobre katolike širom raznih dežel: da molijo za uspeh kongresa in posebej šc zn uspeli naše akcije. Zlasti prosimo naše starše, dn poskrbe, da bodo naši mali veliko molili v tu namen, da naš načrt v polni meri usipe — v čast božjo! Pridi k nam Tvoje Evharistično kraljestvo! Društvene vesti (Moers—Meerbeck) Naše društvo sv. Rarbare je imelo 6. jan, žalno sejo za pokojnim kraljem Aleksandrom. Cerkveno pobožnost je imel naš komisar Goričar iz Diisseldorfa, Dvorano so napolnili člani društva sv. Barbare in Roženvenske bratovščine. G. komisar nam je orisal zasluge pokojnega kralja, ter privabil marsikateremu solze v oči. Po žalni seji smo se spominjali tudi praznika zjedinjenja. Dalje smo se spominjali tudi izseljeniške nedelje. Naše misli so romale v staro domovino k našim dragim sorodnikom. Občno zborovanje našega društva je prineslo lep pregled skozi celo leto. Videli smo, kako se je društvo trudilo, za dobro svojih članov. Zveza jugoslovanskih katoliških društev (Kurnap.) Zveza Jugosiov. kat. društev je imela svoj občni zbor 31, januarja. Udeležba je bila presenetljiva. Ni bilo zastopnika, da sc ne bi udeležil zbora. Vprašanje, ali bomo še naprej zaupal^ predsedniku osrednje zveze, smo odgovorili z enoglasnim ne, g. Bolho ni za nas! Lansko leto se j« vmešaval celo v notranje zadeve naše organizacije ter delal proti nam, kjer je vedel in znal. Dali smo mu popolno nezaupnico. Vse prireditve lanskega leta so bile en sam slavospev nanj. Mi smo dali naše lepe zastave in članstvo, pa nismo bili toliko vredni, da bi nas vsaj omenil v domovini Volitev zvezinega odbora je dala zopet ves stari odbor nazaj: Ivan Lindič, predsednik; Franc Vabič, podpredsednik; Martin Sapotnik, tajnik; Franc Vabi?, blagajnik; drugi podpredsednik Anton Hroval; pre-gledovalca "blagajne Andrej Breznikar in Jožef Cič. Na občnem zborovanju smo razdelili tudi dar ban-ske uprave za naše otroke. Zahvaljujemo se banski upravi za Številne knjige, ki nam v zimskih časih zelo prav pridejo Današnja sovjetska Rusija (Nadaljevanj*.) V takem ozračju seveda ne more biti prostora za nobeno znanost, ki bi priznavala in gradila na dušev-nosti in na idealizmu. Lenin je bil mnenja, da je idealistična filozofija modroslovje tistih, ki so odtrgani od proizvajalnega dela, a filozofija delavnega ljudstva da more biti le' materijalizem. Glede na to je začela Leninova Rusija seveda takoj tudi neizprosen boj proti vsej idealistični filozofiji, češ da je škodljiva družbi. Idealist išče zadnjih ciljev človeka in življenja, materiaiist išče le vzroke življenjskih pojavov, ker hoče postati njih gospodar in nadomestiti Boga. Zato je v Rusiji tudi dovoljen le materijalizem, čigar najbolj znaui poljudni oznanjevalec je tam B u -h a r i n. Uničenje idealizma naj bi kronalo posrečeno boljševiško politično revolucijo, kajti le v tem vidijo jamstvo za trajnost svoje oblasti. Odtod tudi ogorčen boj proti vsem veram in idealističnim nazorom sploh. V to svrho so začeli takoj po prevzemu oblasti radikalno »čistit i< univerze in knjižnice, na stotine znanih učenjakov (zgodovinarjev, juristov, filozofov itd.) je moralo pobegniti, ali so pa padli kot krvave žrtve terorja, nematerijalistični pisatelji so bili pa po večini prepovedani. Z diktaturo boljševizma je nujno zavladala tudi diktatura m a i e r i j a 1 i z m a. In ker je bil Lenin sam brez globlje filozofske izobrazbe, je pobijal nasprotnike materijalizma z zmerjanjem, tako obst< ja tudi še danes glavno utemeljevanje boljševiških modro-slovcev v zmerjanju. Po naukih materialističnih filozofov je bila v začetku le mrtva stvar, materija. Iz presnavljanja te materije se je rodilo življenje, iz tega pa duh, mišljenje in čuvstvo-vanje. ki tudi ni nič drugega nego presnavljanje materije, a kultura, umetnost, vera. znanost itd. in končno družba sama le najvišje organizacijske oblike tesa presnavljanja in večnega gibanja (dialektika). Pogoj in vir družbe in duhovnosti so le gospodarski pogoji, enako pa potem seveda tudi nravnosti, vere in umetnosti. Resna znanost je že pred pol stoletjem dokazala z motnost tega materialističnega modroslovja, vendar se je ohranila do današnjega dneva kot temelj marksističnega komunizma. Po boljševiškem naziranju imata filozofija in znanost le toliko zmisia, kolikor ju je mogoče praktično uporabiti, kajti dočim bi si radi drugi filozofi svet in življenje razložili, ga je pa hotel Lenin preoblikovati, i z p r e m e n i t i. V to svrho si hočejo boljševiki podvreči v š o znanost, jo temeljito očistiti vseh idealističnih primesi in jo ugnesti v materialistične ojnice. Boljševiška znanost je zato omejena, ona ne sme iskati zadnjih ciljev in vzrokov, kajti kakor hitro dospe do mrtve materije, ji zakriči sovjetska policija svoj neizprosni: »Stoj!« Kjerkoli se boje, da bi utegnila izslediti za njih goli materijalizem neprijetna dognanja, jo brezobzirno onemogočijo. Ona sme le utemeljevati materijalizem in služiti mehanizaciji kolektiva, zato je skrajno reakcijonarna in nestrpna. Dočim hočejo zapadni socijalisti, četudi s pomočjo marksističnega komunizma, delavca vendarle nravno in duhovno osvoboditi, so ga pa boljševiki popolnoma zasužnjili mehaniziranemu državnemu kolektivu. Tako boljševiško pojmovanje človeka, družbe in življenja nam šele razloži tudi njih nasilne vladne metode, brezobzirnost, intenzivnost njih propagande in odprava vse duhovne svobode. Oni hočejo do dna izpremeniti vsega človeka in vse življenje ter za vsako ceno ustvariti kolektiv v materialističnem zmislu in s komunistično obliko. Da dosežejo ta cilj, morajo brezobzirno odstraniti vse ovire in poskusiti vsa sredstva. Pravijo, da bo v komunistični družbi država kot taka ugasnil; in da se bo urejevala družba sama brez sile in pritiska, vsled česar je teror le prehodnega značaja in služi le koreniti odstranitvi ovir. Toda v resnici so v sovjetski Rusiji pritisk tem bolj veča, čim bolj so te ovire že odstranili in vsi vodilni diktatorji so tudi žc ponovno poudarjali, da o uvedbi kake svobode ne more biti niti govora. Teror in sila, ki so ju uvedli za ustrahovanje nasprotnikov, sta se razvila v trajno vlad-n o o b 1 i k o , pod katero ne ječe le nasprotniki režima, temveč v skoro isti meri njegovi dozdevni nositelji sami, to je proletarijat in celo člani stranke. Tako uvajajo boljševiki v novi obliki zopet vse grehe nekdanjega carističnega režima, proti katerim so se tako trdo borili. Vzgaja se zopet pasje uslužno in hlapčevsko pokorno stremuštvoin boljševiški uradnik je le druga izdaja carskega, pri tem ima pa navadno še manj strokovnega znanja in njegova moč je še manj omejena z zakoni in drugimi oziri, kot je bila pa pri carskem Pritisk se vsak dan bolj stopnjuje in to pri masah nujno ubija tudi vero v obljubljeni komunistični raj. Širokih ruskih mas se zato polaščata prav taka brezčutna potrpežljivost in topa udanost kakršni je kazala stoletja napram carizniu. Boljševiki bi radi s silo, z grožnjami, s propagando in z napihnjenimi sklepi razgibali široke ljudske mase in ustvarili iz njih zaželjeni kolektiv, ki bi mehanično, a točno izvrševal voljo diktatorjev, toda ravno vedno nova in nova prisilna sredstva, s katerimi hočejo izsiliti svojo voljo, so nam najjasnejši dokaz, da ostajajo njih vztrajna prizadevanja vendarle brez globljih sadov, kajti celo ruska narava se upira popolni utopitvi v brezdušni kolektiv. Kolikor pa s silo dosezajo uspehov, vodijo ti le k novemu zasužnjenju mas. Brezpomembno je pri tem če vodijo to suženjstvo slučajno oblastniki proletarskega pokoljenja in se poslužujejo marksističnih gesel, kajti bistveno se prav nič ne razlikuje od kateregakoli drugega suženjstva. Da s surovo silo ne bo mogoče nikoli vzgojiti niti svobodnega in samostojnega kolektiva, je menda jasno, kvečjemu večjo ali manjšo množico mehaniziranih kolektivnih ljudi, to je — topih sužnjev moderne tehnike. To je nujna posledica njih stremljenja vpreči človeka popolnoma v službo komunistične države in družabnega reda, ki ga hočejo izsiliti. Boljševizmu namreč ne gre le za ohranitev njegove politične oblasti, temveč sega mnogo globlje v življenje posameznika in vse družbe. Posameznik in družba se morata vsa in popolnoma zliti v komunistični red. poleg katerega ne sme obstojati ničesar drugega, najmanj pa kako notranje duševno življenje, ki bi ne bilo v skladu z dušo komunističnega kolektiva. Samo to ima zmisel. kar služi in se uklanja temu cilju, zato je tudi nemorjoč" kakršnokoli pomišljanje, sporazum ali sodelovanje med boljševiškim komunizmom in drugimi svetovnimi oazi ranji. č) Vera in cerkev. Najhujša ovira za ustvarjanje »kolektivnega človeka« sta nedvomno vera in rodbina, kajti tu prideta bolj nego kjerkoli drugod do najglobljega izraza človekova osebnost in duša. Zato je tudi popolnoma naravno da so začeli boljševiki že kmalu po prevzemu oblasti strasten in neutrudljiv boj proti obema, zlasti še, ker sta bila ta dva v Rusiji posebno globoko zakoreninjena. 2e z odlokom z dne 23. januarja 1. 1918 so odredili ločitev cerkve od države in proglasili ssvobodo bogoslužja«, a v § 13 prve ustave iz 1. 1918 so izjavili: »da se zavaruje delavnemu ljudstvu dejanska svoboda vesti, se ločicerkev od države in šola od cerkve, vsem državljanom se pripozna pravica do svobodne verske in protiverske propagande«. Da, ko bi res ostalo vsaj pri tej ustavni določbi, kako drugače bi izgledala danes sovjetska Rusija! RAZNO Tiso« norih »lau«iioi hoče zgraditi mestna ^ čirna Lipsko v Nemčiji družine t več otroci. OJ. dajala bo stanovanja v najem po nizki ceni 40 mark mesečno. Proti krščanski ,;ro. koval »veti. -Socialna pravda«, glasilo krščanskih strokovnih organiza-cij, poroča pod naslovom »Komoraši proti zakon-»kim pravicam« zanimivo poročilo, kako ie novo-sadska delavska zbornica zavrnila vpis krščanska delavske strokovne organizacije. »Radnički strm kovni savez«, ki ima se-dež v Zagrebu, je registriral v seznamu delavskih strokovnih organiza-cii v smislu predpisa §37 točke 3 zakona o zaščiti delavcev na področiii de-lavskih zbornic v Zagrebu in Solitu V zadniera času se jc njegovo delovanje pričelo širiti tudi na področju novosadske delavske zbornice. Zato je v smislu zakona prosila ta strokovna zveza registracijo ludi pri novo-sadski delavski zbornici Njena prošnja ie bila za-vrnjena z motivacijo da zveza organizira krščanske delavce in nameščence. Po mnenju zborn:ce je takšna organizaciia protivna zakonskim predpisom. Zbornica, ki pospešuje versko in nlemev sko strpnost, ne more re-gistrirati strokovne organizacije krščanskih delavcev. »Socialna pravJa« pripominia, da tfospoda-rijo v novosadski zborni-ci marksisti. Oni ne mo-reio trpeti, da bi tudi delavska strokovna zv*a organizirata delavstvo -Zveza se ie pritoži'a proti sklepu novosadske zbornice na ministra za socialno po'i'iko. V tovarni 'cpenke na Sladki gori ie izbruhnil delovni spor Podietie ie namreč sklenilo, da zniža delavske preiemke za ?0 odstotkov, čemur se delavstvo uprlo Nastala so pogajanja, ki so «» vršila v Linbtiani in katerim so poleg zaupnikov delavstva prisostvoval tudi zastopniki Delavske zbornice. 7veze indnslrit-cev. oodietiB samega in delavskih strokovnih organizacij Po dolgotrainih pogajanjih je bil dosežen sporazum. oo katerem bodo delavske mezde znižane le za 10 odstotkov, delavstvo pa dobi kolektivno pogodbo, ki m'i t>» omotfočila neko gotovo« v delu. dalje bo izvedena tudi pravična razdeli* tev delavstva po skupinah. Spor, ki ie grozd, da postane zelo resen. s» je tako poravnal na miren način. »0/fe«"i™n«' P«"* dihom brezverskega* časopisi® hrscansht narodi propadal« o verskem, poli ličnem in gospodarskem pogleda! fttev. 4L »UOMOMIJB«, dne 23. januarja 1086. Stran 03 Barjem! so volili Ono nedeljo so bile v vsej ljubljanski oko-lica volitve v glavni odbor za osuševanje Barja. Teli volitev že ni bilo celo vrsto let. Na volišču Ljubljana-mesto .ie bilo 1783 voiivnih upravičencev, udeležilo pa se je volitev 609 upravičencev. Izvoljeni so bili: Jakob Vidmar in (!ale Josip ter namestnik Ivan Benkovič, ki so dobili po 375 glasov; nasprotna lisla Ivanu Vrbinca (JNS) pa je dobila 217 glasov. — N« Viču s Šiško je 1011 volivcev in se je volitev udeležilo 318 volivcev. Izvoljen je bil z 204 glasovi Franc Jovornik (JNS), za namestnika pa Alojz Avšič s prav toliko glasovi. Nasprotna lista Franc Novak in Izidor Florjančič je dobila 114 glasov. — Na Ptjavj gorici je 764 volivcev, volilo pa jih je 453. Izvoljen je bil z 253 glasovi Franc Trtnik, za namestnika Anton Glavič, nasprotna lista Ivana Dolenca in Alojzija Kaslelica je dobila 2(X) glasov. — Na Vrhniki je 718 volivcev, volilo pa jih je 107. Izvoljeni so bili z 235 glasovi: Franc Brade-ško, Anton Keržmanc, za namestnika pa Frane. Furlan. Nasprotna lista (JNS) Antona Oolen-ca, Franca Petriča in Pavla Birtiča je dobila 157 do 169 glasov. — Na Brezovici je 883 volivcev, volilo jih je -186. Izvoljeni so: Ignac Novak z 232 glasovi, Ivan Rotar z, 203, za namestnika Janez Pezdir z 205 glasovi; nasprotniki (JNS) Ivan Modie, Frane Novak in Jože Šolan so dobili po 156 do 169 glasov. — Na Igu je bila vložena ie ena sporazumna lisla. tki 504 volivcev je volilo 122. Izvoljen je bil Ivan fttnimbelj. za namestnika pa Ivan Boh. — V llnrovuici je 490 volivcev, volilo jih je 122. Izvoljen je Frauc Krašovee s 57 glasovi, a za namestnika Anion Gruden z 58 glasovi. Nasprotnika Ivan Petrič in Jože Debevec sta dobila 45 iu 48 glasov. - Na Dobrovi je 404 volivcev, volilo pa jih je 177. Izvoljeu je s 114 glasovi Franc ZaJaanik, na namestnika pa Fr. Oven s 126 glasovi, nasprotnika (JNS) Avgust Kane in .Ivan Pleško sta dobila 61! in. 50 glasov. — V Tomišlju je 449 volivcev, volilo jih jo 186. Izvoljena sta bila s 140 glasovi Vladimir Peruizzi in za namestnika Ivan Skerjanc, nasprotnika Franc Svigelj in Martin Ciber »ta dobila 40 glasov. Volitve raiso im«ile političnega zjiiaoaj«, temveč predvsem gospodarski. Iz, lokalnih razlogov sta bili ponekod postavljeni po dve listi, v Ljubljani celo štiri. Jugoslovenska nacionalna stranka (JNS) je ponekod postavila svojo oficielno listo, kakor v Ljubljaui-mesto, na Viču, na Dobrovi in na Brezovici. JNS je prodrla samo na Viču. Volitve so bile ufdmenein javne. V olivnih upravičencev je bilo 7006. volilo pa jih je 2880. Pet oficielnib list JNS je dobilo skupno 822 glasov, vse druge liste skupno pa 2058. Na štirih voliščih JNS ui postavila svoje oficielne liste. V glavni odbor imenuje mestna občina dva zastopnika, banska uprava pu tri. Odbor se nato sestane in konstituira, to je izvoli predsednika iz svoje srede, tajnika, blagajnika itd. Glavni odbor predvsem skrbi za ureditev glavnih vodilih žil na Barju ter za večja melioracijska dela. 'ie reke so: Ljubljanica, Gra-daščica, hudournik Iška, Iščiea, Prošca, potok (laljevee ild. V zadnjem času gredo skoraj vsa sredstva glavnega odbora, ki jih dobi s pobiranjem doklad, za Ljubljanico. Potrebno pa , bo urediti tudi druge. Poleg glavnega odl>ora j so tudi krajevni odbori, ki skrlie za manjše ; jarke, ki pa imajo tudi pravico nalagati do-klade. ki se odmerjajo po hektarjih parcel. DRO&TINE Kako napreduje „Domoljub" Na splošno prav razveseljivo. V drugi polovici decembra in v prvi polovici januarja se je javilo upravi skoraj vsak dan po 40 do 50 n o v i h naročnikov. Stari fiaročniki so ostali, kolikor nam jc doslej znano -Domoljubu« vzlic težkim denarnim razmeram, v ogromni večini zvesti. Čast in hvala jim! Naj velja načelo: »Domoljub je pravi slovenski list, za to naj ga ima vsaka slovenska hiša in vsaka poštena slovenska družina. Mesec januar, v katerem mora biti plačana celoletna naročnina, ako hočeš biti v slučaju nesreče, deležen tisočdinarske požarne podpore, se bliža koncu. Kdor še ni, naj odda takoj denar domačemu poverjeniku ali pa naj nese naročnino za »Domoljuba^ takoj na oošto, da ne bo prepozno. Brezglavo svetovno gospodarstvo Pomožni odbor za ublažitev svetovne stiske je objavil številko o žrtvah lakote ter o količinah živil, ki so bila zaradi višje cene uničena. Ni mogoče na te številke reči ničesar dru-fif>ga, kakor da se ' vodi po svetu naravnost brezglavo gospodarstvo. Po tem poročilu je "»ulo za lakoto lani 2,4 milijona ljudi, 1,2 milijona ljudi pa je izvršilo samoumor, ker niso vedeli, kako bi se mogli preživljati. Istočasno P* je bilo Uničeno: milijon vagonov krušnega žila. 267.000 vagonov kave, 5G0.000 stolov sladkorja. 50 (H*) stotov rižu in 50.000 stotov mesa. S temi iičiuami bi se moglo vseh 3.6 milijonov z':ia.li lakote umrlih ljudi preživeti in bi še nekaj ostalo. Drevo iz raja Imenitno drevo rasle iz srečnega raja, staro n ml šest tisoč let.. To žlahtno drevo je Oče nebeški zasadil, Bog Sin požlahtnil, Bog Sv. Duh ga poliva in mu rast daje. To drago drevo ima dva vrha, pa le eno deblo. Od njega piše že Mojzes v knjigi stvar-jenja, od njega Kristus govori: : Mož bo zapustil očeta in mater iu se bo pridružil svoji ženi iu bosta oba eno telo.« (Mat. 19, 6.) Sveti zakon je to drevo, katero n«in sveti Evangelij na svatovščini v Kani Galilejski kaže. Najstarejši in najimenitnejši stan na tem svetu je zaikonski: na njem zaupanje boljših časov cveti. Mož je glava, žena pa srce srečnega zakona. Blagor li-iši, mestu, deželi, ki dosti srečnih zakoncev ima! f Slomšek. »RODOLJUB« najboljši in najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi. Ima vedno lepe slike v bnkro-tisku. Pišite, da ga Vam pošljejo na ogled. Naslov: »Bogoljub«, Ljubljana, Jugoslov. tiskarna. Kako love kače. Od kar se je moda zaljubila v kožo kač in kuščarjev, se je lov na kače v deželi Zulov v Afriki silno razmahnil tembolj, kar postajajo kače v Braziliji bolj redke, v Indiji jih pa vlada ne dovoli izvažati, ker uničujejo škodljive glodavce. V deželi Zulov se kade dobe pri sladkornih nasadih in jih lovijo domačini-zamorci. Naj-prvo je treba iztakniti kačje gnezdo. Lovec se pripravi nato z lasom in čini se prikaže pla/ilka fz luknje, ji vrže laso bliskovito okrog telesa. Toda te kače so strahovito močne in cesto je treba močnih volovskih vpreg, da jih potegnejo ven iz gnezda. Moderna usmrtitev se izvrši s pomočjo utru-penega plina. Tako so nedavno v ameriški državi Kolorado obsodili nu smrt s strupenim plinom Williama Kellev, ki je umoril nekega farmarja. Odvedli so ga v plinsko sobo, odprli mehaničnim potom ventil in v par sekundah ga je plin omamil ter po 10 minutah je nastopila smrt. Skozi steklena vrata so sodniki in zdravnik opazovali učinek strupenega plina. Tolažba. — Pomislite, ko sem vfleraj igral na ! klavir, mi je sosed s kamnom razbil šipo v oknu. j — To mu bo pn še žal; saj vas bo odslej še boljše i slišal. Tudi poizkusi. Nedavno so v nekem znanstvenem zavodu skušali dognati, kako vplivajo gramofonske plošče, na katerih so posneti razni živalski glasovi, na druge živali. Tako so postavili pred gramofon psa in zaigrali na gramofonu plofičo s posnetkom mačkinega mijavkanja. Z glasnim lajanjem se je pes zagnal v gramofon in iskal mačko, ki je morala, po njegovi pameti, biti skrita v njem. Petelinu so predvajali kokodajsanje kokoši z gnezda, nakar je petelin začel ponosno peti svojo pesem. Ujet kragulj se je na posnetek čivkanja piščet takoj namršil in pripravil na napad. Prijetna zavest. Tri stare vaške vdove so sedele na klopici in se pogovarjale. Pa vzdihne ena: »Zdaj imamo svoje može lam gori v nebesih, ah!« Druga: »Oh, vsaj vemo, kje so!« žuželke, okusna jed. Splošno je znano, da so polži in žabji kraki okusna jed. Vsaj za delikates vajene želodce, Manj pa je znano, da afriški domačini kaj radi segajo po kobilicah in jih kuhane uživajo. Na severni in zahodni obali Afrike nabirajo zgodaj zjutraj gosenice, jih suše par dni na soncu in jedo sirove. Menda so dobro sredstvo proti revmalizinu. Drugod zamesijo v kolače tako-zvane bele mravlje ali termite, katerih nalove na tisoče. V bližini afriških jezer lovijo muhe kungu, ki so manjše od naših komarjev in sc dvigajo v gostih temnih oblakih iz jezera proti obali. Te muhe kuhajo in jedo kot neke vrste ocvirke. Da, dober tek! Znamenit cirkus. — Lastnik cirkusa krotilcu: Vrata levje kletke 6le pustili odprta. Kaj sc ne bojite, da bi nam kdo ukradel leve? Protestanti so začeli romati. Svoj čas so protestanti imeli katoliško romanje za praznoverje, ki so jc odločno odklanjali. Povečini je še danes tako. A anglikanska takozvana »Visoka cerkev«, ki je seveda tudi protestantska, je zopet začela vpeljevati romanja po katoliškem vzorcu. Preteklo leto se je vršilo okrog 50 takih romanj v katedrale »Visoke cerkve«. Pobudo zanje je dal in jih organiziral sam dekan canterburške stolnice, ki jc mati »visoke« cerkve. Za romarje je bila v vsaki cerkvi posebna romarska maša in pobiranje v prid brezposelnim dotičnega okrožja. Slovesnostim v canterburškl katedrali sta prisostvovala tudi angleški kralj in kraljica', Tako se uvidevni pro-testantje polagoma vračajo k lepim katoliškim navadam, nad katerimi so se nekdaj tako »podtikali. Reki naših modrih. Bogat je samo tisti narod, ki jc bogat na vzvišenih mislili; velik in plemenit je samo tisti, ki ima visoko in plemenito mišljenje; zapovedovati more le oni narod, ki zapoveduje * duhom: ljudstvo brez narodnega duha ne gospodari nad drugimi, nego jim služi (Simon Rutar), — Pravi narodnjak ne pozna nobenih izgovorov, kadar ga kliče narod. (I. Vošnjak,) — Bogastvo samo na sebi ne daie užitka, pač pa podjarmila človc*1t?ga duha pod oblast minljivih stvari. (I. Mencinger.) — Prava ljubezen more človeka le poboljševati, vzviševati, blažiti — pohujševali pa nikdar. (Pavlina Pajkova.) Listnica uredništva I. Z. D. — Dopis je lahko popolnoma resničs-n, a ga ne moremo oibjaviti. če se hočemo izogniti tožbi. Za Hranilne kniižee kjubljsas.;« kredita« baakc pr*4a|MM0 motorje in mlafilnice orig.Siavia motorno žage in druge gospodarske stroje Obrnite se na: Anton Kremžar, strojno podfetje St Vid nad Ljubljana, ali na oSlaviamotor" Jaromir Parik, trg polj. strojev, Zagreb, tli. Hrr. Badiše 8. ISčem... V večernih polnih urah se je sprehajal po praških ulicah neki mož z veliko hlevsko svetilko. Na steklenih svetilkinih stranicah je bil prilepljen list napisom: Iščem pravičnosti ki poštenje. — Razumljivo je, da so se nenadnemu praškemu Diogenu pridružile velike množice meščanov in mu ploskale. Tudi policija je bila «>!> prikazni modrijana z lučjo orez sape ki moči. Qm nia in fina vedno v naiboijši kakovosti Di illSe III lige dobite pri tvrdki FRAN TOBAČNI« liti.. ljfifcljs»s sadaj Tyr*an (Dana sita) H. 33 Ja»(t8 Skladišča (Balkan) oglasnik Vs»ka diobn* vrstic« ali >ne prostor velja a enkrat Din 5 Naročniki -Domoljuba" plačajo aamo polovico »no kuputeio kmetiiske po trebščine ali prodslajo s vole pridelke ah iščejo poslov oziroma obriniki pomočnikov iti vnieni-ev In narobe Katol. sestra na Japonskem. Pred 53. leti so prišle prve tri sestre iz reda sv. Pavla na Japonsko in so tam ustanovile prvi samostan. Od teb živi Je sestra Onezima, ki ima danes 87 let. Za svoje človekoljubno in požrtvovalno delo je bila že odlikovana od francoske vlade, to leto pa je prejela odlikovanje tudi od japonske vlade. Pjrpjjljr Podpisani Rode Jerica in Man m iz Za-i Ibnlib. g rice s 1,-m -reklicujeva in obžalujeva vse neutemeliene govorice giede dolga o Urbane Mar uana Emasnka c. 2. V posredovalnici »čemu ste pustili zadnjo službo?« — »Nis«m j« pustil sam. ampak služba je pustila mene.« — »Kako to?« — »Dela! Man v tovarni, ki je do ta! pogorela.« ★ 8*di previdnosti. — Pri zobozdravniku: C.o-•pod Buča si je hotel dati izdreti sob. Zobozdravnik m« natakne masko za omamljanje. Gospod Bu4a izvleče listnico in šteje denar. Zobozdravnik: mj boste pozneje plačali. Gospod Buča: Ne. ne; Jaz bi rad samo desnar preštel, predno me omamite! ZAŠČITA «r« teg. *.1 o. L v Ljubliaiii. Masarykov« cesta 14/11 posreduje zs svoja ž ane m ti Bpsii la deižaiiii iscti Umm, dale i o asnila, navodila in nasv. te ler urejuje nai-ecavje *ade>e aosocdsrsh,. fiiiancnepi značaja kmečke zaščite, davkov i. t. d. Pkoks»?p salenca sprejmem. - 0o HNJHI pro,)a Kožuh, Su ca 28. Dobrova. SiamomniEo, rah'je-no na ročni pogon !>u i m — Naslov v upravi liomo ljuba pod š:. 503 Poupinifre. uanj.de su, nj če. ohitlie itd kupitt- naj ceneiše pri Pteg eriu Sv Ptlra cesta 14 Hlanra kršč.riskena h n!S0C3 konii-m in za kme -ka dela *pi mrn Ni lov v upravi Hotno luba rod -t zlts. Para« p-fiojsle peči in str i je poslavlia »T-bnat - L:ubl ana. Mestn ire 25 Sprejemu taslopn ke i t vseh kr»iw. Jabolčna drevesca zdrava, pravilno vzgojena. vrsle v okv ru sadnega izbora nudi ze o ucolno Gabrijel K >reu, dre-e-n čar, št. Ilj. pri Vi len u SobtB pridno in zdrivo UBItlB la kmečka dela apreimeintn o, t.irust o I 20—30 et I. ubij m-ski oKolica .Nasitiv v upravi listu pod št. 705- Stanji, |7e'%'ktef- 'etne in rtru e č vije prv vistne dot re pr. Jerneju leraiu L a og^ št 10, p Smlednik fiRiBEfts deitii C™ no. nepo^varjnn • >, va jeno i a poliu in živm'-spre me tako K einenC, Znoi Šiška 12 b ^anieliiilio smolive in r.'Z ne ter uzno sadie in ze »njivi nu li na'C ne e M K m-i-arr- Ljiibliana. Hota čar ev ti g I PflSBSfSB "rVn0;4;" hiše z vodovodi ni h e- i-ozoica. nj v- n dum. Pr hš v-1. Ct nu Dn 48 000'— Kabne Pav a. Po tgrra -tev. 2 Do pri Ljubi »m Pripis 13 15 pt 1,1starega 3rr*-i me Peterca, Vevče 23. Dev. Mar v Polju u Sneberje — Zadobrova. Pevsko društvo priredi na Svečnico pevski in glasbeni koncert v Pevskem domu. Začetek oh 3 ixiik)1-dne. \ ahimo! V kri/i. »To je res groz.no. človek sliši neprestano samo eno besedo: denar.« — »čudno jaz pa slišim vedno le dve besedi: ni denarja.« V lekarni, — V lekarno pride ženica, ki bi rada dobila učinkovito sredstvo p-,->ti kurim očesom — Tole pomado vam lahko pr/ooročim pravi lekarnar. En moj odjemalec jo kupuje že 15 let pa nwe o nobeni drugi niti slišati. ' * Papa je kriv Ccvst vpraša prijazno Mihca: Stvilo je M razbil okno, MihPoz.nnm moža. ki ima tako tenek cut za vreme, da na minuto napove, kdaj bo deževalo.« - -T0 nj ni(, j • K<" r?e' k'|je 7laj,tako °T>°našoti jictetiiiov^las, olnU vso koncertno dvorano? — dJ* mnogo poslušalcev je celo odšlo, da bi napravi« prostor vašemu glasu. * Avtomobilist Ona: »Koliko prebivalcev utegne imeti tale vasica?« — On: »Ali miši« predno sva se peljala skozi njo, ali potem ko je bila že za nama?« FIŽOL vseh vrst ku u emu ali ia. meniamo ?a ž tu in moko FRAN POOAf'N!K družba z o z. v Ljubljani ■Javna skladišča (HalkauJ, ivnrva i|tu ai»ka uj Moderni otroci. V stanovanju zajKije zvo-nec. Kvtca. ki je sama doma. teče k vratom in zaklke: »Papirna in mamice ni doma, naše po. bistvo je p;i lasit stare mamice.« Človek in obleka. »Ženic« nikar ne sodi človeka po oilileki. lahko se temeljito zmotili - ».Saj ga tudi »e sodim po cvbkiki, temveč- |k tem, kakšm) obleko njegova žena « Bolečinam v nogah recite-Zbogom! Poizkusite to enostavno domače sredstvo Evo. enostavnega in cenenega domačega sredstva, da se za vedno rešile najhujših *ežav in bolečin v nogah. Pomočite noge v toplo vjdo, kalen sle dodali toliko Saltrat Kodella da ic dobila videz neposnetega mleka Saltrat Rodell vsebuje 10 različnih zdravilnih soli, ki se nahajajo v znamenitih svetovnih radioaktivni vrelcih Ta močna zdravilna kopel odpravila v 3 minutah najhujše bolečine nog. Otekline izginejo Iz ranjenih in vnetih rok izgine vnetje takoj. Ozebline nič več ne srbijo in ne skelijo ter se naglo zacelijo. Ta s Saltratom nasičena voda, podobna mleku, odpravi bolečine na čudovit način ler omehča tudi kurja očesa in žu|je tako. da jih lahko s koren nami vred odstranile Saltrat Rodell se prodaja ob jamstvu v vseh strokovnih prodajalnah kdaiatcijt Dr. Grcgortg Pečjak I* Urednik: Jo U Kotiček