Arheološki vestnik (Ar/i. vest., AV) 39-40, 1988-1989, str. 387-400 BAKRENO- IN BRONASTODOBNE PODVODNE NAJDBE IZ BISTRE IN LJUBLJANICE NA LJUBLJANSKEM BARJU MIRO POTOČNIK Merčnikova 1 a, YU-61000 Ljubljana Na bregovih reke Ljubljanice, ki se slabih 25 km vije po površini zamočvirjenega barja, se je že od srednje kamene dobe (mezolitika) odvijalo življenje in tudi puščalo sledove v njeni strugi. Že na koncu prejšnjega stoletja so pri nas pričeli odkrivati potopljene priče človekove prisotnosti.1 Z razvojem potapljaške tehnike so tudi vodne globine postale ostopnejše številnejšim raziskovalcem. Vse najdbe, opisane v nadaljnjem tekstu, sem našel pri svojih potapljaških treningih v letih 1981-1987. Predmeti so bili najdeni v potoku Bistra, sotočju Bistre * Ljubljanico, v strugi Ljubljanice na Vrhniki, pri Blatni Brezovici, v Kaminu pod evkami, pri Juriju, Notranjih Goricah, Podpeči in izlivu Ižice. Delo v reki Ljubljanici je dokaj težko zaradi več vrokov; sam pristop do reke je Paradi zamočvirjenosti tal otežen, predvsem v predelu od Vrhnike proti Podpeči. no rečne struge je ilovnato, peščeno ali zamuljeno. V spodnjem delu reke od °dpeči proti Ljubljani in ponekod od Bevk do Podpeči, sta na dnu struge največkrat Ve koriti; včasih jih je tudi več. Sta na levi in desni strani struge, loči pa ju greben, 1 se dviga tudi dva metra nad dnom. Greben je običajno poraščen z gosto zeljo in v° 8° travo, ki se obdrži v strugi vse leto. V zgornjem delu od Vrhnike do Bevk se strugi pojavlja samo eno korito, ki pa je lahko globoko tudi do 6 m. Povprečna Ljubljanice je od 3 do 8 m, odvisno od količine padavin. Skoraj p0 celotni strugi ležijo veje, drevesa in odpadki. Vidljivost v vodi je zaradi ^esnaženosti zelo slaba. Le v sušnih obdobjih je pristop do Ljubljanice lažji. Vendar p v sušnem obdobju, ko nivo vode upade, vidljivost še bolj zmanjša. Zaradi indasnega pretoka vode se nabere velika količina sluzi in mulja, kar je posledica Jstrijskih odplak z Vrhnike, tok regledovanje struge poteka po sistemu cikcak. Delo poteka vedno proti vodnemu Upo\tako da voda sproti odnaša mulj. Pri gibanju oz. pomikanju po strugi se Vodr^jata posebej prirejena kopača z majhnim ročajem in kavelj. Pri močnem mor"6"1 t0ku P°taPljač uporablja železna kola, ki ju zabije v dno; to le tedaj, če (rp ® ostati dalj časa na istem mestu. Uporabljala bi se lahko tudi posebna vodna dobr» ~ mamutka. ki je bila že preizkušena v podobnih razmerah in je dala zelo Potrlrt2Ultate- Vendar se zaradi teže kompresorja in ostalih pripomočkov, ki so Ueh ' Za ta naCin kopanja, le redko uporablja. Prevoz je namreč po barjanskih ttiui'Vt,činorna nemogoč. Najboljši način odkrivanja je z roko, tako da odstranjuješ pa jj ' 8a tok sproti odnaša. Na ta način ne pride do poškodb predmetov. Vendar akšno raziskovanje zelo zamudno. Predmetom sproti določim lego, jih opišem in fotografiram. Takoj, ko jih prinesem iz vode, jih zaščitim, kolikor je to mogoče. Kasneje jih vpišem v kartoteko, jim določim točno lego in jih vnesem v karto 1:5000. Potok Bistra Potok Bistra izvira pri gradu Bistra v Bistri pri Vrhniki in se vije v ostrih meandrih po barjanski ravnini in se izliva pod Blatno Brezovico v Ljubljanico. Dno potoka je močno poraslo z bujnim rastlinjem, z dolgo travo, vodnim mahom in zeljo. V ostrih meandrih struge so nanosi mulja, drugod pa je struga ilovnata, vodni tok pa dokaj močan. Ponekod je na dnu struge toliko vejevja in debel, da delajo jezove. 1. Pri samem izlivu Bistre v Ljubljanico je bilo na levi strani najdeno koščeno šilo. Na eni strani so v spodnjem delu vidni vrezi, konica je odbita. Dolga je 18 cm (t. 1: 1). 2. Rožene sekire so bile najdene v strugi Bistre ca. 300 m od izliva v Ljubljanico. - rožena sekira, na spodnjem delu je poševno izbrušena v rezilo v dolžini 5 cm. Premer zvrtane odprtine za nasajanje je ca. 2 cm. Ohranjena je v dolž. 16 cm (t. 1: 2). - slabo ohranjena rožena sekira. Premer zvrtane odprtine za nasajanje je 1,8 cm. Ohranjeni del izbrušenega rezila je dolg 5 cm. Celotna dolž. 18,8 cm (t. 1: 3). - rožena sekira, čelo je skoraj popolnoma izbrušeno, v spodnjem delu so ravno tako sledovi brušenja. Spodnji del je odbit, premer odprtine za nasajanje je 2 cm. Ohranjena je v dolž. 13 cm (t. 1: 4). - rožena sekira, premer odprtine za nasajanje je 2,5 cm, ohranjena dolžina poševno izbrušenega rezila je 4,5 cm. Ohranjena dolž. je 13,8 cm (t. 1: 5). - v celoti ohranjena rožena sekira, čelo je po celotni površini zglajeno, spodnji del je poševno izbrušen v rezilo dolž. 9 cm. Ohranjena dolž. je 14 cm (t. 1: 6). 3. Približno 120 m nad izlivom Bistre v Ljubljanico je bila v ostrem desnem meandru ob samem robu struge izkopana glinasta zajemalka z deloma ohranjenim ročajem. Narejena je >z temno sive gline, pomešane z drobnim peskom. Sir. je 7,8cm, ročaj je šir. 3,2cm (t. 1: 8). 4. Skupaj z glinasto zajemalko je bil na dnu struge najden fragmentiran glinast lonček iz temno sive gline, pomešane z drobnim peskom. Lonček je po celotni zunanji strani okrašen z arkadnimi loki iz štirih tekočih vzporednih črt. Na ramenu je ohranjen del ročaja. Viš. 7,2 cm, pr. dna 4,5 cm (t. 1: 7). 5. Približno 180 m nižje od mostu v Bistri je bila na dnu struge na desni strani, v visokem muljnem nanosu najdena glinasta amfora z dvema majhnima ročajema. Narejena je iz rjavkaste gline, kateri je primešano precej grobega peska. Viš. 9,5 cm, pr. ustja 8 cm in dna 4 cm (t. 2: HJ'- 6. V zamuljenem delu struge je bila ca. 350 m nižje od mostu v Bistri najdena glinasta posoda iz temno sive gline s primesjo drobnega peska. Od ustja je shranjen le del s širokim trakastim ročajem. Viš. 10 cm, pr. dna 6,5 cm (t. 2: 9). 7. V samem sotočju Bistre z Ljubljanico je bila na desni strani Bistre odkrita bronast« sulica. List je plamenaste oblike in ob robu okrašen s plitvo kaneluro, ki poteka po vsej dol^m lista do konca. V tulu sulice je ohranjen del lesenega toporišča. Na tulu sta stranski luknji za pričvrstitev toporišča. Dolž. 18,8 cm, pr. tula 2,5 cm (t. 6: 35). Ljubljanica od Blatne Brezovice do Bevk Struga Ljubljanice je na tem delu močno zamuljena, predvsem na levem "j desnem robu. Na dnu ležijo debela hrastova debla in veje. Dno korita je v dol*1 850 m od Blatne Brezovice ilovnato, na ilovici pa leži kamenje in posamezne ska Nad Kaminom pa je struga močno porasla z dolgo travo in gosto podrastjo. N» delu je Ljubljanica globoka od 4 do 8 m. 1. Pri Lipovcu pod Blatno Brezovico je bila v mulju najdena kamnita kladivnsta sckjJ!ybi- zelenega serpentina. Sekira jc na enem delu okrušena, poSkodba je verjetno nastala pri up< Na eni strani je odprtina za nasajanje pravilne okrogle oblike, medtem ko je na drugi elipsaste oblike. Dolž. 7,2 cm, pr. odprtine za nasajanje 2 cm (t. 2: 15). 2. Iz korita v strugi Ljubljanice pri Lipovcu pod Blatno Brezovico je bila izkopana keramična amfora z visokim lijakastim ustjem in ročajema na obeh straneh, ki pa sta samo delno ohranjena. Izdelana je iz rjave, delno prečiščene fine gline. Viš. 8,5 cm, pr. dna 4 cm (t. 3: 25). 3. Pri Lipovcu pod Blatno Brezovico je bila ob levem robu v ilovnati steni najdena keramična skleda z izrazito izvihanim ustjem. Ohranjena je polovica posode, na kateri je trakast ročaj. Na dnu so vidne tri stopničaste kanelure. Glina je rahlo pomešana s peskom. Viš. 11 cm, pr. ustja 28,7 cm, šir. trakastega ročaja 2,8 cm (t. 4: 27). 4. Nekaj metrov stran od sklede je bil najden do polovice ohranjen sivorjav lonec iz gline, pomešane z drobnim peskom. Ohranjen je trakast ročaj. Ustje sklede se natanko prilega robu ustja lonca, kar da sklepati, da je šlo za komplet oz. celoto. Morda gre za grob, ki je bil nekoč ob robu Ljubljanice. Viš. 26,5 cm, šir. ročaja 3,2 cm (t. 4: 28). 5. Pri Lipovcu pod Blatno Brezovico so bile v strugi Ljubljanice v ilovnatem koritu na levi strani najdene bronaste sekire - tulasta in tri plavutaste. Sekire so bile najdene v razdalji 50 m. - velika plavutasta sekira z močno izraženima plavutma na obeh straneh, na vrhu ima odprt izrez v obliki polmeseca z zavihanima koncema. Patina je zelenkasto rjave barve. Pod plavutma so sledovi tolčenja. Dolž. 21 cm, šir. rezila 4,3 cm, šir. plavuti 3,5 cm (t. 6: 34). - bronasta tulasta sekira z ušescem. Sekira ima dobro ohranjene ulivne šive na obeh straneh. Dolž. 12 cm, šir. rezila 6 cm, šir. tula 3,7 cm (t. 7: 39). - bronasta plavutasta sekira s polmesečastim izrezom na vrhu. Dolž. 20,8 cm, šir. rezila 5,2 cm, šir. 3,4 cm (t. 6: 32). - bronasta plavutasta sekira s polmesečastim izrezom na vrhu. Dolž. 22,3 cm, šir. plavuti 3,5 cm. Hrani NM ak. št. 49/81 (t. 6: 33).2 5a. Približno na istem mestu je bila 3 m od levega brega najdena bronasta sulična ost. List je plamenaste oblike in ima sploščeni ostrini. V tulu je ohranjen del lesenega toporišča. Dolž- 31 cm (t. 7: 41).3 6. Pri Lipovcu pod Blatno Brezovico je bilo na desni strani struge nad kanalom v peščenem nanosu najdeno koščeno šilo okroglega preseka. Šilo je v celoti zglajeno, na zgornjem delu je izbrušena vdolbina. Dolž. 12,5cm, deb. 0,9cm (t. 3: 18). 7. Pri Bržiču pod Blatno Brezovico (izliv umetnega kanala v Ljubljanico) sta bili najdeni močno zglajeno šilo in gladilo, na obeh so vidni vrezi. Dolž. šila je 16,7 cm (t. 3: 16), doli- gladila je 11,2 cm (t. 3:17). 8. Pod izlivom potoka Zrnica, ki se izliva v Ljubljanico pod Blatno Brezovico, so bile najdene v mulju ob samem robu rožene sekire iz jelenjega roga. - rožena sekira, dolga 24 cm, v zgornjem delu je zvrtana luknja za nasajanje okroglaste oblike. Na spodnjem delu je poševno izbrušena v rezilo, ki je ohranjeno v dolž. 9,5 cm, Pr' odprtine za nasajanje 3,6 cm (t. 2: 13). . - rožena sekira iz jelenjega roga, na spodnjem delu je poševno izbrušena v rezilo v dolžini 9,5cm, celotna sekira je dolga 22cm, odprtine za nasajanje je 2,8cm (t. 2: 14). - rožena sekira iz jelenjega roga, dolga 29 cm, na zgornjem delu je delno poškodovana, Prl sami odprtini za nasajanje sta vrezani dve paralelni črti v dolžini 1 cm. Na koncu je poševno izbrušena v dolž. 13,5 cm (t. 2: 12). . - fragmentirana rožena sekira iz jelenjega roga, dolga 14,5 cm, pri odprtini za nasajanje J široka 2,6 cm, je poškodovana. Spodnji prišiljeni del manjka (t. 2: 11). 9. Pri Treh Lesnicah pod Blatno Brezovico je bila na ilovnatem dnu struge v koritu najden® skodelica s presegajočim ročajem. Ročaj je trakast z zavihanima robovoma. Skodela je 1 črnosive gline, kateri je primešan droban kremenčev pesek. Viš. je 5,2 cm, pr. dna 4,5 cm (t- 3; ~V„ 10. Pri Treh Lesnicah je bila na dnu struge v mulju ob koritu bikonična glinasta PoSO z visokim lijakastim ustjem in dvema ročajema, ki izhajata iz ustja. Glina je svetlo rjavo žg«n' mešana z drobnim peskom. Spodnji del je delno poškodovan. Viš. 12,5 cm, pr. ustja 10,9 cm l • 3: 26). v 11. Na levi strani struge je bil 10 m nad izlivom potoka Zrnica pod Blatno Brezovico mulju najden bronast meč tipa Sauerbrunn. Meč je bil navpično zapičen v tla; pri slučaj"' s odstranjevanju sluzastega mulja sem z roko zadel na ročajno ploščo, ki je bila pokrit« " tanko plastjo (ca. 6-8cm) blata. Po legi meču sklepam, da je bil v vodo vržen s kulin numenom. Polkrožna ročajna plošča ima šest lukenj za zakovice (zgornji dve stu polkod«va v Ohranjena je le ena zakovica. Hezilo je takoj pod ročujno ploščo nekoliko zoženo, najširše J zgornji tretjini, od tukaj pa se enakomerno zožuje proti konici. Po celi dolžini meča (tudi po ročajni plošči) poteka po sredini vzdolžno rebro. Ročajna plošča in zgornja tretjina meča sta okrašeni z graviranim ornamentom na obeh straneh. Srčasto elipsast lik na ročajni plošči je križno razdeljen na štiri polja. Polja so poševno šrafirana. Šrafure v levem zgornjem in desnem spodnjem polju so pod kotom 45° nagnjene v levo stran, šrafure v desnem zgornjem in levem spodnjem polju pa so prav tako pod kotom 45° lagnjene v desno stran. Takoj pod ročajno ploščo je vrezan okras v obliki srca v trikotniku z vbočenima stranicama. Notranjost trikotnika je poševno šrafirana. Ob dveh stranicah trikotnika so po tri vzporedne, nekoliko širše vrezane linije, ki potekajo Se 15 cm po rezilu navzdol; tu se združijo. Dolž. je 53,7 cm, šir. ročajne plošče 4,2 cm, največja sir- rezila 4 cm, dolž. ohranjene zakovice 1,3 cm (t. 5: 30).4 12. Pod izlivom potoka Zrnica v Ljubljanico pod Blatno Brezovico je bila na levi strani struge iz mulja izvlečena keramična skodelica z ročajem iz temno sive gline, kateri je primešan zelo droban pesek. Skodelica ima štiri plitve vzporedne kanelure, ki potekajo vzporedno na ramenu do ročaja. Tri vzporedne kanelure se polkrožno spustijo pod ročaj ter se ponovno dvignejo do ramena. V celoti je zelo dobro ohranjena. Pr. ustja 13,6 cm, pr. dna 6,5 cm, viš. M cm (t. 4: 29). 13. Pri Kaminu pri Pekovem grabnu pod Bevkami je bil sredi struge na ilovnatem grebenu nad kanalom v mulju najden bronast srp podkvastega tipa s širokim rezilom, hrbet je rebrasto odebeljen, na zunanji strani držaja je štirioglat izrastek. Šir. rezila je 3,2 cm, deb. zunanjega rebra je 4,5 mm, šir. ročaja 2,5 cm (t. 7: 37). Pri Juriju pod Bevkami, pod izlivom Borovniščice v Ljubljanico je bila na levi strani struge v globokem mulju med visoko travo odkrita bronasta skodelica tipa Fuchsstadt. Trakasti ročaj je pritrjen na posodo s štirimi zakovicami. Dno je prstanasto, vrat lijakast, ustje je pihano. Skodelica ima na ustju bronasto ploščico, ki je pritrjena z zakovico; na tem delu je wla počena in pozneje popravljena. Viš. 6,2 cm, pr. ustja 14,5 cm, pr. dna 4,2 cm, šir. ročaja ,2cm, deb. ročaja je lmm (t. 7: 36).s n !5. Pri Juriju nad izlivom Borovniščice v Ljubljanico je bila na desni strani Ljubljanice v "ovnatem kanalu med kamenjem najdena bronasta sulica z dolgim ozkim listom z dvema ^porednima kanelurama na robovih na obeh straneh lista. Kaneluri sta v razmaku 1,5 mm. tulu sta dve luknjici za pritrditev lesenega toporišča. Dolž. 36cm, šir. tula 2,2 cm (t. 5: 31).6 . 16- V strugi Ljubljanice je bila pri Kaminu pod Bevkami na desni strani v zamuljenem korita najdena fragmentirana sivo žgana, zglajena amfora kroglaste oblike z lijakastim pf]em; glina je pomešana z zelo finim peskom. Na ramenih ima dva majhna tunelasta ročaja; , ®n je fragmentiran. Stene so razmeroma tanke (do 0,4 mm). Pr. ustja 11,1 cm, dolž. ročaja 4,5 cla je odlomljen, verjetno pri uporabi. Dolž. 9,6 cm, šir. rezila 5,2 cm, pr. tula • Mr ušesa 7 mm (t. 7: 38). „ .. , „ Nostra i pod 'zlivom Ižice je bila na samem robu Ljubljanice v mulju najdena koščena at»sku harpuna. Harpuna je dolga 23,2cm, razmak med zobmi je 2-2,5 cm (t. 3: 22). Zaključek Sodeč po starosti podvodnih najdb iz Bistre in Ljubljanice je bilo to področje bolj ali manj kontinuirano obljudeno od bakrene dobe dalje. Za eneolitsko produkcijo Ljubljanskega barja so značilne rožene sekire (t. 1: 2-6; 2: 11-14; 3: 20-21), koščena šila in gladila (t. 1: 1; 3: 16-19).8 V starejšo bronasto dobo (Bd A) lahko uvrstimo dvoročajni vrč, najden pod Blatno Brezovico (t. 3: 26). V srednjo bronasto dobo sodi bronasti meč tipa Sauerbrunn (t. 5: 30).9 Najboljše paralele zanj najdemo v skupini iz Benečije,10 kar velja tako za obliko kot tudi za dolžino, saj so alpski meči praviloma krajši kot beneški. Meč, najden pod Blatno Brezovico, verjetno sodi v stopnji Bd B 1-B 2. Bronaste plavutaste sekire z nizko postavljenimi plavutmi (t. 6: 32-34) so značilne za zgodnjo žarnogrobiščno dobo (Bd D). Enaki sekiri vsebuje zaklad iz Tomišlja na Ljubljanskem barju, ki je datiran v ta čas.11 Mlajša je bronasta skodelica (t. 7: 36), ki sodi v družino Fuchsstadt.12 Glavne značilnosti skodelic te družine so: neokrašen recipient, prstanasto dno in navpičen trakast ročaj z elipsastima atašama. Primerek iz Ljubljanice se od klasičnih skodelic te vrste loči po tem, da zakovici, s katerima je pritrjena zgornja ataša ročaja, nimata stožčastih, ampak ploščati glavici, in da je ročaj neokrašen. Skodelice vrste Fuchs- stadt so bile v rabi zlasti v stopnji Ha A 2. Bronasti srp podkvaste oblike (t. 7: 37) in sulično ost z listom plamenaste oblike, ki je ob robovih okrašen s parom žlebičev (t. 5: 31), pa lahko uvrstimo že v čas Ha B." Zaradi številnega dobro ohranjenega orožja (sekire, sulične osti, meč) in drugih predmetov (npr. bronasta skodelica) bi lahko domnevali, da je bilo področje Bistre in Ljubljanice med Vrhniko in Podpečjo sveto. Ti predmeti so morda žrtveni darovi različnim vodnim božanstvom. 1 C. Deschmann, Fiihrer durch das Krai- nische Landes-Museum Rudolfinum in Lai- bach (1888) 98. 2 H. Štular, v: Najdbe v Ljubljanici, Pod- vodna arheologija v Sloveniji 1 (1982) 14, št. 14, t. 1: 14. 3 M. Potočnik, Arh. pregl. 27, 1986 (1987) 302 in si., si. 3. * Bronasta doba na Slovenskem. 18.-8. st. pr. n. š. (1987) sliki na platnicah. s Ib., 74, si. 51. ' ib., 76, si. 55. 7 M. Potočnik (op. 3) si. 2. 8 P. in J. Korošec, Najdbe s koliščarskih naselbin pri Igu na Ljubljanskem barju, Arh. kat. Slov. 3 (1969) t. 85-100. * P. Schauer, Die Schwerter in Siiddeutsch- land, Čsterreich und der Schweiz I, Prahist- Bronzefunde 4/2 (1971) 20 in sl„ t. 2: 1S-16 10 V. Bianco Peroni, Die Schwerter in W' lien, Prahist. Bronzefunde 4/1 (1970) 8 in si- t. 1; 2: 8; 57: 1-8. 11 H. Muller-Karpe, Beitrdge zur ChronoW- gie der Urnenfelderzeit ndrdlich und sudli<-'n der Alpen, Rom.-Germ. Forsch. 22 (1959) in si., t. 125: C 2, 3; S. Gabrovec, Jugoistof" noalpska regija, v: Praist. jugosl. zem. < Bronzano doba (1983) 72, t. 3: 5-6. 12 H. Milller-Karpe (op. 11) 158 in si., t. 20'' A7, B-E, G 2, H. " K. Vinski-Gasparini, Kultura polj" • žarama u sjevernoj Hrvatskoj (1973) 150 in s " t. 103: 3; 112: 3. DIE KUPFER- UND BRONZEZEITLICHEN FLUSSFUNDE AUS DEM BACH BISTRA UND DEM FLUSS LJUBLJANICA IM GEBIET VON LJUBLJANSKO BARJE Zusammenfassung Die ersten archaologischen Funde aus Ljubljanica kamen an den Tag am Ende des 19. Jh., als K. Dežman, der Kustos beim Landesmuseum in Ljubljana, eine Tauchaktion mit der Erforschung des FluBbetts organisierte. Die Tauchaktion wurde seitens der Taucher von K. u. K. Kriegsmarine durchgefuhrt.1 In den Jahren 1981-1987 entdeckte Miro Potočnik gelegentlich der Tauchubungen im Bach Bistra und im FluB Ljubljanica eine groBere Zahl der Gegenstande aus verschiedenen Zeitab- schnitten, die sich heute zum Teil in seiner personlichen Sammlung, zum Teil aber im Nationalmuseum von Ljubljana befinden. Fiir die Veroffentlichung im vorliegenden Aufsatz wurden unter ihnen die aus der Kupfer- und Bronzezeit ausgesucht. Alle diese Funde, ausgenommen eines einzigen (Taf. 6: 33), sind vom Entdecker selbst aufbewahrt. Die Untersuchungsarbeiten in Ljubljanica konnen nur muhsam durchgefuhrt werden. Der Zugang zum FluB ist wegen des Sumpfbodens erschwart. Sozusagen in gesamter FluBbettlange stofit man auf Baume, Aste und Miill. Die Sichtbarkeit ist wegen der Verunreinigung schlecht. ™ oberen Teil des FluBes, von Vrhnika bis zum Dorf Bevke, gibt es im FluBbett nur ein FluBbecken, das allerdings bis zu 6 Meter tief ist. Im unteren FluBteil, vom Dorf Bevke bis Ljubljana, gibt es an einigen FluBabschnitten zwei (oder sogar mehrere) FluBbecken, die untereinander mit einem, bis zu 2 Meter hohen Riff getrennt sind. In die Kupferzeit zahlt man die Geweihbeile (Taf. 1: 2-6; 2: 11-14; 3: 20-21) und die *n6chernen Ahlen, sowie den Glatter (Taf. 1: 1; 3: 16-19), die ohnehin fiir die aneolithische "roduktion im Gebiet von Ljubljansko barje typisch sind." In die altere Bronzezeit gehoren der Zweihenkelkrug (Taf. 3: 26), in die mittlere (Bz Bl-2) Wird das Sauerbrunn-Schwert (Taf. 5: 30)4 gezahlt, das seiner Lange nach naher den Fund- stiicken dieses Typs aus Venetien als jenen aus dem Alpenraum gleicht.9'10 Die Lappenbeile (Taf. 6: 32-34),2 die zwei Parallelen im Depotfund aus Tomišelj in Ljubljan- sko barje" haben, gehoren in die Stufe Bz D nach Mtiller-Karpe. Wenn man die Bronzeschale oes Typs Fuchsstadt (Taf. 7: 36)5 noch in die Stufe Ha A212 setzen kann, gehoren aber die oronzesichel (Taf. 7: 37) und die Lanzenspitze, die an beiden Blattrandern mit Rinnen versehen lst (Taf. 5: 31),8 bereits in die spate Bronzezeit (Ha B).13