ŠL 95.
v' Gorici, v soboto dne 26. novembra 1904
Tečaj XXXIV.
Izhaja dTftkrat na teden, In sicer v sredo in oboto ob 11. uri predpoldne ter stane z izrednimi prilogami ter s »Kažipotom* oh novem leta vred p pofiti   prejemana   ali ?  Oorioi   na dom poSUjana:
Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6 60
pol leta ........   6 , 60 ,   ,    ,   3-30
Setrt leta.......3, 40»,    ,   170
Posamične Številke stanejo 10 vin.
Naročnino sprejenia npravniStvo v'Gosposki ulio stv. 7. v Sorici v »GoriSM Tiskarni« A. GabrSCek vsak dan od 8. are zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa cd g, do 12. are. Na unrofitla brei dopoalaue n»ro8nln© se ne ozirajo.
Oglasi In poslanic« se raStmijo po petit-vrstah Se tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsak vrsta. Večkrat po pogodbi. —• Večje črke po prdstortf-— Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgo vornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Iva
• Vae za omiko, svobodo in napredek I«    Dr K. Lavrti
Uredništvo
se nahaja v Gosposki   ulici St 7 v Gorici v I. nadsd Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopolndne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedetfab in   praznikih   od   9., do   12.   dop.    UpravniStvo se  nahaja v Gosposki   ulici it. 7. v I.   nadstr. na ievo v tiskarni.
Naročnino In oglase je plačati loco ttorlea Dopisi ntj se pošiljajo le uredništvu. ...... .Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne
spadajo v delokrog uredništva,  naj  m  pošiljajo le aoravniStvu.
»PRIMOBEC"
leto 3 K tO h ali gld. 1-60.
«Soča» in «Pximoreo» se prodajata v Gorlo! v.io-bakarm Schwarz v Šolski ulici «n Jellersitz v Nunski uhoi; - t Tzata v tobakami Lavrenčič na trgu della Caserma.
n Kavčič v Gorici.
Teiafon it. 83.
>Gor. Tiskarn«« A. Gabržcok (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
V dobi suhih let!
' i.
To so poslanci, kam srao prišli, Gregorčiča ni več poznati — tako in še vse huje so vsklikaii razumni ljudje, ko so odhajali z galerije v deželni zbornici, kamor so prihajali gledat, kako sta zastopana v tej visoki zbornici slovenska č.st in slovensko ime proti oholim in zvitim Lahotr.
Obiskovalcem so se nudili res imenitni prizori. Gregorčič in njegovi pajdaši so pa • žili skrbno na to, kaj hočijo gospodje L'»hi,' da jim iakoj vstrežejo, da, Gregorč č je letal okoli ter šepetal sedaj z glavarjem sedaj z Maranijem, i:. C i je le bilo treba Gregorčičeve besede, pa se je oglasil, da pomaga Lahom, ali pa je lepo molči! ter obsedel ali glasoval za nje, kakor je bilo potreba. Videlo se je, da klerikalna stranka sedi prazni h rok v zbornici, prišla je sem !e, da dela tlako laškemu liberalcu in najzagrizenejšemu sovražniku Slovencev, dr. Pajerju. Za naše narodne, kuUurelne, gospodarske potrebe, dasi se jih je nakopičilo v zadnjem čisu v izredni obilici, se ta katoliško-narodna stranka ni brigaia skoro čisto nič — take reči ne ugajajo dr. Pajerju, zategadcl so jih pustili doma, da slrohne.
Razsoden poslušalce je dobil hitro utis, kako stojijo slovenski klerikalni poslanci pod tujčevo peto, dobil pa je tudi utis, kako se obnfii ves srd s predsedniškega mesta in od strani L*hov le proti sredini na desnici, kjer so sedeli trije napredni slovenski posla nji. L<j ti so se brigali za vse, se oglašali ter niso zamudili niti ene prilike, da ne bi varovali slovenskih interesov. Radi tega so prihajali cesto v ostre konflikte s predsednikom ter z laško stranjo, kar je klerikalni štab z Gregorčičem v prvi vrsti mazalo okoli srca, da so se gospodje veselja topili ter bili hvaležni Pajerju, kadar je hre?čil na katerega iz sredine, ali če je kričal dr. Marani ali se petelinil dr, Verzegnassi nad katerim našim naprednim poslancem.
Težavno stališče so imeli, ali častno so vztrajali na tem mestu, dasi okoli njih, pred njimi in na predsedniškem mestu sumi ljuli sovražniki!
Ce bi ne bilo teh treh naprednih poslancev v zbornici, joj, potem pa bi biJ vladal idiličen mir v razgreti nizki dvorani. Vstajali ? i bili in sedali; glavar bi bil vpraševal, poslanci odgovarjali. Nobene debate bi ne bilo, nobenega predloga, nobene interpelacije, kakor bi se cedila med in mleko po deželi ter bi vživali Slovenci že na tem svetu v( čen raj. Lihi bi bili v par sejah hitro nabrali za Furlanijo potreben denar, potem bi se bilo kar skupno dovolilo nekaj podpor za ceste in vodnjake tudi med Slovenci, pa bi bilo konec! O vseh potrebah slo venskega naroda na Goriškem, o zapostavljanju našega jezika po č. kr. uradih, o razmerah po šolah itd. itd. bi se nebilo culo niti najmanjše pritožbice.
Dr. Gregorčič je vrgel, odkar je kolo-vratnik klerikalne stranke, vse take boje daleč proč od sebe, in da je pahnil deželni glavar, takoj ko sta bila zbrana dr. Gregorčič in Berbuč deželnima odbornikoma, slovenščino v važnih poslih v kot — s tem je don Anton" o popolnoma zadovoljen, da, še hvaležen je Pajerju za to. —
Poslušalec na galeriji pa je tudi lahko hitro presodil, da ta slavni deželni zbor je pravzaprav brez predsednika. Res je sedel na predsedniškem mestu neki človek v visoki starosti, ali po obnašanju in po govorjenju zlasti nasproti naprednim poslanem ta človek ni bil predsednik, marveč airankar, najzagrizenejši laški poslanec. Na predsedniškem mestu je polemiziral, se za-diral, migai kakemu laškemu poslancu, če je hotel iz dvorane, naj ostane notri, ker se bo takoj glasovalo, dajal direktivo za glasovanje, pa pravilnike je mrevaril na predsedniškem mestu, da je bilo škandalozno. Takega .predsednika" nivnijednem deželnem zboru v celi Avstriji!
Da so Lahi zadovoljni Ž njim, to ume-jemo, da ga slovenski klerikalni poslanci ob čudu j e j o ter mu izrekajo hvaležnost,   to   pa   dandanašnji tudi  umejemo!
Pomagal je Gregorčiču do poslanstva, Beraču. Bolku, Lapanji do svitlih kronic, in tiao &agi ima tudi še kaj upati, p.ko se izkaže brdkega v .katoliško-narodni" stranki! Slovenske interese so pustili klerikalci v neniar, v merodajno ospredje so stopili pri njih —osebni interesi.
Deželni šolski zalog.
Kdo redi Gorico?
V debati o povišanju plač učiteljem je govoril posl. dr. Turna daljši govor, katerega priobčujemo tu v glavnih potezah:
Jaz vprašam in se bojim, da bi znal biti člen II. povod, da se odnese sankcioniranje tega zakona za celo leto. Ako se sprejme člen II., kakor ga je predlagal šolski odsek, bi gotovo riskirali, da zakon ne dobi najvišjega potrjenja. Da bi se prišlo poprej do uravnave učiteljskih plač, je neobhodno potrebno, da se ustanovi deželni šolski zalog. S tem bi se ne le krili vsi stroški, arr.pak bi bilo tudi breme za davkoplačevalce manj občutno. Principijelno stališče države in finančnega vodstva je to, da se taki davki smejo nalagati, kakor zahteva člen II., le izjemoma, aii le za kratko dobo.
Potrebno pa je, da se razbremene kmetije visokih potroškov, ki jih plačujejo po okrajih za šolstvo. Goriško mesto, ki ima glavni kontingent, d onaša le malo. Ako hočemo, da se dotično breme pravično razdeli za regulacijo učiteljskih plač, nam pač ne preostaja drugega kakor da sprejmemo deželni šolski zalog. Načrt sem tudi pripravil. Ali gre se za meritorično vprašanje, ali se izrečete za deželni šolski zalog ali ne. Deželni zbor ima sedaj priliko, da pokaže, ali mu je na tem ležeče, da se zakon o učiteljskih plačah sprejme, po drugi strani pa se izreče, ali mu je pri srcu korist davkoplačevalcev. Ako hočete združiti te dve načeli, ni drugega kakor sprejmite deželni šolski zalog. Gospodje na italijanski strani, ki vedno nasprotujejo temu zalogu, ne vedo niti jednega stvarnega motiva, ki bi govoril proti temu. Mesto ni pri tem prav nič zadeto. Gospodje
ne storijo prav, ako vzdržujejo nacionalni moment. To niso argumenti. Popolnoma neopravičeno je mnenje, da vsi davko« plačevalci v Gorici so Italijani. To je pri tem zakonu skrajno nelogično. Imeti morajo tudi pred seboj davkoplačevalce Slovence, ki vsako leto nesejo v davkarijo svoj denar. Ako imajo to pred seboj, pridemo do zaključka, da Slovenci plačujejo več kakor Italijan?. Ako vzamemo prebivalce po okrajih cele dežele, plačujejo slovenski okraji 169% davčnega bremena. V mestu goriškem pa plačujejo 69%. Gospodje, v Gorici plačujejo 100% manj, kakor male občine na deželi.
To je važen moment, ki zahteva, da glasujemo za to, da se določi breme enakomerno na celo prebivalstvo dežele. Ni upravičena ta razlika med mestom in ostalimi občinami. Ako je mesto na boljšem, moramo biti za enakomerno razdelitev bremena. Tolmin plačuje 212%, Sežana 284% — proti Gorici 69%- To so naravnost rečeno kričeče razmere. Vsi momenti torej govore zato, da se mora ustanoviti deželni šolski zalog. Gospodje poslanci na oni strani privlecejo ob vsaki priliki za lase stališče, češ, mi smo bolj bogati, mi dajemo več davkov kakor vi. Zato nimate pravice do deželnega šolskega zsloga. To stlišče je neopravičeno. Na užit-nini vina in mesa plačujete vi 217.000 kron, mi pa 175.000 kron, tedaj pojeste več mesa in popijete več kakor mi. Piva pijete se več, ker pri Vas znaša 370.000 kron, to kaže, da je Vašo prebivalstvo nekaj na boljšem kakor naše. Pri Vas znaša skupen znesek 254.000 kron proti Slovencem 183.000 kron. Sedaj pride vir, ki odloča Vašo moč, to je žganje. Za žganje izdaste Vi 316.000 kron, a miniti polovice ne, to je 146.000 kron. Vašo davčno moč odločujejo potemtakem žganjepivnice in likerji. Gospodje, tega ne govorim v šali, ampak imam pred seboj podatke, ki jih je sestavilo deželno knjigovodstvo. Ta davčna premoč je j ako problematična, torej s tega stališča nimate prav, da se povzdigujete. Nisem se dotaknil nacijomlnega stališči. Ako bi računali nacijonaini moment, potem moram reči, da ne pridemo do tega zaloga, vsaj kar se vrs tiče S  Pravite, da Vašo hiše
Brez dogme.
Roman. Spisa! H. Sienkievvicz. Iz poljščine poslovenil Podravski.
(Dalje.)
Sredi podobnih vtisov nisem prišel kmalu do ravnotežja; za kako uro sem še stal pri oknu, zroč brez misli v ta oslepljajoč blisk. Med tem je postajalo Čiradalje jasneje; končno so se oblaki pretrgali in skozi Razpoke je zasijalo solnce, leskeče se, kakor okopano in kakor začudeno nad opustošenjem, ki ga je povzročila nevihta.
Škoda je bila znana; po drevoredu parka so je Še stekala žolta in penasta voda, iz katere so štrlele odlomljene veje. Ponekje je bilo videti podrta drevesa, ali pa so bila videti od daleč na deblih odrtine, podobne velikim ranam. Kakor daleč je segalo oko, povsod je bilo videti le ugonobljenje in podrtijo, ka-koi po bitki.
Ko je voda nekoliko odtekla, sem odšel k ribniki, hote" od blizu si ogledati škodo. Nakrat pa je po vs«m parku kar zagomazelo ljudij, ki so z nekako Čudno eneržijo in radostjo začeli pobirati odlomljene veje in razsekavati podrta debla. Pokazalo se je, da so bili to vaški gostafii, ki niso imeli lastnega gozda; prihiteli so s sekirami v park skozi plot, polomljen od nevihte, hote" si preskrbeti drv. Pravzaprav mi je bilo to vseeno;   ker pa so to storili brez dovoljenja
in ker sem bil končno nekoliko slabe volje, sem jih jel odganjati z veliko jezo, ki je naraščala sorazmerno ž njihovim uporom. Zapretil sem jim celo z županom, kar se nakrat oglasi za menoj najsladkejši glas za moja ušesa, vprašaje me po francoski:
»Ali to res povzroči škodo, Leon, če pospravijo park ?«
Obrnil sem se in zagledal Angelico, z robcem podvezanim pod brado na glavi. Z obema rokama je držala krilo, odkrivajo tako do gleženj svoje male nožice, obute v visoke škornje, in sklonjena nekoliko, je zrla vame kakor bi prosila.
Pri pogledu na njo je moja jeza hipoma izginila, — pozabil sem na ta piker vtis, ki sem ga imel pred nedavnim časom — in samo gledal sem njo ter nisem mogel nasititi svojih očes.
»Ali zapoveduješ?« sem vprašal.
In obrnivši se k ljudem, sem dejal:
»Zahvalite se gospej in poberite drva.«
To pot so moje naročilo radostno izvršili. Nekateri, ne poznavaje dvorskih odnošajev, so jo imenovali, zahvaljuje se, »jasno gospodično,« kar mi je povzročalo neizrekljivo razkošje. Ko bi bil Plošev moj, 'rad bi bil jim dovolil na eno njeno besedo posekati ves park. črez pol ure je bilo vse, kar je polomil vihar, pospravljeno, in park je bil res dokaj veselejše. ! Ko sva korakala z Angelico po drevoredih, sva našla vse polno lastavic in drugih ptičev, bodisi od viharja popolnoma pobitih, ali le na pol Živih in premočenih skozi in skozi. Pobirajo jih in podavaje jih Angelici, sem se dotikal njenih rok, pri čemur sem ji zrl v oči
in znovič sem se počutil dobro. Idila poprejšnjega dne ge je vrnila k nama obema in ž njo vred »voboda in veselje. Moje srce je bilo razveseljeno do dna, kajti videl sem to, česar ni videla Angelica, namreč, da je bilo med nama v teh bratovskih odnošajih dvakrat toliko občutljivosti, kolikor je je moglo in moralo biti celo med najbližjimi sorodniki. Bil sem si v popolni sveti, da me ona ljubi, dasi se tega ne zaveda, toda ljubi povsem tako, kakor jaz njo. Na ta način je večina mojih nadej in mojih namenov bila že izpolnena — treba mi je bilo samo pripraviti jo k zavesti in do spoznanja tega občutka.
Ko sedaj mislim na to, se spominjam s srcem, vtripajočim od sreče, tega, kar sem že nekoč zapisal v spominsko knjigo, da se nobena ženska ne upre moškemu, na čegar strani stoji njeno srce.
Dne 15. majnika.
Naši gostje so dospeli še le danes, ne pa včeraj, in prav so storili, kajti šele danes se je zemlja primerno osušila in vreme je bilo nenavadno krasno. Ta petnajsti dan majnika bo jeden najbolj pomenljivejših dnevov mojega življenja. Ura je že prekoračila polnoč, toda jaz še ne spim in niti se ne vležem spat; spanec je zbežal od mene za deveto mejo; moji občutki so tako sprebujeni, da ne čutim niti najmanjše utrujenosti, zato nameravam pisati do jutra. Paziti moram samo na to, da ne pričnem od kraja, marveč da zabeležim vse po vrsti.
Teta je poslala po Sniatinska in po Klaro jako zgodaj, tako, da so že pred poldnevom bili v Ploševu.
v raestu bi izgubile polovico vrednosti, od-nosno, da bi bil šolski zalog miniral hišne posestnike.
Povedati Vam moram, da prvič ne zidajo hiš le Italijani, ampak jih zidamo tudi mi. Sploh pa se davek lehko preloži na druge predmete. Slovenci vzdržujemo moč mesta, o tem pa pozneje povem, kako. Bodimo odkriti in postavimo s»e na ekonomično stališče, potem pridemo in moramo priti do deželnega šolskega zaloga. S tem napravimo ne le uslugo vis, viadi, ampak moramo pomisliti, da naša dežela je edina, ki nima takega zaloga.
Gospodje, največje dohodke imamo od užitnine. To je splošen davek, ki vsakega zadene.
Kakor hitro se odstavi otrok od materin* prsi}, že pačuje u2Uniwki davek. Ta je najbolj pravičen. Zato j a tudi prav, da pokrivamo te izdatke za šolski zalog s tem dohodkom. Po sprejetju novega učiteljskega zakona bi pripadalo potroške za slovenski de) dežele 53.000 kron, za Gorico in Fur-lanijo združeno pa 60.000 kron; torej le 7000 kron več, kakor samo slovenski [M, IzboljSek torej nimamo na slovenski strani, ampak pripade na Gorico in Furlanijo. Ako podrobno čitamo določila zakona, se je najbolj pomoglo učiteljstvu v mestu Gorici. Ako vse to storimo, nimamo nobenega motiva, da ne sprejmemo tega zakona. Po deželnem šolskem zalega bi znašale doklade v mestu Gorici 3%, v Gradiški 15%. v Goriški okolici 27%, Sežani 30% in v Tolminu 28%. Vsem davkoplačevalcem bi bi bito olajšano. Sem gotov, da visoka vlada 3prejrae z veseljem deželni šolski zalog, kar je vedno periodično povdarjala. Jedenkrat je vlada celo izjavila, da bi tudi ona k temu even-tuelno pomagala. SIcer ni dala nobene določene obljube, a vendar je tudi to razlog, da se smemo zanašati na njeno pomoč. Ko bi pa tako pokrivali potrebščino, kakor je v tem zakonu predlagano, je popolnoma izključena vladna pomoč, in vlada bi odgovorila, ko smo jo prosili za denarni prispevek, da ne mara dati nobenega doneska. Dežela in država faktično ne moreti podpirati tak način pokrivanja potrebščine za učiteljske plače. Vlada in dežela imati vse razloge za to, da se pokrivajo taki stroški potom deželnega šolskega zaloga, kakor se to godi drugod. Žaraditega ni izključeno, ako ustanovimo ta zalog, da bo vlada tudi kaj prispevala. Mi imamo ta edini izhod. Kakor sem že povdarjal, država ima vse pravice, da ne dovoli posebne davščine na užitnino po okrajih in na pivo po okrajih.
To je protivno zdravim gospodarskim načelom, ali, ako vi napravite deželni šolski zalog, lahko sprejme vlada poseben finančni zakon, po katerem imate pravico pobirati za pomoč deželnemu šolskemu zalogu kako posebno doklado na užitnino vina in  me si In 1*70 K na pivo.
Ako se nam to posreči, potem smo sanirali naše finance. Morali bi biti vladi hvaležni, da smo tako prišli do regulacije učiteljskih plač in da smo regulirali naše finance. Gospodje, moj predlog je za sedaj j ako skromen, ker predlagam, naj se vzame mnogo krajši člen, kakor je --ta. (Prečita načrt ze. iona za deželni šolski zalog) Ako to sprejmemo,potem lanso preidemo v specijelno debato. Naj omenim tu takoj, da sem sprejel ta zakon skoro dobesedno iz zakona istrskega, torej »della provincia consorella".
*    * *
Odgovoriti moram dr. Verzegnassi-ju in dr* Egger-ju, ki sta hotela varovati koristi mesta, če bode goriško me9totako slabo gospodarilo, mora poginiti, naj že ima deželni šolski zalog aH ne. ^Tsa krivda zadene gospode, ki imajo usodo goriškega mesta v rokah. Jako čudno se mi zdi, ako g. župan goriškega mesta pravi, da ako se ta deželni šolski zalog sprejme, se bode moralo naložiti na hišni davek 50—60%. Kaj mi nalagajo to doklado hišnim posestnikom.? To breme se prav lahko preloži. Mesto si mora znati pomagati in sicer z raznimi viri. Danes imamo na dnevnem redu zakon za vpeljavo davščine po 10 kron od hI. na vino zasebnikov. Na vsak način treba dati mestu druge dohodke. Keriac se žalostne razmere izboljšajo, se ta fond sprejme. Danes stoji goriško mesto na robu propada in nima drugega kakor dolgove. Če so hišni posestniki preveč zadeti, preložiti se mora davčno breme na druge. Iz poročila deželnega knjigovodstva sledi, da se davščine za mesto zvišajo na 3%. Gospodje, tudi jaz sem konečno prizadet kot davkoplačevalec mesta goriškega, ali tega ne po-mišjjam nikdar, ker dolžnost vsakega Goričana je, da stori čim več v blagor goriškega mesta. Če se postavite na to stališče, da je edino prav, ako polagoma bremena na ramena delavca in kmeta, nimate resne volje pomagati, Dr. Verzegnassi je rekel, da se ne more izračunati, koliko bi faktično zadelo tega alt onega. Iz poročila knjigovodstva pa se to jasno posnema, in če je Citat to poročilo,, mu to ni več zaprta knjiga, seveda o mestnem gospodarstvu ne govori. Dr. Verzegnassi je rekel, da bi moj načrt zakona imel za posledico to, da bi se moral cel zakon premeniti. Tu se gre za načelo glede vzdrževanja šol. Torej, dr. Verzegnassi ne pozna zakona, ker trdi, da bi prišli lahko v nasprotje z drugimi zakon«, sicer je Verzegnassi :lan goriškega šolskega sveta, zato bi mu bil jaz prav hvaležen, če bi mi povedal, s kakim zakonom pridemo v konflikt, če sprejmemo moj predlog. Sploh sem jaz stavil dodatni predlog, da lahko deželni odbor ukrene vse take spremembe, katere bi se mu zdele potrebne.
Gospod poslanec Egg^rseje postavil na jako visoko stališče in se mu je zdelo potrebno govoriti o »frizzi*. Tu roi prihaja misel   znani  rek:     .V o m   Erhabenen
zum Lacherliche n ist nur ein Schritt'. Njegova izvajanja some do-vedla do prepričanja, da ali ni tega poročila čital alt ga ni razumel. Kako on misli pravzaprav o celi stvari, to je ostal dolžan povedati. Zdi se mi pa, da g. poslanec ni čital, da bo s tem zakonom gradiSCanski okraj za 35% na botjeni. Kako je prišel dr. Egger do tako smele trditve, da s tem dež. šol. zalogom preti pogin me-stugoriškemu, tega ne razumem. Poglejte poslanca dr. Eggerja celo na visoko vlado se obrača, da ne bi dopustila pogina mesta. Le naj se obrača do visoke vlade, tam dobi poduk, kako naj se gospodari. Gospodje, nam Slovencem pa je blagostanje mesta goriškega ravno tako na srcu kakor Vara. Ako siroraaši mesto, so tudi prebivalci siromaki,,~ako~ IjrpT drob, trpijo ud je.
Slabega središča ne moremo trpeti, samo zdrav centrum mora vplivati blagodejno na okolico. Pri takem ,ma 1 govorno" kakor vlada dandanes v mestni hiši, pa ne moremo tega pričakovali. Mesto uživa od okrajev. Mesto živi od nas in ne nasprotno. Oprostite, da Vas hočem sedaj malo dolgočasiti, a je vsekakor potrebno, da Vam to dokažem. Pred seboj imam članek, kateri je bil objavljen 1. 1901. v »Gorrieru* pod naslovom ,Le richezze d'un paese*. Nočem citati, koliko jabolk in hrušk se je prodalo v enem letu, omenim naj samo, da od 9. aprila do 19. novembra se i je prodalo na goriškem trgu sadja v vrednosti 177 325 kron. Veste, kaj je tukaj p jvedano ? Bogaststvo mesta prihaja iz okolice. Če vzamete to preč, ste grozni reveži. To je samo ono sadje, ki ga je tržni komisar naštel. — Vzemimo v reko poročalo trgovske in obrtne zbornice, in poglejmo 3amo nekatere številke, da se prepričate, od koga je odvisna Gorica. Navedel bom samo nekatere podatke, čeravno zaslužite, da bi čital celo poročilo. Jaz sem ga prečital. Pri tem sem se prepričal, da je moč Gorice popolnoma odvisna od naše ekonomične moči. Kje izvira pri nas kapital? Pri nas ne tvori tega ne žito ne turšica, ker imamo teh pridelkov le toliko, kolikor potrebujemo. Kar dela v naši deželi kapital, pa je vino. Tukaj je povedano, da v naši deželi od pridelanega vina pripada na slovenski del %, na Vas le %. Kakor vidimo, glavni pridelek prihaja iz naših krajev. Drugi vir je živinoreja. Jaz mislim, da mi to poslanec Holzer mora potrditi. Italijani imajo 16.000 glav govedi, mi 50.000, torej ,Ia ricehezza" je pri nas. Gospodje, poglejmo, kaj to poročilo kupčijske zbornice govori o tretjem glavnem viru bo-gatstva. To poročilo omenja tudi lesno trgovino. Tu je zopst vir naše strani in ne z vaše. Gospodje še n?prej. J.tz se sklicujem na resumč tega poročila (čita poročilo.) Torej kadar naša krava več vrže, kedar imamo več vina, tedaj se dvignemo gospodarski tudi v Gorici. Kadar rode" dobro naša Brda,   Vipavska   dolina   in Gore,
takrat sepozna totudivmestu Gorici, če pa ni naših pridelkov v mestu, so Vaše trgovine "prazn e in če ne delajo Vaše trgovine, tudi hiš ne bodete gradili. Kakor vidite, sodba goriške kupčijske in trgovske zbornice govori v n a š prilog.
Gospodje, tu imate še jedno sodbo, Tukaj priznava naša zbornica, da je odvisno usoda trgovine od nas, aa imamo mi ekonomično moč v rokah in da naša slovenska stran predstavlja bogatstvo dežele. (Čita poročilo trgovske in obrtne zbornice ter tako z laškim orožjem pobije izvajanja l a šk i h poslancev.) Ako čitamo to sodbo iz vaše srede, potem ne moreta reči, da hočemo ruino mesta goriškega.----------
Shod v Oobravljah.
(Izvirno poročilo.)
V nedeljo se je vršil v Dobravljah javni ljudski shod. Udeležili so se ga gospodarji kmetovalci, trgovci in obrtniki, kateri so prizadeti, ker je šlo zaradi postaje v Dobravljah.
Sklicatelj gosp. Ant. V r č o n je pozdravil navzoče, otvoril shod ter v kratkih besedah povedal namen temu shodu. Odpro se marsikateremu od Vas navzočih oči, je rekel, da spoznate krivice, katere se nam gode. Predlagal je, naj se izbere predsednika shodu, nakar se je  enoglasno izvolilo njega.
Ko se zahvali za zaupanje, polrdivli, da se bode za stvar potegoval, da se izvrši, je predlagal zapisnikarjem gosp. Alojzija H r o b a t a, kar se je enoglasno sprejelo.
Predsednik da besedo gosp. jur. Rido H r ob a t u iz Dobravelj, kateri nam je jedrnato razložil živo potrebo naše postaje na Vipavski železnici, o tem da bi se bila lahko že sama uprava iste železnice, ali ravnitelj-stvo v Trstu prepričalo ter potrebno ukrenilo, ne da moramo šele shode prirejati, ter zahtevati napravo iste.
Pa kaj nam bo dobra ta uprava, ki je nemška, ko pa še domača županstva ne skrbe za naše gospodarsko življenje, da celo pri tem važnem shodu jih pogrešamo. Imamo cele kupe gospodarskih opravil za vodo in poti in drugo. Vidimo jih pa pridno pri prevdar-kih, kako kopičijo nam davke na hrbet, pa ne za koristne naprave, ampak za neki šport, tam v Sv. Križu, kateri s svojo nemško komando smeši slovensko narodnost. Obračun ž njimi že pride.
Po končanem govoru mladega gosp. govornika se je burno pritrjevalo in ploskalo.
Da ne bodejo prizadeti imeli zgo-vorov, da ni potrebnih dovoznih cest, je omenil predsednik, da se prilože resolucijam potrebne spomenice.
Na to dobi zopet besedo. gosp. iur. Rado Hrobat ter pove, da je tako imenovana dolenja pot stara rimska cesta, ki pelje (Dalja v prilogi.)
Ti gospe sta prišli sveži, veseli in zgovorni kakor vrabci, tako sta se radovali vremena in tega pohoda. Kaka je bila njuna oprava, kaki njuni klobuki! Klara je imela na sebi neko progasto krilo, ki se ji je zelo prilegalo, tako, da m bila videti v njem tako velika kakor navadno. Zapazil sem, da jo je Angelica takoj po prvem pozdravu kaj pozorno ogledovala in da j#| bila kakor začudena radi njene lepote, o kateri se skoro nikdar nisem zmenil v razgovorih o Klari. Nisem pa zamolčal tega nalašč; pač pa je bil moj duh po Angelici tako prevzet, da mi mnogo rečij niti ne pride na misel, da marsikaj ne vidim. Evo, na primer, navlie mojemu dvakratnemu obisku Sniatinskih, sem šele sedaj v Ploševu zapazil, da ima gospa Sniatin-ska na kratko pristrižene lase, kar se ji v ostalem jako prilega. V teh jasnih, na čelo se vsipavajočih laseh, je bila kakor kak rdečeličen, srčen dečko. Sedaj živimo v veliki prijaznosti med seboj.
Ob svojem času bi me bila utopila v žlici vode radi Angelice. Očividno ji je moral njen mož pozneje povedati, koliko sem pretrpel; ker pa imajo ženske sploh največjo slabost do ljudij, ki bo trpeli radi Jfa-bezni, mi je odpustila vse krivde in mi darovala svojo ljubezen. Navzočnost tako mile, živahne in svobodne ženske prišla je jako prav, da se je stri prvi led med Angelico in Klaro, — zapazil sem namreč, da teta, ki čuti hvaležnost do Klare, jo je nenavadno prisrčno sprejela, Angelica nasprotno, navzlic vsej odkritosrčnosti in prirojeni milini, je bila nekako bojazljiva in nekoliko neokretna. Šele pri zajutreku, sredi splošnega veselega razgovora, je nastopilo med temi gospemi neko zbližanje. Klara je bila od Angeli-čine lepote vsa prevzeta; ker pa je bila polna preprostosti in privajena izpovedati svoje misli z vso umetniško svobodo, je povedala to Angelici naravnost v
oči, in sicer s tako mičnostjo in z odkritosrčnostjo, da je moralo to Angelico ganiti. Gospa Celina je pri zajutreku kipela kakor na drožih, in dasi je bila gotovo šele prvikrat v življenju v družbi ženske iz umetniškega sveta, je zrla na Klaro Čimdalje prijaznejše.
Naposled, obrnivši se k njej, je rekla, da najsi tudi je mati Angelice, mora vendar priznati, da je bila Angelica vedno kaj čedna deklica in da je bilo mogoče pričakovati od nje še kaj več. Pa tudi oba Snia-tinska sta se vmešala v razgovor. On se je jel prič-kati s Klaro o tipu Angelice in njega estetični popolnosti na način, tako zabavno nepristranski, kakor bi bila Angelica portret, viseč na steni, ne pa živa in v družbi navzoča oseba. Ona je rdela in povešala svoje košate trepalnice, prav kakor kaka mala deklica, vsled česar je bila v resnici še lepša nego navadno.
Jaz sem le molčal, toda v duhu sem primerjal te tri ženske med seboj, prizadevajo si zreti na nje takisto nepristranski, to je dev&je na stran obzir, da je Angelica ženska, katero ljubim, torej najbolj odlikovana in najbolj zaželjena. Toda primera je celo v tem slučaju bila na njeno korist. Gospa Sniatinska, zlasi; sedaj, ko nosi pristrižene lase, je kaj mična glavica, toda vsak angleški »krepsake« obsega več ali manj njej podobne; lepoto Klare predstavljajo kaj lepe črte, zlasti pa višnjevkaste oči in prozorna polt, kakoršno sploh imajo Nemke; vendar ko bi ne bilo njenega poklica, ki povzroča, da človek, zroč na njo, misli obenem tudi na godbo, pa bi se njeno lice moglo smatrati za krasno. Angelica nima lo pravilnih črt, ni zgolj v umetniškem pomisleku neizmerno plemenito bitje, marveč ima v sebi nekaj tako individualnega., da ne moro biti podrejena nobenemu splošnemu kalupu. Mogoče, da ta individualizem počiva na tem, da ona, ki ni bila ni zagorela niti belolaska, napravlja
fizičen vtis brunetke, duševen pa belolaske; morda povzroča to izjemna bujnost njenih las pri sorazmerno drobnem njenem licu, da je ona »unikum« svoje vrste. V tem obziru nadkriljuje celo Davisovo, katera je bila slična lepoti kipov. Davisova je vzbujala v meni zgolj občudovanje in občutke, Angelica vzbuja vrhu tega v meni še idealista, ki se razvnema nad poezijo njenega izraza in sicer z novo, doslej nepoznano poezijo.
Toda nočem niti primerjati teh dveh tako različnih bitij. Zaglobil sem se med zajutrekom v te misli radi tega, ker je nanesla govorica na to in ker mi analiza Angeličine lepote dela zmerom veliko prijetnost. Teta je pretrgala to razpravo., mislč, da njej, kot gostoljubni gospodinji, pripada pravo, spregovoriti s Klaro o zadnjem koncertu. Govorila je mnogo in dobro; niti slutil nisem, da tiči v njej toliko znanja godbe; pri tem pa je izpovedala svoje poklone s tako odkritosrčnostjo velike gospe, na način tako spreten, kakor to znajo izpovedati zgolj ljudje starejšega pc-koljenja, ki so se nasrkali še nekoliko duha osemnajstega stoletja. Z eno besedo, z začudenjem sem zapazil, da moja resnico govoreča teta zna, ako hoče, se spominjati časov vlasulj in lepotičij. Klara, katero je to ganilo, ji ni ostala dolžna poklonov.
»V Varšavi«, je dejala, »bom zmerom dobro iivi-rahi, ker me občinstvo razume, toda najbolje sviram v malem kroj.;;«, »vojih znancev, ki so mi vsi naklonjeni, in ako dovolite, prepričam vas o tem takoj po zajutreku.«
(Dalje pride.)
Priloga »Soče" it. iS. i dne 26. novembra 1904
od postaje naravnost v Male Zabije in naprej, opustosena je in jo je treba popraviti v dolgosti kakih 800 metrov.
S to potjo bi dobili zvezo celo do Ustja, od koder tudi sedaj prihajajo ljudje na to postajališče. Tako bi se moralo bolje popravljati cesto od Šraarij in Velikih Zabelj, od tam bi bilo več. prometa; tudi s- sadjeja in vinom.
Na to dobi besedo gosp. Anton Mo-ž i n a, učitelj in posestnik iz Brjij, kateri je stavil vzrok temu vso tedanjo upravo, ker se ni nič ozirala na krajevne potrebe ter se informirala po razmerah krajevnih,' takV da od Batuj do Sv. Križ-Cesta to je 9 km ni nobene postaje, fcamor bi seJ)lagopo malem uvažalo ali izvažalo, to je že sramotno, da na postajo v Karanje ne more priti vagon blaga direktno od Gorice; morajo ga peljati v Sv. Križ-Gesta, potem še le nazaj v Karanje, potem se Šele spravi iz vlaka.
Prav imajo Dobravci in prizadete občine, da se je sklical ta shod, ter da zahtevajo toliko potrebno postajo v Dobravljah.
Tudi temu govoru se je živahno pritrjevalo. Na to se je prečitalo 7  resolucij:
1.   na obratno vodstvo v Ajdovščini kakor prvi poizvedovalni urad, kateri se vsaki dan prepriča o krivicah, ter poroča slav. c. kr, uradu c. kr. državnih železnic v Trstu;
2.  na trgovsko obrtno zbornico v Gorici, kot posredovalnico za koristi trgovske i«i obrtne ;
3.  upravnemu svetu v Gorici, kateri ima dolžnost to poskrbeti, da se ta krivica- odpravi ; 4. c. kr. ravnateljstvu državnih "železnic v Trstu, naj vse potrebno ukrene, da se napravi postaja ; 5. na visoko železniško mi-nisterstvo, naj korenito se prepriča o kričeči nedostatnosti; 6. na visoko trgovsko mini-sterstvo na Dunaji radi trgovcev in obrtnikov, kateri so oškodovani; 7. na visoko mi-nteterstvo za poljedelstvo na Dunaju, ker naši poljedelci so oškodovani, ker ne morejo v bližini svojih pridelkov oddajati.
Vsaki tej resoluciji bode pridejana spomenic?, da izvedo vsi, kako slabo da grozno kričeča krivica se je stem prizadetim krajem, kakor Dobravlje, Skrilje, Velike in Male Zabije, Šmarje in drugim bližnjim krajem dogodila.
Naše ljudstvo se ima iz tega učiti, kako da se ima v bodoče pripraviti, kadar bode odsjalo glasove, da se bode spet prodajalo za take poslance, kateri bodejo tako skrbeli za naše koristi, kakor skrbijo naši skrbni občinski očetje in po njih hvaljeni don Anton i o, deželni in državni poslane, in tutta compania ri msko-lahonska.
Po prečitanih resolucijah se je z navdušenjem iste sprejelo, na kar se zahvali g. predsednik ter shod zaključi.
Domače in razne novice.
Volitev župana v kojščanskl gupanlji.
— V torek se je vršila volitev župana za obsežno kojščansko županijo v Brdih. Poleg starašin je bil navzoč tudi g. dvorni svetnik grof Atterns in vladni komisar baron Baum, ki je upravljal občino, odkar so jo vzeli klerikalcem iz rok. Volitev župana se je izvršila mirno, dostojno, svečano. Izvoljen je gospod Fran Obljube k, veleposestnik v Krasnem. Novi župan je imel takoj po izvolitvi lep govor, ki je napravil najboljši utis na v s e navzoče. Izvolitev se je sprejelo na znanje z radostjo po celi širni županiji, ker izbran je mož-poštenjak, ki bo znal brez dvoma s svojim mirnim in previdnim razsojevanjem ter s svojo gorečo ljubeznijo do rodnih mu tal uvesti v to veliko občino zopet mir in red, zadovoljnost in umno gospodarstvo.
Novemu g. županu na izvolitvi naše najsrčnejše čestitke 1
Gg. pevke in pevci pevskega in glasbenega društva se opozarjajo na skupno vajo, ki bode v torek dne 29. t. m. v prostorih hotela »Central* točno ob 8. uri.
Pevsko in glasbeno društvo naznanja, da bode imelo., kakor Se objavljeno, svoj društven koncert dne 4. decembra v dvorani .Hotela Central* s sledečim vsporedom: 1. W. A. Mozart: Ouvcriina k op. »Figarjeva ženitev*, orkester. 2. F. S. Vilhar; »Na vrelu Bosne;', moški zbor z basom šolo. 3. Mo-szkovski »Serenata*, orkester. 4. M, Hubad »Slovenske narodne pesmi*, moški in mešan zbor, 5. Cl. Gounod: Fantazija m motivo iz »Fausta*, orkester. 6. Iv. p'. Z*je t »Sliepac MaiTno*, moški zbor z bariton šolo. 7. B. Smetana; Fantazije na motive  iz  »Prodane
neveste*, orkester. 8. P. J. Čajkovski j: Hor i  pljaska in  op.   »Mazepa«, mešan zbor s spremljevanjem glasovirja. 9.   R. Wagner: Zbor in pastirska pesem iz  »Tannhausra*, orkester.  10. B. Smetana;   »Pisen   češka", ženski, ";oški in mešan  zbor z   orkestrom. Začetek ob S. uri. ....... JPremeščen Je sodni avskultant gospod
Fran Vidmar iz Gorice v RovinJ.
Sodni kaneelist g. Fran D e k 1 e v a ¦v Vipavi je imenovan oficijalom istotam.
Državni poslanec Osk. Gabršček je stavil 2 interpelaciji in dva predloga. Interpelaciji se ti-Četa jedna dovoznih cest k postajam na nov« železnici od Podbrda do Gorice, druga pa postopanja tržaškega magistrata glede priznavanja domovinske pravice; en predlog zahteva nujno podporo več občinam na. Goriškem radi suše, drugi pa meri na subvencijo okr. cestnemu odboru tolminskemu v svrho izdelanja ceste po levem bregu Soške doline. Interpelaciji in predloga priobčimo prihodnjič.
Slovenske lepake, slovenska vabila zahtevamo. — Vspadbujeni od raznih slovenskih mož moramo ponovno zahtevati, da se izdajajo pri raznih koncertih in stičnih predstavah tujih umetnikov, kjerkoli se reflek-tuje na obisk Slovencev, tudi slovenski lepaki in slovenska vabila, ne samo laški in nemški lepaki ter le laška in nemška vabila. Dosti časa smo molče prenašali preziranje našega jezika pri takih rečeh, ali odslej zahtevamo I spoštovanje našega jezika v polni meri — drugače pa je dolžnost vsakega Slovenca, da se ne udeleži takih prireditev, pa naj nastopi Peter ali Pavel!
Drugi teden ima priti v Gorico Fr. Ondfiček, sloveči virtuoz. Reflektuje se brez dvoma na obisk Slovencev, lepaki in vabila so pa laški in nemški, o slovenščini ne duha ne sluha. Slovenec je le za to, da gre poslušat ter da plača.
Tako pa ne pojde več naprej. Usoda takih koncertov je odslej nemalo odvisna od tega, kako se bo oziralo na Slovence. Če se spoštuje naš jezik, kakor gre, prav, če ne pa ne pojdemo blizu. Aut — aut!
Porotne obravnave. — V sredo je sedel na zatožni klopi Andr. Pičulin, rojen 1. 1893. v Žagi, bivajoč v Ročinju, obtožen umora nad Ivanom Tomažinom tamkaj. To-mažin je podil s svojega zemljišča, kamor so sedli, Andreja in Jos. Pičulina ter Elizo Skertovo. Andrej Pičulin je bil jezen radi tega ter je tepel Tomažina, Tomažin mu je dajal nazaj. Pičulin je krvavel, brat je pritekel na pomoč, ali Tomažin je ušel. Pičulin je tekel za njim ter ga sunil z nožem v trebuh. Tomažina so prenesli v Gorico v bolnišnico, kjer je umrl. Toženec je trdil, da je bil popolnoma pijan. Sodnija mu je prisodila 2x/j leta trde ječe s postom vsake 3 mesece. V četrtek so sodili nekega Michelinija iz Italije radi tatvine v Moši v hiši Iv. Kocijančiča v znesku nad 600 K. Michelini se je klatil okoli, tudi po Bavarskem, kjer je kradel, je bil ušel iz zaporov v Krminu, sedaj je bolan, ima hud katar, ter ga morajo držati pod pazduho, ker ne more sam hoditi. Sodnija mu je prisodila 6 let trde ječe, potem ga izžer.ejo.
Včeraj so sodili A. Čveka, delavca iz tovarne v Ajdovščini, kateri je, kakor znano, svoj čis ravnatelja tovarne ranil z nožem. Porotniki so zanikali vprašanje o poskuse-nem umoru, potrdili pa drugo o težki telesni poškodbi, na kar se je obsodilo Čveka na 15 mesecev ječe, Vsa obravnava je pokazala, da je bil Cvek nekaka žrtev razmer, da je pa tudi vodstvo tovarne prehudo postopalo ž njim, kar je vedlo reveža do nesrečnega koraka.
Narasla Soča (vsled velikega deževja zadnjih dnij) je spodnesla nad Solkanom velike priprave za dela pri znanem velikanskem mostu, in sicer sredi vode. Odnesla je vse priprave, podrla stebre ter odvedla s seboj mnogo malerijala. Bati se je bilo, da vsa ta reč pri Podgori podere kak most. Škode je okoli 40.000 K. K sreči ni takrat nikdo delal.
Pevsko in glasbeno druStvo si usoja naznanjati prijateljem društva in učencem glasbene šole, da se preseli s prihodnjim ponedeljkom t. j. 28. t. m. v nove društvene pfostoro v »Trgovski Dom*. Ta dan prične tudi tam glasbena šola. Uhod od strani ljudskega vrta.
Na učiteljišču v Kopru je uvedel — kakor čujemo — tamkajšnji g. ravnatelj nov neobligaten L>r.idmet: ročne spretnosti.   S
tem je ravnatelj nekaj popolnil, imel lep na- i men, ali glej — učitelj (okr. šolski nadzornik laških ljudskih šol) ne zna drugega jezika nego samo blaženo laščino. Radi tega se vrši pouk v laškem jeziku, in dijaki, nevešči la-ščine, se ga ne morejo udeleževati. To je res lep okr. nadzornik, ki ne zna ne slovenščine ne nemščine, marveč edino Je Jajkpi_,T_ake ljudi nastavljajo na take službe! Res mogoče le v deželah neverjetnostij l
KeglJlSče »pri zlatem Jelenu*. — Uprava hotela »pri zlatem jelenu" naznanja, da je novo kegljišče že izročeno svojemu namenu. — Kako lepo je tu vse prirejeno, si lahko vsakdo ogleda. — Vsak dan do 8. zvečer jeT kegljišče na razpolago vsakomur, pozneje pa le družbam na cel večer. — Se par večerov je na razpolago. Uprava hotela. Pevsko fn tambnraSko društvo »Svoboda* v Renčali je priredilo v nedeljo krasno narodno veselico. Udeležba je bila obilna: Iz Gorice je bilo kakih 20 gostov. Godba iz Prvačine je dobro svirala in dokazala lep napredek. Za veselice po okolici ni treba iskati godbe drugod! — Petje pa je bilo prav dobro. Kar častitati moramo Ren-čanom na takem zboru, častitati posebno požrtvovalnemu pevovodji g. Vižintinu. Živa slika koncem deklamacije »Jeftejeva prisega* je dokazala, s koliko pridnostjo in požrtvovalnostjo se je pripravljalo društvo na to veselico. Krasni kostumi velikega števila sodelujočih oseb so vse občinstvo kar izne-nadili. — Igra »Čitalnica pri branj e v k i* (iz naše »T a 1 i j e«) je zbudila mnogo sm°ha. Igrana je bila prav dobro.— PL veselici je bil živahen ples. Vsa čast Renčanoml — Odbor izreka svojo zahvalo vsem, ki sv sodelovali pri veselici, posebno pa gg. prof. Gvažzu, Dr. Gilčvertu in g.čni Idi Vergni.
Slovenska Čitalnica v Bol. Vrtojbi
bo imela v nedeljo 4. decembra t. I. svoj redni občni zbor. Dnevni red po pravilih. K obilni udeležbi vabi odbor.
FarovSko društvo v Mtrnu. — Mi-renski klerikalci so zahrbtno sklicali shod za ustanovitev nekakega »bralnega in podpornega društva*. Delavcev je nad 300, a na shod jih je došlo 35. — In ti so sklepali tako mogočno, da bi vsi gospodarji morali vpisati vse delavce v to društvo, če ne bo dež l — Sicer ni verjetno, da bi vlada to društvo potrdila. Ako se pa to zgodi, bomo dalje govorili.
Veselica v Opatjemselu. — V časopisih smo čitali, da priredi novo ustanovljeno pevsko in bralno društvo »Kras* v Opatjemselu svojo prvo veselico. Neverjetno smo zmajali z glavo: na spodnjem, še tako malo vzbujenem Krasu društvo in veselica, to je nekaj izrednega, to si treba ogled atU In neverjetni Tomaži smo ostali ceK% pot, ko smo jo v nedeljo ob krasnem popoldanskem solncu iz Gorice mahali proti Opatjemuselu. Pri vhodu v vas osupnila nas je tišina, ki je vladala povsodi. Vas je bila kakor izumrla. Le pred cerkvijo je stalo par starih ženic. „Te so najbrže molile s pobožnim g. nuncem za grešne veseličarje,* opomni v šali nekdo izmed družbe. (Kakor smo pozneje izvedeli, pokazala se je ta šala za resnico. Nune je nekaj nedelj sem prav divje rogovilil na prižnici proti veselici; istega popoldne pa je celo priredil očiščevalno spoved, koje se je udeležilo seveda par starih ženic.) Ko pridemo v lepo odičene veselične prostore g. Jelena, smo bili pa najprijetnejše iznenadeni. »A, tu je to ljudstvo,« smo vskliknili. Videli smo tu ogromno množico domačinov zbrano v lepem soglasju pri veselici. Tudi inteligenca iz bližnjih kraških in vipavskih občin je bila zelo častno zastopana. Veselična dvorana'je bila natlačeno polna navdušenega občinstva, ki je z zanimanjem sledilo veselici. Program, kakor po navadi pri veselicah na deželi: govor predsednikov, nekaj pevskih točk, igra in na koncu ples. Izvajanje tudi kakor običajno po vaseh, ena točka se več, druga manj posreči, izvede se pa vse z navdušenjem, in celota zadovolji tudi gledalca iz mesta. Ta kraška veselica nas je zadovoljila še posebej. Petje je bilo povoljno, ugajal nam je govor, in igra »Nemški ne znajo" je bila celo prav dofcra, Fantje, ki »nemški ne znajo" in omtsdiner-berič so ae zvrstno obnesli in vzbujali v občinstvu mnogo smeha. Tudi Rezika in ostali igralci so dobro izvršili svoje naloge. Med programom in pri plesu je svirala vrla veteranska godba iz Mavhloj.
Pohvaliti moramo še posebej vstrajnost in trud prirediteljev. V par mesecih ustanovili so društvo, izvežbali neuke pevce in ravno tako priproste domačine-igralce, taka energija zasluži res priznanje in — posnemanje. Nimamo jim drugega pripomniti, nego da naj vztrajajo pri započetem delu J Naj jih nikar ne plaši nunčevo hujskanje, s poštenim delom dosežejo vspehe, ki jim bodo v zadoščenje. Le naprej torej za probujo in napredek naroda 1
Na prijaznem vzprejemu od strani ve-seličnega odbora zahvaljujejo se tem potom najprisrčneje           goriški izletniki.
_____Prifinančni straži avanzirajor kakor  _
smo o tem tudi že večkrat pisali, le tujci, najrajše Nemci, potem Lahi, Slovencev navadno ne pustijo na kakoršnosikolibodi važnejše mesto, dasi je med slovenskimi uslužbenci za taka mesta vse polno sposobnih mož. Sedaj je izpraznjena služba komisarja finančne straže v Kobaridu. Na tako mesto, v službo med same Slovence, tiče pač le slovenski uradnik, ker le tak more umeti prav ljudstvo, med katerim mu je službovati, in le tak more prav opravljati tako službo l Torej 1
O žepu In korlstolovstvu govori Gregorčičeva »Gorica*. Gregorčič misli pri tem nase in na svojo okolico — ali rečem ti, da mi ne porečeš! — zvrača na druge žep in koristolovstvo. Take misli na njegovo okolico so zadostno podprte, ker n. dr. poznamo poslanca, ki si je dal izplačati dijete za minulo zasedanje, dasi je v Gorici, kakor da je prihajal z dežele v mesto 1 Kaj je to P Ali ni to žep, ali ni to koristolovstvo, ali ni to narodno špekulantstvo P Hic Rhodus — don Antonio — hic salta!
Ib Podgore. — Danes obhajata zlato poroko g. Franc Trpin in soproga mu Marija, Oba sta še čvrsta in zdrava. Čestitamo. Še mnogo let!
V torek* so pokopali Terezijo Basker, ki je umrla nenadoma. V nedeljo je bila s svojo družino še pri kosilu vesela, ali ob 3/4 na 1 pop. pa je že izdihnila svojo dušo. Zadel io je mrtvoud.
Nekdo je porezal 4 kolesarjem, trije iz Podgore, jeden iz Pevme, gumi na kolesih, in sicer v nedeljo v gostilni Siračičevi. Sumijo nekega A. Br., ki je bil že kaznovan. Botra zavrnil. — V Pevmi je zavrnil kurat Kumar botra otroku družine Rožeto-vih, češ, da ni bil za Velikonoč pri spovedi. Tako je bilo zadnjič vPrvačini. — Če bodo uelali take sitnosti, bo kmalu posledica ta, CA ostane dosti otrok nekrščenih.
Javna varnost v Merskem. — G. župan v Merskem je bil poslal popravek, da ni res, kar se je bilo nam sporočilo, da napadajo v Iderskem kolesarje in druge ljudi. Po novih informacijah vemo, da je vse resnično, kar smo pisali, popraviti treba le to, da se je g. kobariški sodnik peljal s koles-ljem ne s kolesom (bicikljem). G. župan stori bolje, da išče tiste malovredneže, ki delajo nečast Iderskemu, mesto da piše neresnične popravke, ki nič ne popravijo.
Blažek Grča — »Gorica* od sobote prinaša v svojem poročilu tudi trditev jedne največjih klerikalnih rev, kar jih je Bog dal pod solncem, Blažka Grče, v deželnem zboru, da je dr. Turna v zbornici obžaloval,da je zapustil sejo pred glasovanjem za kmetijski urad. Moramo reči, da je Blažek res to rekel. Hotel je asmreč ta možice!] smešiti ^svojega slovenskega tovariša, ali v to se je poslužil drzne laži, ki je celo dr. Maraniju presedala tako, da je predlagal sredi Blažkovega »govora* konec debate. Da je to bila grda laž od strani Blažka Grče, sledi iz tega: Ko je dr. Turna videl, da se je sprejel deželni kmetijski urad, je stavil v nastopni seji predlog, naj deželni odbor stopi v dogovor s kmetijskim društvom in vlado za razpustitev kmetijskega društva in ustanovitev deželnega kulturnega sveta v mejah deželnega kmetijskega urada. V utemeljevanju tega predloga je rekel med drugim, da bo, če se njegov predlog sprejme, obžaloval, da je v prejšnji seji pokazal zbornici hrbet, če ne, pa bo videl, kako prav je imel. Njegov predlog ni bil sprejet, ker celo Blažek Grča ni zanj glasoval, ergo je dr. Turna le videl, kako prav je imel, ko je storil korak, da je šel iz zbornice, da ni delal tlake dr. Pajsrju, kakor je to delal Grča s svojimi tovariši vred. Precej nesramnosti je treba, da se slovenski poslanec poslužuje takih lažij, kakor vlasuljasti Grča proti slovenskemu poslancu. Toda Grči, ako se* ga opazuje pri sejah, se skoro ne 'more pripisovati kaj drugega; kajti z ome-
eno9tjjo je navadno združena tudi hudobnost. Sicer pa to ni bil njegov prvi čin. Svoj čas je celo hotel, da Pajer dr. Turno kot deželnega odbornika kaznuje za to, ker se je upal na nekem shodu zagovarjati svoje nazore 1 Za kaj takega je treba res le Grče !
Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Ctistofoletti-Gliubich.
Kova oblika kare. — Senhor Alvaro Josquim de Oliviera, kateri je bil prej profesor na politehnični šoli v Rio de Janeitu, je iznašel lahko razstopljivo kavo. Ta kava se bode napravljala še popolnoma gotova v prahu ali koščekih, z mlekom, brez mleka, s sladkorjem, ali pa brez njega. Te koščke se vrže v škudeiico vrele vode, in koj ima vsak pred seboj izb orno kavo. Oliviera seje združil z _miadim Brazilijancem, Senhor H. Vasconcellos-om po imenu, s katerim bodeta prodajala v Londonu svoje izdelke.
določil osnovne postave naših moralnih idealov, ki se po naSih šolah uče, in za zgled se navajajo seveda narodni junaki iz naSe zgodovine. Vsi sloji našega naroda umejo čut dolžnosti in požrtvovalnosti. Vsi japonski vojaki so vešči branju in pisanju in v tem prekašajo Ruse. Tudi ne vživa nihče kake prednosti j v baraki spi sin plemičev zraven ku-lija. 2e v Soli se dečki navajajo vojaški disciplini; v višjih razredih pa se uče z orožjem boriti. V višjih šolah se celo vežbajo v strelnem orožju.*
BaltlSka eskadra
.Vila ta hlii7P od 60 kr-do&l(Lll35
OVIIa Za UIUZC meter. Zadnja novost! Franko in carine prosto na dom. Bogata vzorna zbirka z obratno pošto. Tovarna STile Henneberg t Curlhu.                  6
Katar t grlu (v goltancu, jabolčniku iz bronhijalni) se najlažje odpravi z rogaškim Slvria-vrelcem. Dnevno grgranje s to mineralno vodo (ki bodi morna) in jemanje e vodč v gorkem mleku, učinkuje gc-ovo, večkrat takoj.
Vojna med Rusi in Japonci.
Načelnik ruskega »Rdečega križa* proti Japoncem.
Načelnik »Rdečega križa" v Port Ar-turju, general Balašov, je pisal poročevalcu Reuterjevega urada v Gifu pismo, v katerem se bridko pritožuje, da se Japonci ne ravnajo po načelih, določenih v ženevski konvenciji in na konferenci v Hagu in so Ruše prisilili, da so morali tri natanko kothospi-talne ladje označene parnike, na katerih so se nahajali ranjenci, prepustiti usodi. Imenovane ladje so bile usidrane na mestu, kjer niso bile izpostavljene japonskemu ognju, ki je bil naperjen proti ruskemu vojnemu bro-dovju; toda Japonci, ki so se posluževali zrakoplovov, da so dirigirali svojo artiljerijo, so z granati obstreljevali baš dotično mesto v pristanišču, kjer so bile usidrane hospitalne ladje. Rusi so morali vse ranjence spraviti z ladij, katere so Japonci neprestano raz-streljevali, da so jih kasneje tudi potopili. Tudi preje so že Japonci najraio bombardirali one dele mesta, kjer so vedeli, da se nahajajo bolnice.
Rusko ljudstvo in ranjenci. Tisti ranjenci, ki se vračajo iz rusko-japonske vojne po zabajkalski železnici   domov, ne morejo prehvaliti dobrote in usmiljenja preprostega ljudstva. Na vsaki postaji pričakujejo  trume kmečkih ljudi vlake z ranjenci. Tu so starčki, možje, ženske in otroci in vsak ima za ranjence kakšno darilo: eden mleko, drugi kruh, sadje, tobak,  kratke pi-pice. In svoja darila ponujajo ranjenim vojakom s tako ljubeznijo, s takšno milo pro-stoto, da to opazovalca do solz gane. .Mleka sem prinesla — kliče starka z loncem — vzemi, golubčik, vzemi od starke, ki drugega nima!* Na neki postaji je izmed ljudstva izstopil navaden mužik ter vprašal, kje je po veljnik sanitarnega vlaka. Pripeljali so ga. Mužik seže v žep in potegne pest bankovcev. ,Tu 200 rabljev, vzemite za vojake. Iz srca dajem, vaše blagorodje!« Podobnih prizorov je zelo veliko. Ranjeni vojaki na celem potu niti  enkrat ne  trpijo pomanjkanja. Ko  je mrzlo, ne enkrat se zgodi, da mužiki slačijo svoje kožuhe ter jih mečejo v vlak. Zimske težave t Mandžuriji. V Mandžuriji je nastala huda zima in obe armadi morata gledat«,  da se ubranita groznega mraza. Ponoči pada že zdaj toplomer, pod — 20° R. Ruska armada je nastanjena po kitajskih vaseh in po »zemljankah«, podzemskih bivališčih, ki so jih vojaki izkopali. Kjer je mnogo vojakov skupaj, se vsled telesne toplote dvigne gorkota na 6 do 8°. Premog je silno drag, pud lesa stane 50 kopejk. Mnogo je turščine slame a te ne morejo rabiti za kurjavo, ker se preveč kadi. Ponoči je od take kurjave nevarnost, da se moštvo zaduši. Ruski inženir N. P. Melnikov je iznašel nov način za kurjavo zemljank z denaturaliziranim špiritom.  Melnikov zistem izrablja vso toploto špirita, ne dela plinov in dima ter zraka ne kvari, Poleg tega je poceni, ker stane kuhava ene zemljanke za noč 5 do 8 kopejk. Melnikov je iznašel tudi barake iz papirja. Iz kartona se postavita dve steni, med katerima zadržuje  široka plast zraka, da ne uhaja toplota. Kako se v*g»j»jo Japonci v hrabrosti? Hrabrost in moč, s katero se v sedanji vojski Japonci bore, si moremo razlagati le iz vzgoje mladega Japonca. Kakor v  stari Sparti, tako se vzgaja Japonec v ljubezni do domovine m osebni hrabrosti. Japonski državni baron Suvemseu, ki se mudi  sedaj v Londonu, izjavil je nekemu anglešk. časnikarju: ?V naših šolah in vojašnicah se po-5 uja J'^8  hrabrost  in  izpalnitev dolžnosti. Odkar se je naša dežela odprla evropski kulturi, je ceiar v nekem ediktu
nadaljuje redno svojo pot na Daljni Vstok. V Port-Saidu so se pozdravile ruske ladije z angleškimi. — CujvJ se, da se klatijo okoli japonske ladije, da bi delale kako ovire Rusom.
Kova bitka?
.Times* poročajo iz Mukdena, da je bitka na desnem krilu že pričela* Japonci so pričeli z ofenzivo baje zato, da bi mogli popolnoma dognati moč ruskih pozicij n? desnem krilu. Ruska armada na levem krilu se je baje združila s centrom, da bi z vso silo napadla japonski center. Kuroki je gledč« na to stopil v ofenzivo.             .
I« Bfnkdena.
Na bojišče je že dospel ves 18. ar-madni ruski kor. Cim si nekoliko odpočije, bo Kuropatkin skušal obiti japonsko vzhodno krilo in Japoice prisiliti, da šprejmo bitko. Zatrjuje se, da ima Kuropatkin sedaj 350.000 mož s 1200 topovi, doč'm imajo Japonci samo okoli 300.000 mož in 1000 topov. P^rt-Artur.
Iz japonskega tabora pred Port Artur-jem se javlja, da so japonske granate v torek opoldne zažgale del mesta pri arzenalu. Požar je trajal do večera. Japonska vojna uprava je baje odposlala pet podmorskih čolnov pred Port Artur.
Zadnje vesti.
Zopet poročajo, da so si osvojili Japonci dele utrdeb pri Erlungšanu in Sunču-sanu pred Port-Arturjem; ko^ pridejo te utrdbe popolnoma v njih roke, potem da pade Port-Artur v kratkem?! — Baltiška eskadra gre skozi sueški kanal. — iz Mandžurije ni posebnih poročil.
Razgled po svetu.
Državni abor. — V daljni debati o Korberjevi izjavi ;so govorili nemški šovinisti že kakor navadno pretirano, zahtevaje nemški državni jezik. Biankini je gevoril o Dalmaciji in o Handlu, ki uvaja v Dalmacijo ger-manizacijo in ki je še vedno namestnik, dasi Dalmatince tako razžalil, v politični upravi imajo 50% tujcev, med temi 30% Nemcev. K6rber je branil Handla, rekoč, da vsa tista izvajanja o razžaljenju slonijo le na besedah enega uradnika, ki je pa izstopil politične službe. Daszvnski se je potegnil za prostost besede v zbornici. Na drugi galeriji je bil nastal krik proti kršč. socijalistom. Klicalo se je; Proč z Luegerjeml Proč s sovražniki šole! Živela svobodna šola!
Stavka premogarjev na Dunaju. — Na Dunaju so začeli stavkati premogarji. Stavkujočsh je 1200. Stavko so vprizorili delavci pri severni železnici. Štrajkujoči zahtevajo, da se jim tedenska plača zviša na 25 do 30 K in da se uvede rok 8 dni za odpust iz službe. Do sedaj še ne primanjkuje premoga, če bi pa trajal štrajk le nekaj dni, bi moralo več tovarn ustaviti delo. Slov. akad. društvo .Slovenija* priredi 2. decemb. ob 7,8. zvečer v spodnj budjevicki pivnici, Alserstr. 7. svoj III. redni občni zbor s sledečim vsporedom: 1.) Pre-čitanje zadnjih dveh zapisnikov. 2.) Odbo-rovo poročilo. 3.) Nadomestne volitve, 4.) Samostojni predlogi. 5.) Pradavanje člana akad. društva ,Zvonimir*. 6.) Slučajnosti.
Krst italijanskega prestolonaslednika princa Humberta bo 4. decembra v Kvirinalu. Krstu bodo prisostvovali črnogorski knez Niko, vojvoda Connaught kot zastopnik angleškega kralja, in pruski princ Al-breeht kot namestnik nemškega cesarja.
Ruska žena-jnnaklnja umrla. — Haitena Korotkijevič je bila žena ruskega podčastnika. Korotkijeviča. Ko je bil premeščen v Port-Artur, se je odločila, da gre za njim. Ko je prišla do Harbina, je začela vojna, zato je niso pustili naprej. Junaška žena se je oblekla v moško obleko te:- šla peš pred Port-Artur, predno so ga začeli Japonci oblegati. Sprejeli so jo v tisti polk, t katerem je služil njen mož. Udeleževala se je bojev ter se cesto odlikovala. Pozneje se je izvedelo, da je žena, aH pustili so jo vseeno v vojski. Proti koncu oktobra je nesla iz prve pozicije generalu Steslju neko poročilo, ali na konci pota jo je zadela sovražnikova kroglja ter je ostala mrtva na mestu. Truplo so o vili v rusko zastavo ter kopali z vojaškimi častmi.
Samostani na Bavarskem.   —   Po
zadnjem samostanskem šematizmu znaša število redovnih hiš in redovnikov pri moških redovih 83 samostanov, 23 podružnic in 1784 udov, pri ženskih redovih 114 samostanov, 924 podružnic in 11.569 udov. V zadnjih 30 letih se je povečalo število moških samostanov za 12 naselbin, pri ženskih redovih pa za 514 s 6515 udi. Srečna Bavarska!
Na večala obsojena morilca. — Te dni sta bila pred mariborskimi porotniki obsojena na vešala morilec svoje žene Oskar Šegula in »Štajercev* sotrudnik krojač Alojzij Muršec, ki je Seguli pomagal izvršiti strašno hudodelstvo. Šegula je vse priznal, Muršec je pa tajil, a mu ni nič pomagalo. Morilca sta prosila predsednika, naj ju priporoči v pomiloščenje. — Dodatno se še poroča, da je Muršec po odsodbi priznal svojo krivdo, rekoč: Jaz obstojim, da sem kriv ter prosim za nižjo kazen.* Šegula je med govorom drž. pravdnika jokal.
Nesreča y Opatiji. — Konj izvoščika Benka iz Matulj  se je  vstrašll nekega parnega stroja na cesti. Benko je padel na  tla ter se nevarno ranil na glavi. Ni upanja, da okreva. Gost, katerega  je peljal, je  padel samo v blato, ostal pa drugače nepoškodovan. Nesreča na Jesenicah. — Zgodila se je   strašna nesreča v železniškem predoru skozi Karavanke. Iz rova so izvlekli 11 mrtvecev; sumi se pa, da jih je še več podsu-tih. Od ranjenih jih  gotovo več umrje,  ker jih je mnogo, ki se že nahajajo v agoniji. A tudi tisti, ki okrevajo, se ne bodo mogli posebno veseliti življenja, ker bodo brez dvoma svoj živi dan ostali pohabljeni.  Kako se je prigodila nesreča, se  še ni moglo natanko dognati. Kolikor je mogoče že sedaj dognati, so se v južnem   rovu železniškega  predora v globočini 2940 metrov vneli plini  in  eksplodirali. Sklepr se, da so pari, ki se nahajajo v spodnjem rovu in kjer teče žvepleni studenec, da je tu nemogoče vsako bivanje, izpuhtevali v zgornji rov in se tukaj razširili. Na kakšen način da so se tukaj  vneli, se niti slutiti ne more. V rovu se je slišala samo grozovita eksplozija, zemlja se je jela tresti, cele plasti zemlje in kamenja so se utrgale in padle v rov, tramovje  je   pokalo in vmes se je slišalo kričanje delavcev. Ljudi se je polastila strahovita panika. V prvem hipu je bilo vse okaraenelo, nehote je vsakdo mislil na beg, da bi utekel in se rešil groznega pogina. A to je trajalo je trenutek; potem pa je vsakdo mislil samo nato,  da bi rešil one nesrečnike, ki še morda žive, ki jih še niso udušiii plini, ki jih še ni ubilo kamenje. Strahovit prizor je  bil to, ko so izpod zemeljskih plasti kopali mrtvece, ko so stokajoče, ranjence nalagali na vozičke. Mrtveci so bili grozovito spačeni, da jih ni mogoče spoznati. Obraz jim je črn kakor oglje, oči izbuljene, telo opečeno, pokrilo z blatom in strjeno krvjo.
Med ponesrečenci so tudi Bcvčani, za Štiri se že ve: MiheličJvan in Kravanja Ant. z Dvora in Mihelič Andrej št. 14. in Mihelifi Andrej št. 34. iz Pluženj.
Svojo mater Je ubil in oropal v Hu-stienovci pri Brnu neki Fr. Vcdbal. Umorjeno 741etno mater je nečloveški sin zanese! pod streho ter hišo zažgal. Zločin je storil, ker mu mati ni hotela izročili hiše.
Kitajski koledar. — Kitajsko prebivalstvo je zelo vznemirjeno, ker so državni astrologi v Pekingu v koledar za leto 1905. uvrstili osmi mesec dvakrat, ker je leto prestopno. Vsled tega bo imelo prihodnje leto na Kitajskem 13 mesecev. V tem vidi kitajsko prebivalstvo znamenje za velike nesreče in uime, ker je tudi zadnja velika povodenj na Kitajskem bila v prestopnem letu. Ljudski proroki na Kitajskem pravijo, da prihodnjo leto izbruhne velika vojna.
' jo po-
Nekaj izkušenj v industriji glede na naše politično in gospodarsko življenje.
Nadaljuje Iv. Rollet. O ribjem lovu. (Dalje.) Telo morske   postrvi   ima   izraščeno skoro obliko cilindra, nebna kost je na lahko izdolbena  ter ima na strani letvo, močno, visoko, zobato. Zobje so srednje močni in sekirnati, pogostoma  stojijo  vdvovrstah;v starosti izpidajo od zadej na spredaj. Hrbet je večkrat plavorjav, strani srebrne barve s črnimi progami, trebuh se sveti kot srebro. Morska postrv drestt v mesecih november in december, prihaja  pa  še poprej, v mesecih september  in   oktober, v reke, da
drestitev cjori. Ena riba da  haj^s^m   do 20.000 jajec. Jaz sam sem i^iilUl pr^j sr><>d' njevelikih ribah, težkih 5 do ^ 1% 8*<:#   do 4000 jajec. Za časa dreatit?^ j^do   to SP jako malo. Napačna je ta sodvjaiSdalMNotf1 postrv na svojem potu po rek^li   izJ^^lr Ijenje iz njih. Čas drestitve j^Cft^Kilios^nl;^ v tem času postrvi sploh ipl*oj^jdo.   0%ol4 prihaja, da je postrv, ujeta pM^lMi^til'1^ in raalo  okusna, docira ima   ta   rlk^n*!^ pred drestitvijo, jako okusno r$d»Ljnit^0SiK Da tako malo jedo v onam   {as%, s*.j lo% p^ so tehtni vzroki. Mnogo pa jifc^je   #yo   niK sliti, da je pri tej  vrsti   rib >V)Ja   tp%1%z ženski, moški in pa taki, ki t%e sproti t gt   ^ plojajo. Prišlo se je do tegfi  na^iraH^ja,   kerv. se opazuje morske postrvi ob ^kitvltjafc^^ pojajo po slanih  vodah,   ter  so   je   iije^o'% mast in mičkana jajčka. Las   &*$**# t^s^ navadno z dohodom v refee ^ d(^, k   0 ^cce   , med tem časom se močno po stija^, l^oio^p^ je drugače prešič med ribami , Po^re > (zr%d0^o veliko ter ni izbirčen pri   tetf^, %arl%li   it\\ živega v svojem domovanju, r-joJr^, fcglrft^jtt^ losos se odebeli v morju   za   3&|oKl(g    n%, leto. —
Tako debela žival naj NKroj aa ja?*a drestitve sla po rekah navzgo^i RaiiiDI-goo, vl'H katere je vstvarila priro&a ^ r^kak, la»J jit% je človek še pomnožit z braitMi vi^iNi^ <s metrov, treba preskočiti itd.
Odebelelemu lososu \o veCškri^i n^nic-«. goče premagati take ovire, Rudi te^a '^H % naložil Stvarnik v svoji incdrt^tl potf.l**ftf**a izhaja, da lososi, ki ne morejo p^uit 49^j(cfc^ ovir, pogostoma ostajajo \ n^va^nl vodli Kv liko čass, da izgube debelost te^r p^osKiHJS) gibčni, vsled česar raor&jo IpioR^J o^ir^ Naravno je torej, da močno ds%clfr* rKe, ^i ne morejo slediti drugim, ^aos^an^jo, 5 ju L^ je dalo povod mnenju, da n^so ^lo^nc.
Ko gredo v reke nMzg%oU gto^do^apf^j ribe ženskega spola, za njimi p.lo<# (Deškega spola, ki se med sefcoj venvoi»%fc pfij«^j, Navzgor gredo toliko Caisa, da jo dro^tiNv zrela, po drugi strani pa* da^se dobijo-,pr^. merni prostori za drestitev.^, flfNiK^N, peščene prostore od glavnega lok%j 1 alfl%i ^ v tekoči ali mirnejši vodi si i^l)0f>fljo naJM^ Ženska riba izgrebe z repot^i li^knj |o, °y% drest s tem, da se odrgne olfc st^anSj,» |ufc^, njo, nakar prihiti moSka riba*, ji^, ^plo^j, ht na to se pokrije vse na rabi* 0 s   pes^fcoic^,
Morska postrv ne roma^ rac^a t%,fl1co •« <jil<^i kot navadni losos, dočira gr^> t, a sNfcofi ;cey Ren ter v stranske švicarska p%ritoT*|!0 %n u ter celo v švicarska jezera ^ iKorsk^a p %ostrs.v pa pride komaj do Metza,fcj erNejc^leMNsto lovi. —
Take so sposobnosti te* thjb *V SM $ll mogla izhajati; tu dobi gru* ,j» ^11 p^esk^«%, dostno, velike množine v%d0i rn^niHroff^ja male ovire pri pohočlu navzgor, na fla^jB^ čin pa ne tako velikih in tafeCb po^osl^m M) kakor v Renu. Tudi dohed <*)o ^y^ %ijk ca ni predolg, dočim pri ulivfco §3oCe 5 v ^mt^jj tudi dobi morska postrv za^Jos^i sl^ne v^e, (Pride še,)
Zahtevate
* iwj prt* ««%<{
pristno Katltriijg^rj^ii
Kneippovo siaCdiiCalujV%
samo v zavojih z »tuitT^jio •^UB^d žipiika Knei.r« it j Nsi«il«\tf Katlireiner tetseifkrbii^M^jltiiJ*^ rsch   manj   vredtiih 1
Božjastk
Kdor trpi nr, bozjasti, teafl   htarifei
o teh boleznih. DoMa   $t^m3t\ts franko v prly. Schiran^Vv^K,
Andrej Fajt
pekovski mojster
v Gorici Corso Franc. Oius. žt. 2. filijalka V  isti  ulici  št. 20,
Sprejema naroČila vsakovrstnega peciva, tudi - najfinejtga",m nove maše in godove, kolače za bir-mance, poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov.
Ima tudi na prodaj različne moke, fino pecivo, fina  vina in  likerje« po zmernih cenah. Sfiti T<*l!ko   noč   priporoča   goriške piiice, potice Itd.
J§oJ>aia izbija
klobukov za dame
po ztf)CFi)ib ceoab*
= Matilda Pan = v Raštelju št. 3, II. nadstr.
wwwwwwww
Gorica   ^&~   Gorica
Klimatično zdravišče.
Hotel Siidbahn
na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. ~ Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsvečava. — Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. —- Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna knjižnica.
j                   Zaščitna znamka: „Sidro"                   ;|
i Liniment. Capsisi comp.i
ioi comp.
Nadomestek za
Pain-Lxpellsr
je splošno priznano kot izvrstno bol blažujoče mašilo; cena 80 vin., K 1*40 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škatljah z našo zaščitno znamko ,Sidro" iz Rlehterjefe lekarne, potem se je gotovo prejelo originalni izdelek.
,RICHTERJEVA LEKARNA.
\             k ..zlatem levu" v Pragi
E l i s a b e t h g a s s e št. 5 nova.
A                Dnevno razpošiljanje.                I
¦           Prva koiicosljdniratta flelavnica z mo-i toriilm Obratom za fino mehaniko, fiziko, ma. | tematiko, optiko, fino brušenje in poliranje itd
¦   Vpeljava strelovodov, elektrike, brzojavov, hišnih telefonov, phna in vode.
Poprave se IzvrSujeJo hitro In pe ceni
Ivan Potočnik & A. Hiigel |
Gorica, za vojašnico/                 |
Precizijska delavnica predmetov za^jenje. |
Bogata zaloga                       I
raznih predmetov za razsvetljavo za plhtovo hi električno luč.
Oprave za kopelji, sesalke vseh sistemov. — L Topravljalnica au omobilov, molocifclov in dvn- > kole*. — Delavnica za poliakrenje in poniklanje > — Fumpe, železne in kovinske cevi. Zaloga L mesarskega orodja, kuhiojskih nožev, brivskih > britev, škarij itd.                          >
j    Delavnica cementa in umetnih plošč
Ivan Maroni
v Gorici, tekališče Frana Josipa.
Tovarna kvadratnih plošč iz cementa jednobarvnih. Izvršujejo se vsakovrstna dela za stavbe, stopnice, verande, umetne plošče, cevi itd. Izdeluje'kvadratne plošče za hodnike.
8HV* Cene zmerne.
Karo! praščiK,
pekovski mojster in   sladčičar
v Gorici na Komu St. 8.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah.
Naznanjam   slavnemu   občinstvu, da sem
preselil suojo gostilno
iz ulice Montecucco št. 5
v RAŠTELJ št. 17 „AHa Grotta«,
kjer točim dobra bela briška in črna furlanska vina. Z dobro kuhinjo na »goriški način« postrežem o vsakem dnevnem času.                                       i
Se toplo priporoča udani                |
Furlan Anton,
gostilničar.
loffliJfiJberbaum--Gorica
Tekališče Josipa Verdi it. - Via Caserma 15.
Velika izb6r:
jopičev za dame in sukenj-------
oblek za o'roke--------------------
blaga iz preje in volne------------
perila, nogavic, žepnih rut-------
raznovrstnih čipk in podvez     —
pletenih rokavic--------------------
ovratnic, dežnikov    ^---------------
in raznih novost«.    ----------------
Kerševani & (it
= w Gorici =
Blago je po ceni in dobro.
fllnVirctl •   Bluze» spodnje suknje, predpasniki nufuou.   m kožuhovine.     * * ^ 0 0 ^
Antil^^             ; st0,nl^^
N11 sredi RuStelju
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovalSoa nlrnberškega In drobnega blaga ter tkanin, prejo in nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, bdita in popotnike.
Najboljše Sivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE
za krojače in čevljarje.
Svetiiijlce. — Kožni venci. — Masne knjižice.
Sišna obuvala m vse letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaioga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.    2     35-8
iporočata svojo
zalogo šivalnih strojev
raznih sistemov,
za umetno vezenje (rekamiranje)
Zaloga dvokoles.
Mehanična delavnica konec Raštelja št. 4 sprejema vsako popravo šivalnih strojev, dvo-koles, pušk in samokresov. Šivalne stroje in poprave jamčiva od 5-10 let.
Pfaff-ovi šivalni stroji
Anten Krušič
krojaški mojster in trgovec , Corso Giaseppe Verdi št. 33
izdeluje
vsakovrstne obleke =
===== za vsak stan,,
kakor tudi
za  civilne, vojaške ! In držav, uradnike.
Za vse obleke je vedno v zalogi '
raznovrstno  ravnokar   došlo \
sveže angležko i domače blago |
za jesensko in zimsko dobo.     j
Ima  zalogo  gotovih  oblek in j
površnih sukenj za vsak stan. \
Cene zmerne.
»Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
Nocolstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako:
Hranilna vlog« se obrestujejo po 47,%. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rentni davek plačuje pos. sama.
Posojila i na vknjižbe po 57,%, na varščino ali zastavo 6%, na menice 6%. Glavni deleži koncem leta 57,%.,
8tan|« 31. dec. 1903. (v kronah): Članov 1777 z deleži K = 123.644. — Hranilne vloge 1,416.573-66.— Posojila 1,471.650*42 — Vrednost hiS 162.162*93 (v resnici so vredne več). — Reservni zalog 70.125*85.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telefon Št. 79,
SHF~ so najbeljl.
To sliši kupec sicer o vsakem izdelku in od vsakega agenta, k navadno niti ne ve kaj je šivalni stroj, in še ne ve kako se upelje nit v šivalni stroj, tem manj kako isti Šiva, toda mi smo po naši več kot 20-letni posli ušnji raznih tovarniških strojev se prepričali, da so res Pf alf o vi šivalni stroji najbolj trpežni, ter se uverili da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno kot s Pfaffovim.
ffafifivi šivalni stroji nrSui°.po 1(Melni dobi še vednc ffaflovi šivalni stroji S^SS?za domaCo rab0 in
ffaffnvi Žiltillni Strnil so posebno pripravni za umetno vezenje Flaliim  SIVailii 511 Uj!   (recamirenje) ter se poneuje brezplačno.
ffalovi šivalni stroji ESft ?,$*L* vsako lovarno'
Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Pfaffovo šivalne stroje.
Saloga Ifaffovih šivalnih in drugih strojem v Gorici ria lunicipio štev. 1
SJMJNIG & DEKLEVA.
Fopravljuluiea Šivalnih strojev, dvokoles Nunska ulica 14
Prej d 105
Ravno ista vožnja in postrežba kakor prej
Iz LjubljneVYovTYorksamo gld. 000
s prosto dobro hrano že v Hamburgu
v dežele: Pennsjlvanja, Ohio, Illinois,  Minnesota, Montana, Galifornija itd. toliko visjc kolikor je tarifna cena po ameriški železnici; s priznano najboljšimi parniki družbe
Hamburg - Amerika Linie
Kdor je odločen potovati in da se mu dober prostor preskrbi, naj pošlje 20 kron are na moj naslov:
Fr. Seunig — Ljubljana. Dunajska cesta 31.
Sedaj A 00
želo znižane vozne cene v
Ameriko
j\nton 3vanoY pečenko - Gorica
Velika zaloga
pristnih belih in ernih vin iz lasfnih in drugih priznanih vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od 56 1 naprej. Na zahteve pošUia tudi uzorce.
Cona smerno. Postrežba poštena In točna.
Zaloga piva
»Delniške družbo združenih pivo-varen Zalee-ZaŠki Jrg in plzenjskega piva »prazdroi* h sloveče češke »meščanske pivovarne".
Zaloga leda,  karerega se oddaj? le na debelo od 100 kg naprej.
ZLATAR
DRAGOTIN  VEKJET
|C. VECCHIBT) =    Corso 47 - TRST - Corso 47   =
Priporoča  svojo   prodajalnico   zlatanina,   srebrnine   ter   žepnih, zlatih in srebrnih ur.
Sprejema narodbe ter poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur. Velika izbčr srebrnine za darila. Kupuje ali zamenja z novimi predmeti staro zlato in srebro. •                                zrzrzrr   Cene zmerne.              '"
Pazi naj se na
pričujočo tovarniško znamko
Šivalni stroji
Družba Sfnger - akcijsko društvo za švalne st oje.        jg
Y Gorici, na Travniku St. 5. - V Trstu : Corso št. 24.
** Mizarska zadruga **«
v Gorici — Solkanu
vpisana zadruga z omejenim jamstvom
tovarna s strojeviiim obratom na parno in vodno silo
naznanja, da izdeluje
najrazličnejša pohištva
useh slogov
'—- ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. —
Podružnica Y Trstu Via di Plazza vecriiia 1.  Zastop-stvo Y Spljotu ter Orijentu.
Cene zmerne, delo lično in solidno.
Mihael  Ussai
m kovaška in ključavničarska delavnica   ¦>
=====   Židovska ulica št. 7.                   —
Zaloga štedilnikov, sesalk in eevij za vodo. Izvršuje vsako popravo in vpeljavo sesalk in vodovodov.   -*¦*-»¦*¦
J. Zornik
trgovina z modnim in svilenim blagom, pleteninami perilom, potrebščinami za šivilje in krojače, uljudno
naznanja, da se je           -------•..........---------------------------
preselil
Swr~ dne 15. novembra 1904 -*¦
v Eosposko ulico si. 10, lik hotela ,,f ri krone4'.
HW" iW" a*p~    Možno znižane cene
samo še do končano preselitve.  ""^Ijl "*-!^P^
Po tovarniških cenah:
volnene rute, šerpe, Jaeger in belo perilo, in pletenine.
Večja partija letnih in zimskih blus za dame radi opustitve istih, samo dokler traja še zaloga:
za polovico cene.
Hočete dolgo živeti
n se radovati svojega zdravja! Da pa to dosežete, morate skrbeti za zdra   želodec in za urejeno prebavo
Vsakemu, kdor si je pokvaril ali pa prehladfl želodec z neprebavljivimi, prevroč mi ali premrzlimi ,edili, pomaga gotovo
Germanova življenska esenca,
kalera se da vspeSno uporabljati pri: pomanjkanju teka, oslabelem želodcu, napenjanju koleanju, zgagi, slabostih, glavoirlu, omotici, kršili, zaprtosti in zapečenosti, liemorojidali (zlata ži'a.) Po preol-i'!h obedih, posebno po mastnih in težko {rebav!jivih jedilih, odstrani omenjena esenca pritisk in bolečino, (-¦.• spešoje tek, v-ied česar pripomore v veliki meri k vzdrževanju in hranitvi telesa. S tem da izloča v>e po-kvarj<ne sokove iz telesa, čisti tudi našo kri in ima med vsemi enak mi sredstvi predn ^l radi svoje absr-latne neškodljivosti ludi po dolgoletni uporabi, ker je t-ripravljena iz najfinejših in n jholjšib rasllins ili sokov, ker ima prijeten grerkoaro matičen okus tako, da jo rade zauživajo celo občutljive osebe  žensko in otroci.
f.erm- nova Življe ska esenca naj bi ne manjkala kot rravo ljudsko in domače sredstvo v nobeni hiš>, ker nas obva uje večkrat re«nih boleznij tam, kjer nimamo koj p i rokah zdravn š^e ponio i. IVi kuj o-vanju zahtevaj vedno „Germanovo življensko esenco'' iz lekarne „Pri črnem orln'*, v Uelovaiu, ker je že poIn<> i-redsev z enakim imeno a toda n kakor ne z isto »reduostjo. Kot znamenje pristnosti i osi vsaka -teklenica zavita v zelenem kartona po!n> ime firme: lekarna ,.Fri črnem orlu" K. (>ermun v Belovara (HnraSko), kamor naj e pošiljajo ludi vsa potna naročila. Cena'steklenici je K "\', po posli se pošiljajo najmanj tri ?ie&Ienice. Zavihek stane 40 vinarjev pri poštnem povzetju, pa udi če se i apn-j poš je dotitno sv do. Naslovi bodijotod o pisani. Poja nila na w rasa- ja, p <spekli ia navodila k up' rabi zastonj.
Germanov« življensko esenco priporočam kar n^jtopieje trpečemu človeštvu ker sem se prepričal nn sebi in tudi na mnogih mojih farano", ka emu sem  iste priporo il   o najboljšem njenem uspehu.
Edniuiid Medeotti, župnik v Troj tvu (Ur' aško}.
Poročam Vam, da sem poskušava! z lazIPnimi sredstvi, toda nobeno ni Imelo istega- pli"a name kot Germanova ž.vljenska esenca.                                                                                  AndreaH Žižek, Sv. Ana
Prosun zopet za osem steklenic življenske esence,  katero hočem priporoča'i vsem onim,  ki bolehajo        j želodcu. Čutim, kako se mi vrača vedno bolj zdravje               Folonica Haber v Semriachu pri Pejrgavanu.
Lekarna   Cristofoletti   v gorici na travniku.
Trskino (štokfiževo) jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim bolez
nim in splošni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravno-rmene barve po K 140, bele barve S. 2.
Trskino ielcinato jetrno olje. __ Rabu t.-ii olja je sosebno priporočljiva otrokom  in  dečkom,   ki so nervozni m nožne naravo.
Trskino jetrno olje se železnim jodeecm.   s trm oljem .-,,• ../di-.^iio % i^Mth.Mn omsu i-i / -,,,,.\,. -,••;..
\>e k..Mn.. l...!.v.ni. /b-zni »t»U. ,...li... m.-Wrwi.-rf jtf. itd.
Cena ene steklenice je 1 krono 40  vinarjev.
Opomba.  Olje, katerega  naroermi direktno i/. Xorvpj,'ijp,  proišee se vodno v mojem   kom.
laboratoriju prodno se napolnijo stekieniiv. Zato zamurem jameiti svojim i"f\ odjemalcem
j,'lede eistote in stalno sposobnosti za /tlravljonje.
4K   CpistoloIetUjeva pijača iz kine in železa   Ht
iuijbolJ>i pripomoček pri zdravljenju s * rs k ni m oljom. ——     Ena steklenica stane t krono GO vinarjev.      - • ¦   ........   —
Zahtevajte pri nakupu
Ono ja If zajamčeno ČiStO <~WlM In braz vsak« škodljiva primosl. Pore Izvrstno.  Kdor hoče dobiti zaras Jemčeno pristno, perilu neškodljivo milo naj dobro pazi da bo Irnai vsak komad ime „SCHICHT" In varstveno znamko „ JELEN".
...r, wmm *-«,. .. e. - ..,„..,. ,„„..............op.)rt... „..„,,,         Dobil)fl se p(JUS0d j
_ == Zastopnik: Umberto Bozzini - Gorica, Stolna ulica št 9. =
Schicht-ovo sledilno milo
¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦i""              z znamko „JELEN".  «~«Q§