C. kr. dež. šolski svet — reklamno podjetje nemških tvrdk. S Štajerskega poročajo: V zadnjem času smo se začeli tudi štajerski Slovenei zavedati svojih pravic ter jih zahtevamo od vseb deželnih iu c. kr. državnih uradov, kakor tudi od privatnih podjetij. Zalibog, da smo pa povsod premebki in preraalo odločni, kar je velika napaka v javnem živ- Ijenju. Zaraditega tudi ne dosežerao bogvekaj. Ko sa borimo za pravice našega jezika, moramo biti skrajno odločni ter ne smemo popustiti niti za las vkljub vsem grožnjam razaih okrajnih glavarstev in drugih uradov. če se ne damo strašiti ter stojimo trdno na svojem stališču, bomo dosegli marsikaj, to nam izpričuje vrla občina Kokarje in še nekatere druge. Kako pa nam razna oblastva izpolnjujejo naše zakonito upravičene zahteve po pravicab slovenskega jezika, to je poglavje, ki brez njega ne izide skoro nobena številka naših časnikov. Pa kakor se kaže, se za to oblastva ne brigajo dosti. Treba bo nastopiti tako posameznikom, kakor raznim korporacijam drugo pot, pot resnih pritožb tudi po instancab, ne samo jadikovati po časopisih. — Da, ta oblastva! Ne samo, da ne upoštevajo naših upravičenib zahtev, temreč gredo še dalje. Sistematiško zatirajo slovenskiživelj ter obenempospešujejo nemška podjetja vsake vrsteindelajo za nje reklamo. Tako lahko rečemo, da je marsikateri c. kr. ali pa deželni urad tudi obenem reklamna agentura te ali one nemške tvrdke. Recimo: 0. kr. okrajno glavarstvo in reklamno podjetjezaBlankeja v P t u j u itd. Tudi naša šolska oblastva niso prav nič boljša v tem oziru, ampak ranogokrat še slabša od drugih. Polagoma je treba zbrati ves tak material in ga potem predložiti na pristojnem mestu, da bo prizadetim krogom še dolgo šumelo po glavi in da bodo izprevideli, daso c. kr. uradniki, ne pa kriča6irek1amistiin pospeševalci nemških podjetij. Za danes naj navedemo le en tak slučaj, da se otme pozabljenosti, ker bi ga bilo v resnici škoda. Kakor je znano, je zbral c. k r. d e želni šolski nadzornik zaslovenske ljudske šole, g. Peter K o n č n i k, zadnji čas izdane šolske določbe v posamezne zvezke ter jih je izdal. Samoobsebi se ume, da je ta izdaja popolnoma nemška. Tega smo že navajeni kakor marsicesa drugega. Nekajposebnega pa je, da se v tej izdajiopozarja večkrat pod č r t o , da imajo razne tiskovine — tudi dvojezične — nekatere nemške tvrdke v Gradcu v z a 1 o g i. Tako torej! Ko bi nemški nadzornik priporočal Nemeem kako slovensko tvrdko, to bi bilo vpitja v nemškem Izraelu! Vse bi se spravilo pokonci. A pri nas? Pri nas je vse mirno. Kdo bi se pregovarjal za take nmalenkosti"?! Kaj nas briga, če služi tudi naš c. kr. dež. šol. svet za reklamo n e m š k i m tvrdkam! In da je ta reklamist n a š c. kr. šol.' nadzornik, to je pač le tak slučaj. Pa pustimo to in idimo dalje! To izdajo je založila in izdala knjigarna Leuschner in Lubensky v Gradcu. Vsem krajnim šolskim svetom se je ukazalo, da morajo nakupiti to izdajo za svoje šole. Proti temu nimamo ničesar, četudi je imela knjigarua prav labko stališče. Vsakdo bi pričakoval, da bosta imela Leuschner in Lubensky toliko takta kot vseučiliška knjigarja, da bosta izvrševala tudi slovenska naročila ia si zato preskrbela uslužbenca, ki bi bil zmožen slovenščine. Saj je tretjina odjemalcev- Slovencev. Kaj še! Znan je slučaj, da je ta tvrdka odgovorila na slovensko naročilo, da ne razumejo slovenščine in naj se naročilo ponovivnemškemjez i k u ! Tako torej! Šola mora imeti zbirko, iu če jo ne dobi s slovenskim naročilom, mora pa nemško naročiti. Tvrdka se je lahko postavila na to stališče, saj je imela zaslombo pri c. kr. dež. šol. svetu, ki je ukazal, da mora imeti vsaka šola to zbirko. Potem se pa še čudijo ti naši Nemci, če hočemo priti proč od Gradea! Čudno je le, da jim je še dober naš denar, ker ne marajo nas in naše govorice.