NOVOTEHNA IZJEMNO ZNIŽANE CENE DO 31.8.1992 §>PASSAT OGLED V SALONU METLIKA, © (068) 58 1 97, 28 066 Št. 35 (2245) • Leto XLIII • Novo mesto, • četrtek, 27. avgusta 1992 • Cena: 60 SIT fr* T r. DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST * IU oc I- IU o DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST IS _______________ > Ujj232S33SI' tovarna margarine RAMA NA MIRNI MIRNA — Kolinska je že spomladi pričela priprave na gradnjo tovarne margarine Rama na Mirni. Naložbo, vredno (z uvoženo opremo vred) okrog 10 milijonov mark, naj bi zaključili najpozneje do prihodnjega poletja. V tovarni naj bi sprva 40 delavcev naredilo okrog 6.000 ton margarine na leto. Kot nam je pretekli petek povedala direktorica tovarne Kolinske na Mirni, Marinka Škufca, ima 112-članski kolektiv od 15. julija polne roke dela z izdelavo otroške hrane na osnovi žitaric s sadnimi okusi za Skupnost neodvisnih držav. Neoviran prihod Vinka Levsteka Ribniškim borcem ma-njkajo dokazi RIBNICA — V nedeljo je v Slovenijo dopotoval domnevni vojni zločinec Vinko Levstek, doma s Hudega Konca na Sv. Gregorju v ribniški občini. Državno mejo z Italijo je prestopil neovirano, nihče pa tudi ni oviral njegovega obiska v domačem kraju, pri 90-letni materi in ne njegove počastitve spomina na pobite po drugi svetovni vojni v Rogu. Na njegovi poti skozi ribniško občino so ga na nedobrodošlico opozaijali le plakati, ki so jih razobesili ribniški borci. Le-ti kaj več, predvsem zaradi pomanjkanja dokazov proti njemu, niso hoteli storiti. Na nedavni razšiijeni seji OO ZZB Ribnica so se borci iz načelnih razlogov odločili za izoblikovanje protestnega pisma proti Levsteko-vem prihodu v Slovenijo. Menili so, da človeku, osumljenemu za vojne zločine, ki po mednarodnem pravu nikoli ne zastarajo, v državi, v kateri naj bi te zločine storil, ne bi smeli dovoliti svobodnega gibanja po njenem ozemlju. Po prihodu v Slovenijo bi ga, tako menijo, morali prijeti, ga zaslišati, soočiti s pričami in mu omogočiti pošteno sojenje, kar v današnji demokratični družbi, kar naj bi bili, ne bi smelo biti noben problem. Da bi borci lahko ostreje nastopili, kot so to storili na podlagi navedenih razlogov, pa jim primanjkujejo dokazi, predvsem priče in še zlasti očividci pobojev in drugih dejanj, ki se pripisujejo Levsteku. Odločili so se, da bodo proti njemu nastopali na podlagi dokazov, pri čemer se bodo omejili le na zločine, ki naj bi jih storil med vojno, za kar bodo skušali poiskati tudi priče. Več še na 15. strani. M. L.-S. Agrokombinat ne bo več glavni |5|fL Krški kmetje ustanovili vinogradniško in prašičerejsko zadrugo — Agrokombi- » nat se bo preoblikoval v delniško družbo — Zadrugi bosta nadaljevali tradicijo KRŠKO — Agrokombinat poslej ne bo več kmetijski kombinat, saj sta v začetku meseca v Krškem zaživeli prvi dve kmečki zadrugi. Po nekaj zapletih ob preoblikovanju podjetja je slednjič le prevladalo mnenje, da je najbolj učinkovito, če se posamezni kmetije povezujejo po dejavnostih. Tako sta nastali Vinogradniška zadruga Kostanjevica in Prašičerejska zadruga Krško. Obe zadrugi sta minuli teden že oblikovali program dela in se predstavili na tiskovni konferenci. Vinogradniško zadrugo je ustanovilo 58 proizvajalcev. Njihov upravni odttor vodi Jože Gabrič, medtem ko upravnemu odboru prašičerejske zadruge, ki jo je ustanovilo 16 članov, predseduje Andrej Turk. Ker kmetije niso ozko specializirane in se bodo včlanjevale v več zadrug, znaša članski delež le 200 DEM. In kakšna je vloga Agrokombinata v zadrugah? Po zagotovilu direktorja Ivana Kozoleta podjetje ne bo več imelo odločilne besede. Agrokombinat Krško je kupil en delež ter si z njim zagotovil en glas pri odločanju in še člana v POMOČ OB SUŠI: 50101-678-51579 Julijsko-avgustovska katastrofalna suša je prizadela celotno ozemlje Republike Slovenije, predvsem pa občine severovzhodne Slovenije. Ugotavljamo, da je že sedaj najmanj 330.000 prebivalcev neposredno prizadetih s posledicami suše, saj je na omenjenem območju po dosedanjih ocenah uničenega že od 10 do 90 odst. letošnjega pridelka. Glede na katastrofalne posledice suše, ki so tako obsežne, da jih prizadeti prebivalci ne bodo mogli odpraviti sami, in glede na splošno pomanjkanje prosimo posameznike, podjetja in ustanove, da pomagajo z nakazili finančnih sredstev na žiro račun RKS št.: 50101-678-51579, s pripisom »pomoč ob suši«. Vsem darovalcem se Rdeči križ Slovenije v imenu tistih, ki bodo deležni pomoči, najlepše zahvaljuje. RDEČI KRIŽ SLOVENIJE ROKA VEC ŠE DEVETIČ — Nedeljska gorska motociklistična dirka na Mirni je privabila 44 tekmovalcev iz vseh slovenskih moto-klubov. Mnogi so prišli zato, da bi na tej progi od Zapuža do Stana premagali Braneta Rokavca, ki je doslej zmagal že osemkrat in cesto pozna kot svoj žep. Domačin in ljubljenec občinstva je v obeh vožnjah dosegel najboljši čas in na koncu postal tudi absolutni zmagovalec. Več o dirki na športni strani Dolenjskega lista. (Foto: J. Pavlin) NOVO MESTO — Konec lanskega leta je imelo 14 pravnih oseb iz dolenjske regije v drugih republikah nekdanje Jugoslavije 83 poslovnih enot. Od tega je imelo 9 podjetij iz novomeške občine v drugih nekdanjih jugoslovanskih republikah 71 enot, iz trebanjske občine eno podjetje 6 enot, iz črnomaljske občine 2 podjetji 2 enoti, iz metliške občine pa 2 podjetji 4 enote. Knjigovodska vrednost teh poslovnih objektov je konec lanskega leta zna- Tudmanove grožnje Slovence dobro poznam, nič se ne bojijo asimilacije, saj so prepričani, da jih tudi Hrvati ne morejo asimilirati, ko pa so vzdržali pangermanske, latinoitalijanske in madžarske pritiske. Bojijo se nečesa drugega — da se bo, če se bo Hrvaška raz vijala hitreje, spremenila njihova vloga. Da Slovenija ne bo imela hrvaškega trga, da pa bo Hrvaška imela slovenskega. Za Slovence je bila Hrvaška eldorado, od počitniških hiš, bank pa do vsega drugega. Te besede je pred dobrim letom dni zapisal v Vestniku nekdaj tako čislani intelektualec dr. Dušan Bilandžič. Tedaj v naših krajih niso povzročile večjega vznemirjanja, precej drugače pa je sedaj, ko jih je začel po na vljati in še zaostro vati hrvaški predsednik dr. Franjo Tudman. Odkar je tako prepričljivo zmagal na volitvah in uvedel enostrankarsko vlado, kar pomeni, da je dobil v roke vse niti zakonodajne in izvršne oblasti, je njegova beseda odločilnejša od zakona. Tega se moramo zavedati vsi, od predstavnikov naše oblasti, vse do zadnjega prebivalca v obmejnem pasu na Kostelskem. Dr. Tudman se zaveda hiperinflacije in drugih težav, ki jih prinaša od vojne izčrpano gospodarstvo, zato krivdo za gospodarske neuspehe prenaša na sosede. Nenadoma smo postali izkoriščevalci Hrvaške, in to celo s srbskim blagoslovom. Da bi povrnil »ukradeno«, je hrvaški predsednik postavil pod vprašaj slovensko lastnino na hrvaških tleh, ne oziraje se na to, kaj bi razlastitev pomenila za Hrvaško samo. Kateri tujec bo potem še vlagal vanjo? Upajmo, da bo slovenska oblast naredila tako, kot je napovedal predsednik Kučan, in z mednarodno pravno pomočjo zaščitila naše interese. M. LEGAN upravnem odboru zadruge. Ob tem ima seveda še možnost nakupa več deležev, vendar brez dodatnih glasov pri upravljanju. Vse nove zadruge se bodo, vsaj v začetku, s pogodbo vezale na Agrokombinat, ki bo zanje opravljal administrativna, tehnična in strokovna dela. Agrokombinat naj bi se medtem do konca leta preoblikoval v delniško družbo, ki bo 45-odst. upravljalski delež prenesla na novonastale zadruge. Sedanja Temeljna organizacija kooperantov bo z oblikovanjem še ostalih predvidenih zadrug — sadjarske, živinorejske in pozneje morda še drugih — postala nepotrebna. Njeni delavci bodo razporejeni po dejavnostih, saj bodo zadruge še naprej potrebovalerstrokov- šala dobro milijardo tolaijev, ocenjena tržna vrednost pa več kot 2 milijardi tolaijev. Tako po številu kot po vrednosti je bilo največ poslovnih enot na Hrvaškem, sledi Srbija, BiH, Makedonija in Črna gora. Največ premoženja v drugih republikah je bilo v obliki materialnih naložb (dobrih 55 odst. oz. za blizu 570 • Od oktobra 1990 do srede aprila 1992 so po podatkih novomeške SDK štirim pravnim osebam iz dolenjske regije (trem iz novomeške in eni iz trebanjske občine) v nekdanjih jugoslovanskih republikah odvzeli 12 poslovnih enot, katerih knjižna vrednost je znašala blizu 148 milijonov tolarjev ali 5,4 milijona nemških mark, tržna vrednost pa je bila blizu 17 milijonov DEM. V Srbiji so trem pravnim osebam odvzeli 6 poslovnih enot, katerih tržna vrednost je znašala 16,6 milijona mark. Več kot tri četrtine odvzetega premoženja je bilo v obliki materialnih naložb, pri ostalem pa gre za zaloge. V enem primeru gre za odvzet počitniški dom, in to na Hvaru. Ta dom naj bi bil odvzet samo začasno, njegova tržna vrednost pa znaša 2,5 milijona nemških mark. milijonov tolaijev po knjigovodski vrednosti) in v zalogah (45 odst. oz. 462,4 milijona tolaijev). 56 pravnih oseb iz dolenjske regije pa je po stanju konec lanskega leta imelo zunaj Slovenije 172 počitniških objektov, vse na Hrvaškem. Knjigovodska vrednost teh objektov je znašala dobrih 372 milijonov tolaijev, po tržni vrednosti pa dobrih 883 milijonov. a jj / Do konca tedna bo prevladovalo sončno in toplo vreme, v soboto in nedeljo so možne popoldanske nevihte. ne ljudi. Prvi kmečki zadrugi v krški občini sta povezali tradicionalno proizvodnjo s tega območja. V preteklosti poznano rejo prašičev so sicer poskušali oživiti že pred leti, ko so na manjših farmah zgradili zmogljivosti za vzrejo 12 tisoč prašičev letno. Na žalost je veriga plemenske vgoje v zadnjih letih popustila, tako da zdaj v zadružnem sektoiju letno zredijo samo dva tisoč živali. Zaradi zmanjšanega dotoka svinine iz Hrvaške in vse glasnejših zahtev po čistem okolju je potreba po povečanju zadružne proizvodnje vse večja. Tudi vinogradniška zadruga bo poskušala nadaljevati tradicijo, uveljaviti vina s tega območja in poskrbeti za napredek te dejavnosti. Vinogradnikom je, tako kot tudi prašičerejcem, že dolgo jasno, da z razdrobljeno proizvodnjo ne bodo dohitevali razvoja sodobne tehnologije in tako ne bodo kos zahtevam sodobnega tržišča. B. DUŠIČ-GORNIK |p. Kraje nekdanjih bratov: vzeli 12 poslovnih enot Ob 17 milijonov nemških mark — Največ v Srbiji TEMELJITA PREDSTA VITEV — Novi kmečki zadrugi sta sejavnosti predstavili z besedo pa tudi z rezultati svojega dela - svinjskim mesom in vinom iz domače kleti Na sredi Ivan Kozole, direktor Agrokombinata, desno Jože Gabrič, predsednik upravnega odbora Vinogradniške zadruge Kostanjevica, in levo Andrej Turk, predsednik upravnega odbora Prašičerejske zadruge Krško. (Foto: B. D.-G.) ///////////////////////^^^ l Danes v Dolenjskem listu l na 3. strani: • Vrt po avgustovski vroči na 4. strani: • Suša lomi debele vodovod na 5. strani: • Belt še rešljiv s skupnimi na 6. strani: • Itas je tik pred prvo prodajo na 7. strani: • Krško polje je povsem zgorelo na 8. strani: » • Kolonije minevajo, zbi na 9. strani: • Geto je lahko le začasna na 10. strani: • Otroški jok je v centru utihnil 'fS//////////////////////M^^ I 7 IN DANES — Srečanja pobratimov v Metliki se je udeležil tudi Umber-to Blasutti (na desni), kije kot predsednik občine Ronki leta 1968podpisal skupaj z metliškim županom Petrom Vujčičem listino o pobratenju med obema občinama 24 let pozneje ga je sprejel predsednik skupščine občine Metlika Branko Matkovič (Foto: M. B.-J.) Nesreča ob vojni jih je še bolj povezala Tradicionalno srečanje prebivalcev pobratenih Ronk, Wagne in Metlike METLIKA — Pretekli konec tedna so Metličani gostili 80 prebivalcev pobratene avstrijske Wagne in italijanskih Ronk. Utijevanje in navezovanje prijateljskih vezi med občani vseh treh občin je le ena od oblik sodelovanja, ki traja že dobrih 20 let. Da prijatelja spoznaš v nesreči, se je pokazalo prav ob lanskoletni agresiji na Slovenijo ter pozneje na Hrvaško in BiH. Tako iz Ronk kot iz Wagne je prišla namreč v Metliko po moč za številne begunce, ki so si tukaj našli začasen dom. Za to pomoč so Metličani še posebej hvaležni, ob obisku pa gostje niso pozabili ponoviti, da bodo, če bo potrebno, znova pomagali. Tudi tokrat so Avstrijci na metliški Rdeči križ pripeljali hrano in opremo za dojenčke beguncev, kijih je še nekaj v metliški občini. Na dobrodelni prireditvi pa so zbrali tudi 7.000 šilingov, s katerimi so kupili šolske potrebščine za metliške otroke. Na nedavnem srečanju so ribiči in gasilci znova obnovili nekdaj dobre stike, ki pa so v zadnjem času nekoliko zamrli. Avstrijci so gasilce povabili tudi na 100-letnico gasilstva, ki jo bodo proslavljali prihodnje leto. Nanovo pa so se povezali krvodajalci iz Ronk in Metlike. Metličani bi morali biti letošnje poletje tudi gostitelji italijanskih in avstrijskih otrok. Ker pa so se zaradi vojne v BiH starši bali poslati otroke na počitnice v Slovenijo, so raje ponudili letovanje dvajsetim Metličanom. Zato pa bodo otroci iz pobratenih mest prišli v Metliko na oktobrski ekstempore mladih belokranjskih likovnikov. Ob tem so predstavniki vodstva občine Ronke predlagali, predstavniki vodstev drugih dveh občin pa so se s tem strinjali, da bi izmenjavo med mladimi iz vseh treh občin dvignili na višjo raven. Med drugim tudi s podelitvijo štipendij ali nagradnih bivanj mladih v vseh treh občinah. M.B.-J. NADŠKOF BLAGOSLOVIL OBNOVLJENO CERKEV NA LOGU — Nedelja je bila posebej praznična za farane Loga in tudi številnih drugih krajev boštanjske župnije v sevniški občini, ki so, po besedah župnika Feliksa Goloba, po najboljših močeh pripomogli, da so v sorazmerno kratkem času temeljito obnovili podružnično cerkev sv. Križa na Logu. Ljudje pa so bili nedeljske maše še zlasti veseli, kerje mednje prišel ljubljanski nadškof dr. A lojzij Šuštar (na sliki), saj se, kot zatrjujejo kronisti, še ni primerilo, da bi tako visok obisk počastil to podružnično cerkev. Dr. Šuštar je blagoslovil cerkev, se zah valilfaranom in župniku Golobu za veliko opra vljeno delo, posebej pa še Ložanu Antonu No všaku, ki mu j e prenesel apostolski blagoslov s Svetega sedeža oz. Vatikana. Po maši so se številni krajani želeli rokovati z visokim gostom in dr. Šuštar se je rad nekoliko zadržal v njihovi družbi (Foto: P. Perc) Posavska vina kmalu ob bok štajerskim Priznanja s sejmov v Radgoni in Ljubljani BREŽICE — Tudi vinarji podjetja Vino Bizeljsko—Brežice vsako leto sodelujejo na radgonskem kmetijskem sejmu. Lansko leto so za svoja vina prejeli tri velike zlate medalje, letos pa so se odrezali z dvema velikima zlatima in tremi zlatimi medaljami. Zlate medalje so prejeli za desertno vino portos taw-ny (18,09 točke) ter za beli in rose šampanjec baron Moscon, letnik 1990 (prvi 18,19 točke, drugi 18,57). Z veliko zlato medaljo sta bili nagrajeni beli vini posebnih trgatev: chardonnay, jagodni izbor iz leta 91, ki je zbral 19,41 točke, in laški rizling, ledeno vino, prav tako letnik 1991, s 19,65 točke. Tudi vina krškega Agrokombinata so si na letošnjem Pomurskem sejmu prislužila dve veliki zlati medalji. Vrhunsko vino sauvignon—izbor, letnik 1987, je bilo že takrat najvišje ocenjeno vino v Sloveniji, letos pa si je prislužilo še najvišjo oceno med arhivskimi vini v Sloveniji (19,4 točke). Drugega dobitnika velike zlate medalje, vino laški rizling—pozna trgatev, so potrgali 10. decembra lani. Z visoko oceno si je prislužil tudi veliko častno diplomo z veliko zlato medaljo na sejmu »Vino 92« v Ljubljani. Letošnja nagrajena vina ponovno dokazujejo kakovost vin iz posavskega vinogradniškega rajona. Tako bizeljsko—sremiški kot tudi dolenjski vinorodni okoliš sta pokazala, da premoreta odlične lege za pridelavo najboljših vin. Iz leta v leto postaja bolj jasno, da niso samo štajerska vina zares dobra. Mnogi že zdaj menijo, da posavska vina celo prednjačijo, saj imajo več kisline, ki jim daje svežino. B. D.-G. V J Javna dela res manj vredna? V dolenjski regiji dela v okviru javnih del 7,4 odst. vseh brezposelnih — Možnost redne zaposlitve NOVO MESTO — Javna dela je zavod za zaposlovanje lani organiziral prvič, zato tudi prijavljenih programov za izvajanje javnih del ni bilo velik. Letos pa je programe del prijavilo več podjetij in ustanov. Prva dela so se začela že marca, nekatera pa bodo stekla sedaj. V dolenjski regiji, ki obsega občine Novo mesto, Trebnje, Črnomelj in Metliko, je v polletju v okviru javnih del delalo 256 ljudi ali 7,4 odst. vseh nezaposlenih. V novomeški občini je bilo razpisanih največ programov, 22 izvajalcev je prijavilo 37 različnih del, od tega sedem programov ni zaživelo. Enoletno zaposlitev je našlo 155 delavcev. Dela so si zelo različna, od urejanja okolice, čiščenja divjih odlagališč in platojev za postavljanje vozičkov za smeti do urejanja javnih površin, pomoči starejšim v domu ostarelih, pomoči otrokom z vedenjskimi motnjami, dopolnilnega varstva otrok v vrtcu itd.. Imeli so prijavljenih tudi nekaj del, ki so zahtevala visoko izobražene delavce, vendar teh med nezaposlenimi ni bilo. Tudi pomoč v zbirnih centrih za begun- ce spada med javna dela, v regiji dela pri beguncih 33 delavcev javnih del. Strokovni delavec za javna dela pri novomeškem zavodu za zaposlovanje, Matjaž Verbič, je povedal, da imajo nekateri javna dela še vedno za manj vredna. Vendar so v času, ko bresposel-nost narašča, zelo dobrodošla, saj delavcu ostanejo delovne navade pa tudi možnost zaposlitve ima večjo. V novomeški občini so izvajalci javnih del redno zaposlili 6 delavcev, ker so se pri njihovem razpisanem delu zelo dobro izkazali. Prednost zaposlitve v javnih delih imajo tisti brezposelni, ki nimajo nobenih dohodkov za preživljanje, če pa je programov več, se lahko zaposlijo tudi ostali. Po izkušnjah, kijih imajo na zavodu, pravijo, da ni vedno lahko dobiti delavcev za vsa javna dela. Letos zahtevajo razpisana dela v večini nekvalificirane moške in kvalificirane ženske, struktura brezposelnih pa se vedno ne pokriva s potrebami. J. D. Bo most čez Savo nared v mesecu? Na sevniški občini so strokovnjaki sprejeli Gradisov načrt sanacije mostu čez _________Save — Rok popravila mostu je en mesec od tega ponedeljka SEVNICA — Predstavniki mariborskega Gradisa so pretekli teden na sestanku, ki ga je sklical sevniški izvršni svet, skupaj z drugimi strokovnjaki sprejeli ponujeni sanacijski program Gradisa za »nihajoči« most oz. brv za pešce čez Savo. Most, kije kamen spotike in številnih polemik vse od neslavne otvoritve za dan slovenske državnosti, ko so ga sevniški Občinarji zaradi preplaha ob nihanju takoj zaprli, naj bi Gradisovi delavci popravili — po besedah inž. Ivana Kosija — v enem mesecu, računajoč, da so pričeli s sanacijo pretekli ponedeljek. Sevničani so Gradisu za ta dela izdali voljenje, izvajalca pa so opozorili, da dopolnjeno lokacijsko in gradbeno do- bodo po končanih delih znova opravili vse potrebne meritve in da j'e most še zmeraj gradbišče, zato Gradis nosi vse stroške in morebitne posledice. Inž. Kosi je ironično pristavil, da bo most ves čas odprt, češ čeprav je uradno zaprt, ljudje hodijo čezenj. Na to izjavo seje oglasil predsednik sevniške vlade Marjan Kurnik in spomnil gradisovce, daje občina vsaj dvakrat fizično zaprla most, trikrat pa je opozorila na to Gradis. Po čigavi muziki bo kdo plesal Zadnjih 20, 30 let v zdravilišču v Dolenjskih Toplicah zlasti poleti prirejajo razne prireditve, da popestrijo sicer malo počasno in lenobno zdraviliško življenje. Pa se je pred časom krajevni policist spomnil, da mora imeti vodstvo zdravilišča za vse take prireditve dovoljenje iz občine. V zdravilišču so ga seveda imeli, a so ga v tem času bogve kam založili No, ker red mora biti, pa naj bodo na oblasti rdeči ali črni, je direktor Zdravilišča Dolenjske Toplice lepo na novomeški sekretariat za notranje zadeve poslal dopis, s katerim je prijavil stalne in občasne prireditve, ki jih zdravilišče prireja v okviru svoje registrirane dejavnosti Navedel je, da pozimi prirejajo plese ob sobotah v zdraviliški restavraciji, poleti pa na terasi restavracije Rog. Poleg tega pa poleti občasno prirejajo za zdraviliške goste še večerje na prostoru za piknik. Iz sekretariata je prišel strog odgovor, da morajo navesti točne datume prireditev in natančen čas trajanja, in to tako za zimski kot za poletni čas. h zdravilišča je romal na sekretariat dokaj kratek odgovor: da so datumi sobot in praznikov razvidni iz koledarja, da se ples poleti in pozimi začne ob osmih zvečer, kdaj se konča, pa da so že navedli v prvi vlogi Sedaj je pa vrag vzel šalo. »Brez arogance in čudenja«, kot je zapisano, je občinska oblast poslala zdravilišču dopis, v katerem so s primernimi poudarki in podčrtavami citirali 3., 10., 12., 13. in 16. člen Zakona o javnih shodih in javnih prireditvah. Iz vsega tega citiranja in podčrtovanja ter komentarjev sledi, da mora vodstvo zdravilišča vsak ubogi ples priglasiti najmanj pet dni pred »nameravano prireditvijo«, v vlogi pa »je treba navesti podatke o sklicatelju javnega shoda oz. o organizatorju javne prireditve, kraj, čas in trajanje..., ime vodje shoda ter dnevni red javnega'shoda oz. javne prireditve«. Na koncu pa še nekajpodučnih citatov iz občinskega odloka zoper javni red in mir ter odloka o poslovnem času, in vse to zato, da bo »razvidno, kaj ste kot organizator javnih prireditev dolžni storiti, da le-teh (predpisov, op. p.) ne boste kršili«. Zadnji del bi se dalo na kratko strniti v stavek: Bomo videli, kdo bo plesal po čigavi muziki! A. BARTEU Ljubljansko pismo Demokracija tudi za vojne dobičkarje? Do vojnih odškodnin LJUBLJANA — Sleherna vojna prinaša ljudem samo nesrečo. Spomin na drugo svetovno vojno še dandanes povzroča ideološke razkole v slovenskem narodu; krivice iz tistih časov še vedno niso poravnane, pa naj gre za povojne razlaščence ali za materialno odškodnino, za škodo in trpljenje, ki ga je Slovencem v letih 1941—1945 povzročil okupator. V nekaj naslednjih tednih bo zadnja priložnost vsaj, za delno izplačilo odškodnin žrtvam druge svetovne vojne (iz domačih virov). Na poslanskih klopeh leži namreč najnovejši sveženj lastninske zakonodaje — vendar pa v njem spet ni besede, kako iz izkupička za razprodano družbeno lastnino poravnati vsaj del krivic, ki so se Slovencem takrat zgodile. Kot vemo, naj bi na javno dražbo prišlo tudi premoženje, ki je bilo nacionalizirano tujim državljanom na račun povračila vojne škode, kakor tudi premoženje, ki je bilo pridobljeno z reparacijami in drugimi oblikami nadomestil vojne škode. Predlog zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij pa tako kot veljavni zakon o denacionalizaciji v nobenem svojem delu ne govori o povračilu vojne škode, kije prizadela ljudi med drugo svetovno vojno s strani nezakonitega režima okupatorskih oblasti. Vse zahodne države sodobne Evrope, na katero se pri svojih dejanjih tako radi sklicujemo, so izplačevale vojno škodo na podlagi lastne zakonodaje, ne glede na to, koliko jim je uspelo izterjati od poraženih držav. Del družbenega premoženja Slovenije, ki prihaja na javno dražbo, je nastal tudi s prevzemom italijanske državne lastnine in z zaplembo premoženja državljanom tretjega Reicha — razumljivo, s pravno utemeljitvijo, da bo namenjen za povračila vojne škode, kar pa se ni zgodilo. Neposredno prizadetim ni bila nikoli izplačana na roke. V sklad družbenega premoženja, namenjenega privatizaciji, naj bi sodilo tudi premoženje, kije bilo zaplenjeno kot vojni dobiček (87. zakona o denacionalizaciji). Tega premoženja bi zato nikakor ne smeli vračati nekdanjim lastnikom, saj bi jih s tem nagradili za okoriščanje s tujo nesrečo. Tudi to premoženje je možno upoštevati kot vir za povračilo vojne škode. In kako ljudem izplačevati to škodo iz omenjenih virov? lzršni odbor slovenske borčevske organizacije predlaga, naj bi za izplačila (po)skrbel republiški sklad za povračilo vojne škode. Prva naloga sklada naj bi bila ugotoviti obseg omenjenega premoženja, njegovo vrednost in kdo zdaj z njim upravlja. Podobno bi morali ugotoviti tudi lastnike premoženja, nastalega iz sredstev, ki jih je ZR Nemčija odobrila nekdanji Jugoslaviji kot ugodne dolgoročne kredite ali za nakup industrijske opreme. Zatem bi bilo nujno zamrzniti promet s tem premoženjem, že sklenjene kupoprodajne pogodbe pa razveljaviti. VINKO BLATNIK Odgovorni projektant Gradisa, inž. Peter Korenje menil, da bi na podlagi dognanj Zavoda za raziskavo materiala (ZRMK) iz Ljubljane lako rekli, da Petrolov plinovod, kije obešen ob mostu, »ni problem, ker je vibracijski modul jekla desetkrat večji od betona.« V izjavi posebej za Dolenjski listje inž. Koren povedal, da bodo okrepili srednji steber mostu in ne tistega, ki so ga že morali nanovo postaviti, potem ko gaje porušila narasla Sava. Po ojačitvi stebra s posebnimi piloti, ki sojih v Gradisu že naredili, naj bi namestili še dušilce. To delo pa bi lahko opravili tudi kasneje, veijetno v 14 dnevih, četudi bi Sava medtem narasla. Koren pravi, da most s tako frekvenco vertikalnega in horizontalnega nihanja ne bi bil sporen, če ne bi šlo za most namenjen izključno pešcem, češ da gre bolj za fiziološko zaznavanje tega pojava. Podobnih primerov naj bi bilo v svetu vsaj sto. Ker pa so se pri nas v zadnjem času spremenili predpisi, se jim pač morajo naknadno prilagoditi. P. PERC • Vse herezije in odpadi so bili duhovno junaštvo prepričanih ljudi, ki se po svoji vesti odločajo za večjo in boljšo resnico. (Kocbek) Čiščenje cerkvice sv. Jere na vrhu Gorjancev Prostovoljno delo šent-jernejskih župljanov TRDINOV VRH — V četrtek, 13. avgusta, je blizu 20 ljudi iz šentjemejske župnije — med njimi je bilo več članov šentjernejskega pevskega zbora — cel dan odkopavalo in čistilo razvaline cerkvice sv. Jere na vrhu Goijancev. Tako so nadaljevali delo, ki so ga letos poleti začeli Cerovljani. Očistili so notranjščino ostankov srednjeveške cerkvice, katere tloris z ostanki zidov je sedaj lepo viden. Pri čiščenju so že prvič odkopali lepo ohranjen kropilni kamen in našli star novčič, nazadnje pa so našli tudi kose poslikanega ometa ter odkopali dve oltarni menzi — glavnega in kasneje prislonjenega stranskega oltarja. Ostalo je še za kakšen dan dela, ki poteka pod vodstvom novomeškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, da bodo pred zimo lahko sanirali in zaščitili ostanke zidov. /-------------------------------^ SREDNJA ŠOLA TEHNIŠKIH IN ZDRAVSTVENE USMERITVE NOVO MESTO Ul. Milke Šobar 30 68000 NOVO MESTO razpisuje prosto delovno mesto — 1 učitelja matematike, profesor Prosto delovno mesto razpisujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili pošljite v osmih (8) dneh po objavi razpisa. Vsi, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v tridesetih dneh po objavi razpisa. v--------------------------------------------------------J naša anketa Pod soncem nič novega Suša ne izbira kraja ne časa in napak bi bilo zaradi izgubljenega pridelka in škode, ki jo je povzročila, jeziti se nanjo, na naravo ali celo na kake nadnaravne sile, če vanje verujemo ali ne. Stoletne izkušnje kažejo, da se take stvari pač dogajajo, bodisi v posamičnem letu ali več letih zapored. Znano je tudi, katera območja so v takem primeru najbolj prizadeta. Pa ne samo to, znano je tudi, katera od teh območij bi bilo pametno zaradi bližine zadostnih vodnih rezerv in nižinske lege, sistematično namakati: da bi že tako ali tako povečali pridelek in da bi se izognili podobnim sušnim katastrofam, kakršna se nam obeta letos. Te naloge bi se morali lotiti že zdavnaj, saj namakanje ni nikakršno revolucionarno odkritje naše dobe. ampak so ga poznale že davne kulture. Spremenila seje le tehnika. Če so načrti, obležali v kakih prašnih arhivih, bi jih morali zdaj izbrskati. Če še niso narejeni, bi jih morali narediti. Predvsem pa bi morali z deli pričeti takoj, dokler so številke o letošnji škodi še sveže, da ne bo na spomin spet padel prah pozabe — do naslednje podobne katastrofe. Seveda pa nas to ne odvezuje pomoči najbolj prizadetim, saj bi letos povzročena škoda lahko močno zamajala stabilnost našega kmetijstva za več let naprej. JANKO BRUNSKOLE, voznik v črnomaljskem Beltu: »Suša v Beli krajini je že povzročila katastrofo. Škoda je več kot očitna v vinogradih, predvsem v mladih nasadih, v sadovnjakih, a tudi na poljih. Koruza ne bo prav dozorela, krme za živino ne bo dovolj, tako da se bo suša poznala tudi v hlevih. Ponekod bodo posledice vidne še prihodnje leto. Kmetje so do škode zagotovo upravičeni, ker pa je v celoti ne bodo dobili povrnjene, bi morali imeti vsaj olajšave pri davkih.« FRANCI ŽUGELJ, slikopleskar iz Čuril iz Metlike: »Moti me, ker se veliko več o škodi zaradi suše govori drugod po Sloveniji kot v Beli krajini, čeprav je tudi pri nas že katastrofa in za nekatere rastline je dež prišel že prepozno. Lahko se zgodi, da bo Bela krajina tudi pri sicer upravičeni odškodnini odrinjena ali pa bo dobila le drobtinice. Kmetje so že doslej težko kmetovali, sedaj bodo še težje, marsikje pa bo moral prav zaradi suše predčasno iz hleva kakšen rep. JOŽE ANDOLJŠEK, kmetijski inženir v Mercatoiju-KG, Kočevje: »Suša je povzročila, daje na Kočevskem, ki ima predvsem veliko travnatega sveta, začelo primanjkovati paše. Ocenjujemo, da se bo zmanjšala za 60 dni, kar pomeni tretjino celotnega pašnega obdobja. Enako velja za druge intenzivne kmetijstve. Njivski pridelki niso toliko prizadeti. Občuten bo predvsem izpad strniščnih posevkov. Škoda bo velika, ne vem, od kod in kdo naj bi jo povrnil.« MATJAŽ KLJUN, kmet iz Ribnice: »Zaradi suše je ena košnja zagotovo že izpadla. Mislim, da bo pri traviranju tudi do tretjine manj pridelka. Če bo zaradi pomanjkanja krme potrebno zmanjšati osnovno čredo, se bodo pri pridelavi mleka in prireji mesa posledice letošnje suše čutile šele v naslednjih letih. Za Ribnico je bilo že lansko leto katastrofalno in prav bi bilo, da bi se kdo začel zanimati za povračilo škode, vsaj preko zmanjšanih prispevkov in z regresi. PAVLA BOGOVIČ, kmetovalka iz Krškega: »Zelo težko rečem, kaj naj bi vlada naredila, da bi pomagala kmetom, ki jih je prizadela letošnja suša. Težko je namreč zahtevati nadomestilo, če veš, da ni kje vzeti. Po mojem mnenju je zelo malo možnosti za povračilo škode v denaiju. Veliko več razmišljam o tem, da bi bilo treba poskrbeti za namakalne sisteme in tako preprečiti, da bi nas suša ponovno prizadela povsem nepripravljene in v tako velikem obsegu.« SREČKO ZORE, direktor Radia Posavje — Studio Brežice: »Vsaka pametna država poskrbi za svoje kmetijstvo in tako bi morala storiti tudi naša. Reševanje problemov v kmetijstvu bi morali sistemsko urediti, zdaj, ko tega še ni, se bo pač gasilo po starem — z enodnevnim zaslužkom ipd. Vsekakor pa nas letošnja suša resno opo-zaija, da se je treba čimprej lotiti namakanja tam, kjer je to možno, in sicer strokovno, ne pa s političnimi igrami.« JOŽE ŠVIRT, kmet iz Jelš pri Otočcu: \ ' »Takšne suše, da bi presahnil potok Kobila in poginili raki v njem, še ne pomnim. Hvala bogu za zadnji dež! Če bi se peklenska vročina nadaljevala, res ne vem, kako bi rešil teh dvajset glav živine. Vodovod je bil prav tiste dni v okvari, krave pa smrdeče vode iz Krke nočejo piti. Pričeli smo že s predčasnim siliranjem koruze, saj seje kvaliteta slabšala iz dneva v dan. Izkušnja z letošnjo sušo bo marsikateremu kmetu dala misliti.« IVICA KOS, kmetica z Velikega Cirni-ka: »Lani smo imeli v hlevu že 13 glav živine. Ker seje mož nedavno ponesrečil, smo zmanjšali stalež za dve glavi, s sušo pa je prišla nova nesreča, zaradi pomanjkanje krme bomo morali zmanjšati stalež vsaj še za 2 do 3 glave. Otave je bilo zelo malo, otavčka, tretje košnje, pa verjetno tudi ne bo. Silirali letos še nismo. Ne pričakujemo, da nam bo kdo pomagal, saj se moramo kmetje ponavadi zanesti le nase.« ALOJZ METELKO, dipl. inž., predsednik občinske komisije za ugotovitev škode v kmetijstvu v Trebnjem: »Doslej, to je do petka, 21, avgusta, opoldne, smo izračunali, da znaša škoda v našem kmetijstvu zaradi suše že okrog 400 milijonov tolarjev. Skoda zaradi te ujme pa je iz ure v uro večja. KZ Trebnje je že naročila 150 ton koruze za zrnje, krmilno moko, sončične tropine in prezimne krmne dosevke in kmetje so koruzo po ugodnejših cenah že pokupili.« DOLENJSKI LIST Vrt po avgustovski hudi vročini Strokovni ukrepi, ki po katastrofalni suši rešujejo, kar se rešiti da Upam, da ste v tem času — po mlaju — že dočakali težko pričakovani dež, saj je suša že precej prizadela tako poljščine, kot tudi sadje, vinograde in vrtove, katerih niste zalivali. POVABILO V ZADRUGO METLIKA — Kmetje, ki so bili člani metliške kmetijske zadruge, a se ob novi organiziranosti niso ponovno včlanili, lahko dvignejo svoj vloženi delež v vrednosti 100 DEM. Če pa se bodo ponovno včlanili, se jim bo doslej vloženi delež upošteval pri plačilu članarine. Sicer pa je dobrodošel v zadrugi, ki ima sedaj okrog 150 članov, vsak novi član, bodisi da se včlanjuje ponovno ali na novo. I NOVOMEŠKE TRŽNICt Ob novici, da na novomeški tržnici prodajajo najdražjo zelenjavo v Slo-veniji, seje zganil tudi novomeški izvršni svet. Poostrili bodo kontrolo onn na tržnici, preveijali prodajalce, preprodajalcem pa bo že v najkrajšem času odklenkalo. Morda bo s temi potezami občinskega organa narejen red, seveda pa je vprašanje, če bo Potem na tržnici še tako bogata ponudba. Menda se bo vse skupaj uredilo, ko bo Novo mesto dobilo novo tržnico. Ta ponedeljek smo izpisali naslednje cene: paprika od 70—100 tolarjev, breskve po 50 do 70, česen 250, banane 106, grozdje 120, hruške oO, maline 60, slive 50, solata 200, krompir 40, kumare 75, jajca 12 tolarjev. Pri Sadju in zelenjavi smo zapisali naslednje cene: zelje 39, banane ’5, grozdje 128, paprika 72, krompir 32, hruške 87, česen 289, korenje 60 tolarjev. Deladini je ponujal banane po 80, papriko 80, paradižnik 50, lubenice 40, melancane 100, breskve 80, grozdje 120, česen 300, krompir 35 in slive po 80 tolarjev. Sejmišča BREŽICE — Na sobotni sejem so prodajalci pripeljali 189 do tri mesece starih in 65 starejših prašičev. Prvih so prodali 116 po 300, drugih pa 38 Pp 200 do 220 tolaijev za kilogram žive teže. Kumarice so se že povečini posušile, obirajo jih le še tisti vestni vrtnarji, ki so jih pridno zalivali in zaščitili pred boleznimi. Tudi paradižniku, ki ni bil zalivan, se sušijo spodnji listi, marsikje pa je tudi močno napaden od plesni, vendar kdor želi, da bi mu paradižnik in paprika dala čim več pridelka, ju bo še naprej zalival in do konca avgusta v vodo dodajal po potrebi gnojilo NPK. Ob nastopu malo hladnejših dni v septembru pokrijte paradižnik in papriko z vlakninasto folijo (covertan, lu-trasil) ali pa za zaščito pred nizkimi nočnimi temperaturami posamezne vrtnine obdajte z vrečami te folije, tako vam bodo rastline lepo zorele in obrodile. Ko pa se bo pojavila nevarnost, da nočne temperature padejo pod 0°C, rastline paradižnika, paprike pa tudi bučk z oblikovanimi plodovi populite in jih položite v zaprt prostor na slamo. Prostor ne sme biti prevlažen, da plodovi ne bodo začeli gniti, pa tudi temperatura naj ne bo nad 18°C, kajti višje temperature pospešijo dozoritev plodov. Korenček, ki ste ga posejali že v aprilu, poberite v septembru, sicer preveč dozori, ob pogostem dežju tudi razpoka, predvsem pa se začne v prezrelem korenju razgradnja pomembnih hranilnih snovi. Korenček je zrel, ko mu začnejo rumeneti zunanji listi. Pobrati moramo tudi v maju sejano rdečo peso, sicer bo postala manj okusna in začela bo zgubljati pomembne zdravilne sestavine. Suša je pospešila tudi zorenje fižola, zato lahko že pobirate fižol, pri katerem so se posušile luščine strokov. Rastlin ne pulite, ampak jih porežite tik nad zemljo, tako bodo korenine fižola, bogate z dušikom in drugimi koristnimi bakterijami, ostale v zemlji in koristile kot hranilo naslednjim vrtninam. Rastline fižola nato obesite v šopih na zračen prostor, da se bodo posušile. Izpraznjene grede pred ponovno setvijo prerahljamo le nekaj cm globoko, da se zemlja preveč ne izsuši, in novose-jene vrtnine gnojimo z NPK gnojili. Če pa na izpraznjene grede ne nameravate več sejati drugih vrtnin, posejte nanje detelje, inkamatko, grašico ali grah. Zemlja bo tako tudi pozimi pokrita z rastlinjem, kar zelo ugodno vpliva na zboljšanje rodovitnosti. Do konca avgusta lahko še presajamo radič palla rossa, pan di zuchero in ostale sorte radiča ter endivijo zelena eskariol. Te grede bomo pred začetkom zmrzovanja pokrili ali dali v klet in tako bomo imeli zeleno solato še pozno v zimo. Do srede septembra sejte zimsko solato, motovilec in špinačo, sedaj pa lahko še tudi radič, ki ga boste kasneje presadili v toplo gredo ali v tunel. Ce bo septembra zelo toplo, boste morali motovilec in zimsko solato pose- Kmetijski nasveti Staša dodatno udari silažo Katastrofalna suša, ki jc prizadela Slovenijo, bo povzročila tudi Posredno^ škodo, na primer pri siliranju koruze kot naše najvažnejše krmne rastline. Napol suhih rastlin sc ne da več tako dobro stlačiti ter iz silažne mase iztisniti zraka, ki jc največji sovražnik silaže, saj spodbuja škodljivo maslcnokislinsko vrenje. Ob napakah pri siliranju, h katerim poleg preslabega tlačenja ?iejcmo še predolgo rez silažne mase, prepočasno polnjenje silosa •n površno pokrivanje, se v silaži ne vzpostavi stabilna kislost (pH 4,8 do 4) in krma sc prej ali slej začne kvariti. V njej se začno razmnoževati klostridiji, ki spreminjajo blagodejno delujočo inlečno kislino in v vodi topne ogljikove hidrate, aminokisline pa razgrajujejo v amonijak. Silaža začne značilno smrdeti, živali J° odklanjajo, če pa jo že žro, lahko nevarno obolijo. Zdrava silaža je izvrstna krma, ki daje dobre rezultate v vseh Pogledih. Povsem drugače pa ie s pokvaijeno, ki vsebuje masleno Kislino, veliko amonijaka in drugih nižjih dušikovih spojin. Taka • Slabo fermentirane silaže poleg zdravstvenih motenj in manjše Ješčnosti povzročajo tudi druge nevšečnosti. Aldehidi, estri in ketoni, ki se razvjjejo v njih, poslabšajo vonj *n °kus mleka. Mleko 5? lahko naleze neprijetnega duha iz zraka ali pa prek organizma Z|vali, ki žre pokvarjeno silažo. Odveč je govoriti, kaj to pomeni ja prodajo. Neknj se da pomagati, če s sumljivo silažo krmimo šele po molži. silaža povzroča motnje v prebavi, biokemične spremembe v krvi, značilne za ketozo, bolezen prehoda z zimskega na neustrezen Poletni način prehrane, končna posledica vsega tega pa je manjši Prirast mesa in manj namolženega mleka. Mlečna kislina dobro varuje obstojnost silaže, vendar le ob primerni kislosti. Preveč kisle silaže, ki imajo pH pod 3,8, so prav tako zdravstveno oporečne, zlasti, če vscbujejjo veliko nefiziološke D-mlečne Kisline. Posebno nevarne so oprhle in plesnive silaže, ki nastanejo, če suaža ni dovoli stlačena in je v njej še veliko zraka. Ob prisotnosti Kisika sc živahno razmnožujejo različni mirkoorganizmi in kisal se naglo kvari. Pokvarjena silaža je odlično gojišče za klice jsterioze, bolezni, ki lahko močno prizadene govedo, ovce in celo ljudi. Možne so tudi zastrupitve (botulizem). Inž. M. LEGAN jati še enkrat konec meseca, ker preveč razvita slabo prenašata nizke zimske temperature. Tisto zimsko solato, motovilec in špinačo, ki bo do jeseni zrasla precej bujno, pa boste pobrali oktobra in novembra. Svetujem vam, da posvečate motovilcu več pozornosti, saj nam novejše ši-rokolistne sorte dajejo zelo okusno in vitaminsko bogato solato. Naj navedem le to, da ima motovilec petkrat več vitamina A in trikrat več vitamina C kot glavnata solata, pobirali pa ga bomo lahko tudi pozimi. V začetku septembra presajamo tudi jagode. Sadike naj bodo dobro razvite, enoletne rastline, ki imajo svetle korenine, po katerih jih ločimo od enoletnih in večletnih rastlin. Jagode sadimo v kompostno zemljo, ali pa kompost potresemo v jamico k vsaki sadiki, da bodo dobro rastle in naslednjo pomlad že cvetele in rodile. Če bomo sadili jagode na grede, pokrite s črno folijo, nam bodo bolje rodile, spomladi pa jih ne bo potrebno pleti. Ne smemo pozabiti tudi na dognojevanje vrtnin, ki še niso zaključile z rastjo. Z NPK gnojili, raztopljenimi v vodi (2% konc.), sedaj dognojimo še kapus-nicam, kot so zelje, glavnati — kodro-listni in brstični ohrovt, cvetača, go-moljna zelena in zimska redkev. Obrok hranil bodo potrebovali tudi endivija in radič za zeleno solato, kiju boste pozneje zaščitili pred mrazom, ter radič za siljenje. Inž. CVETKA LAVRIČ svetovalka za kmetijsko gospodinjstvo in dopolnilne dejavnosti Največ napak pri bistrenju S predavanj mag. Mojmire VVondre v Črnomlju ČRNOMELJ — Zasebno podjetje Flora iz Črnomlja je pred trgatvijo pripravilo 20-umi tečaj iz vinarstva, na katerem je predaval mag. Moj'mir Won-dra, predstojnik katedre za vinarstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. 28 slušateljev je zanimalo predvsem, kako iz grozdja pridelati čim boljše vino. Ob koncu so pripravili še degustacijo z uporabo najbolj razširjenih metod za ocenjevanje vin. Po mnenju mag. Wondre so Belokranjci zelo dobri vinogradniki, manj pa je dobrih vinarjev. »Največ napak delajo Belokranjci predvsem pri bistrenju mošta. Slabo je tudi, da ne uporabljajo kvasovk, zato prihaja do prekinitve vrenja ali jia vino ni povreto do konca. Mnogi se še boje uporabe žvepla. Pomembno je, da se jih vse več zaveda, da bodo lahko razvijali turizem le, če bodo poleg dobre hrane ponudili tudi odlično pijačo. Pa naj gre tu za gostilne, kmečki turizem ali vinsko cesto,« je povedal mag. Wondra. Seveda pa je želja po boljšem vinu pogojena tudi z večjim posluhom ustreznih občinskih organov. »Tudi njihova zasluga bi lahko bila, da bi pomagali združenim vinogradnikom pri nakupu kletarske opreme. V Beli krajini so namreč odlične možnosti za vzgojo kakovostnih sort grozdja,« meni Wondra. Čeprav so sedaj v modi bela vina, predstojnik katedre za vinarstvo svetuje Belokranjcem, naj ne zanemarijo rdečih sort, tudi zato ne, ker se moda menja hitreje kot je moč do polne rodnosti vzgojiti vinsko trto. M.B.-J. Zdaj sajene pelargonije so najlepše Za potaknjence žrtvu-jemo lepo rastlino Pelargonije je resda mogoče razmnoževati s potaknjenci tudi spomladi, vendar se lepše razvijajo in bogatejše cvetijo, če to delo opravimo zdaj, v poznem polletju. Enako velja tudi za bršlinke. Postopek je preprost. Potrebujemo le zdravo in lepo, celo najlepšo matično rastlino, ki je nam ne sme biti žal, oster nož, dobro vrtno zemljo, pomešano s humusom v razmerju dva proti ena, ter jogurtne lončke. Dober nož zato, ker je pravilna in ostra rez odlična za ukoreninjenje potaknjenca. Potaknjenci naj bodo dolgi kakih 10 centimetrov, odrezani pa morajo biti vodoravno tik pod očesom, sicer štrcelj, ki ostane, rad zgnije in z gnilobo okuži še druge dele rstline. Da se ranjenega dela gnilobne drobnoživke težje lotijo, je priporočljivo narezane potaknjence nekaj ur pred saditvijo hraniti v senčnem, hladnem prostoru, da se na rezini naredi tanka zaščitna kožica. Potaknjence pelargonij, bršlink in celo vrtnic je najlažje vzgojiti v lepe okrasne rastline s pomočjo jogurtovih lončkov, ki imajov dnu luknjico, da odvečna voda sproti odteka. Vanje nasadimo potaknjence ter jih postavimo v senčen prostor, ob nastopu prvega jesenskega mraza pa premestimo v klet ali prostor, ki ni ogrevan. Spomladi jih je treba le še presaditi v lonce ali korita. m KAKO OCENITI VINO — Vodja tečaja mag. Mojmir Wondra (stoji) daje tečajnikom navodila, kako ocenjevati vino. Da so zares pridobili veliko znanja, je pokazal zaključni preizkus, ki so ga vsi uspešno opravili (Foto: M.B.-J.) EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag. Julij Nemanič Vpliv suše na dozorevanje grozdja V tem času mnogo vinogradnikov razmišlja, kakšna bo kakovost grozdja. Domačih izkušenj, nimamo veliko, saj je pogostnost tako hude suše, kot je letošnja, k sreči majhna. Skoda ni samo v manjšem izplenu jagodnega soka iz grozda, temveč tudi v kakovosti mošta in kasneje vina. Jagodni sok iz ovele ali od žgočega sonca opečenega grozdja ni enake sestave, kakor iz normalno prehranjenega grozdja. To opazimo že, ko grozdje zobljemo. Ob skrbni pokušnji vina, kasneje pa se tudi najde trpkost, ki si je ne moremo in ne znamo razlagati pri belih vinih, če mošt ni fermentiral na tropu in če kletarimo v cisterni iz nerjavečega jekla. Ta trpki priokus nas delno spominja na lesni tanin iz soda, saj gre za čreslovine, ki jih je več v jagodnem soku grozdja, prizadetega po suši. Pregledoval sem tujo literaturo, da bi zbral čimveč napotkov kako ravnati pri trgatvi in predelavi takega grozdja. Suša je v njej premalo obdelana. Na kratko povzemam ugotovitve francoskih in delno nemških strokovnjakov. Rjavenje, sušenje in ožiganje listja zaradi sonca in suše je nevarno posebno takrat, ko trta nosi veliko grozdja. Pogosto to pomeni tudi neuravnoteženo prehrano trte, pomanjkanje kalija. Podobno posledico ugotavljamo, če trti oberemo (oplevemo) preveč listja, zato kasno dozoreva. Grozdne jagode postanejo uvele, poparjene in ne zorijo. Visoke temperature izzovejo isti učinek. Stroka priporoča, da grozdje, ožgano od sonca, uvelo in osušeno, ob trgatvi izločimo. Nočem delati preplaha, toda v težnji za kakovost vina ne smemo prezreti nevarnosti od suše poškodovanega grozdja za kakovost vina. Še vedno lahko upamo, da bo dež popravil stanje v vinogradih. Toda v zadnjem tednu so suša, visoka temperatura in žgoče sonce, trije vplivi hkrati, pustili negativne posledice na grozdju. Bolje bi bilo, da trta letos ne bi toliko nastavila. Pozorno opazovanje v vinogradu nam pokaže, da so jagode napete na trtah, ki niso preobremenjene z grozdjem oz. na katerih je bilo letos že odstranjeno grozdje. V nevarnosti ni samo grozdje, ampak so tudi trte, posebno tiste, ki nosijo veliko grozdja in imajo malo listja. Menim, da bi bilo več koristi, da v kritičnih vinogradih odstranimo nekaj grozdja, kakor da ga pač pustimo usodi in imamo jeseni več grozdja brez kakovosti. Svetujem, da letos ne puščamo belega mošta fermentirati na tropu, ker bo preveč trpek. Verjetno bo potrebno kasneje “zmehčati” raskave okuse belih vin z želatino ali katerim drugih čistilom, toda več o tem po trgatvi. Tako kot smo sc veselili v Posavju, Dolenjskem in v Beli krajini dobre letine, sc zdaj tresemo za njeno usodo. Po vesteh iz drugih vinorodnih okolišev Slovenije je marsikje bolj kritično, kot je pri nas, torej bo vina spet primanjkovalo. Črnoglede in panične napovedi nekaterih, češ, kam letos s tolikim grozdjem, so bile torej brez osnove. Saj že ptički čivkajo, da v Sloveniji kronično primanjkuje lastnega vina in je nemogoče, da bi dobra letina v slovenskih razredčenih in ostarelih vinogradih naredila težave s tržnimi presežki vina slovenskega porekla, mag. JULIJ NEMANIČ Huda suša ogroža osnovno čredo V sevniški občini pripravljajo ukrepe, da bi vsaj nekoliko omilili posledice te ujme ______v kmetijstvu — le za več kot 333 milijonov tolarjev škode SEVNICA — Zaradi katastrofalne suše v sevniški občini je močno prizadeto travinje in pojjščine, še zlasti koruza, strniščni posevki, vrtnine pa tudi sadovnjaki in vinogradi. Suša je doslej sevniškemu kmetijstvu povzročila že za več kot 333 milijonov tolaijev škode. Škoda je že zdaj zelo velika, suši pa ni videti konca. Vodja kmetijske sveto- • KJE BI LAHKO NAMAKALI? — Slovenija ima 110.298 ha zemljišč, ki so primerna za namakanje, od tega v povodju Save 21 odstotkov. Zemljišča na Dravskem in Ptujskem polju, v Vipavski dolini, v priobalnem pasu, na Krškem polju in v Savinski dolini so potencialna proizvodna območja za pridelovanje vrtnin na velikih površinah, zato imajo ta območja brez dvoma prednost pri zagotavljanju sredstev za namakanje in pri zagotavljanju vodnih virov. (dr. Brane Matičič, Biotehniška fakulteta Ljubljana) valne službe v Sevnici, Brigita Berdik, opozarja, da ujma že načenja krmno • Tudi hudič je bil v začetku angel (Ameriški pregovor) • Do revolucij pride samo tam, kjer imajo ljudje prazen želodec. (Ameriški pregovor) osnovo za živinorejo, saj v običajnih razmerah še poltretji mesec ne bi smeli zaključiti s pašo. Na marsikateri kmetiji predstavlja silažna koruza večinski delež v krmi za zimo. V zadnjem tednu so bili kmetje prisiljeni že posilirati nekatere posevke koruze, da bi ohranili vsaj še preostalo zeleno maso. Ta proces se bo po mnenju strokovjakov le še nadaljeval in je sedaj kljub zelo slabi kakovosti edini zasilni izhod. HELENA MRZLI KAR Kmetijska svetovalna služba predlaga, naj bi, čeprav računajo na sredstva solidarnosti v sevniški občini zagotovili vsaj nekaj denaija za prve najnujnejše ukrepe. Mednje uvrščajo nabavo manjkajoče krme, predvsem pivskih tropin, pšenične krmilne moke, koruze in pesnih rezancev. Kmetijska svetovalna služba še opozarja, da bo potrebno ob močnejših padavinah zagotoviti dovolj semena za različne prezimne krmne dosevke, za uporabo teh pa bodo pravočasno pripravili navodila in nasvete. P. P. | gospodinjski kotiček Gobe - vabljive in nevarne Pri toplotni obdelavi gob ima največjo prednost praženje na surovem maslu ali olju. Tudi slanino lahko uporabljamo za mesnate divje gobe. Prepražimo jih tako, da v plitvi posodi segrejemo 30 - 45 dag surovega masla ali 3 žlice olja. Dodamo 500 g na rezine zrezanih gob, posolimo in začinimo s česnom, timijanom in muškatom. Gobe med nenehnim mešanjem dobro prepražimo, da tekočina izpari in se gobe zmehčajo. Čvrste, suhe gobe moramo mehčati bolj počasi in v pokriti posodi. Gotovo jed odišavimo še z žlico svežih zelišč, kot sta pehtran in drobnjak. Gobe lahko tudi dušimo. Vse pripravimo kot za praženje, le da jih mehčamo z dodatkom belega vina ali smetane. Pokrite gobe nato še kuhamo in zalijemo z juho ali mlekom. Če je omaka preredka, jo zgostimo z žlico jedilnega škroba, pomešanega z žlico hladne vode. Gobe postrežemo kot prilogo k mesu, jajcu ali zelenjavnim jedem. Kako pripravimo in uporabimo suhe gobe? Pred sušenjem gob ne peremo. Narezane na lističe naberemo na niti in napeljemo v zračen, vetroven prostor ali zložimo na zračno podlago. Suše naj se pri stalni temperaturi in proč od mrčesa. Suhe hranimo v dobro zaprtih posodah, da se ne naberejo zračne vlage. Iz suhih gob lahko napravimo tudi gobov prašek, tako da suhe gobe zmeljemo. Lepo se bodo mlele, če jih pred tem malo pogrejemo v pečici. Prašek uporabljamo za izboljšavo okusa raznih juh in omak. Katere so značilnosti gojenih kukmakov ali šampinjonov? Prednosti gojenih kukmakov v primerjavi z v naravi rastočimi so očitne. Niso črvivi, vsi deli so uporabni in so brez škodljivih primesi iz okolja. Zaradi mnogih dobrih lastnosti so za pripravo jedi zelo primerni. Kukmaki so tako sočni, da jim še tako visoka temperatura ne škodi in njihovo meso ostane črvsto. Zelo so primerni tudi za vlaganje v kis. Potrebujemo mešanico kisa in vode v razmetju 1:2,5, nekaj zrn popra, sol in lovorov list. Kukmake zbrišemo, manjše pustimo cele, večje pa prerežemo. Najprej jih blanširamo v manjši količini kisove mešanice, nato jih zložimo v vroče kozarce in zalijemo z vrelo mešanico. Kozarec neprodušno zapremo in ohladimo pod debelejšo tkanino. DOLENJSKI LIST 1 IZ NKŠIH OBČIN ilkli IZ NKŠIH OBČIN Suša lomi debele vodovodne cevi V tednu dni tri velike okvare na polmetrskem cevovodu — Zaradi suše se poseda in premika zemlja — Voda iz počene cevi zalila hotelski bazen in kotlovnico NOVO MESTO — Zaradi okvar na vodovodnem omrežju so bili predeli Novega mesta in okoliški kraji v zadnjem času nekajkrat brez vode. Največji defekti na vodovodnem omrežju, ki so upravljalcu, novomeški Komunali, povzročili največ težav, so se pripetili 16. avgusta na Bajnofu pod Trško goro, 19. avgusta pri Garni hotelu na Otočcu in 22. avgusta pri Jelšah pri Lešnici. Gre za okvare na glavnem cevovodu premera pol metra. Da bo vsa stvar bolj nazorna: ko pride do preloma polmetrske vodovodne cevi, kjer teče voda pod pritiskom okoli 5 barov, iz počene cevi steče okoli 300 litrov vode v sekundi! Pri zadnjem defektu pri Jelšah je tako steklo več kot 1000 kubikov vode; spraznil seje 700-kubični rezervoar na Kiju, stekla pa je tudi vsa voda, kije bila v ce- in zamenjajo počeno cev — za odpravo okvare na cevovodu premera pol metra potrebujejo delavci Komunale 6 do 8 ur — ampak odpiranje vpodovodnega omrežja traja za nižje ležeče predele 10 do 12 ur, da pa povsod spet dobijo vodo, morajo počakati tudi do 24 ur. Če bi naenkrat odprli vodo, bi veliki pritiski povsem uničili cevovode. Kljub temu da po odpravljenih defektih vodo spuščajo počasi, prihaja do lomov na manjših cevovodih premera 200 in 250 milimetrov. »Pri vsakem defektu in zapiranju vode moramo v prvi vrsti gledati, da ima stalno vodo bolnišnica. Vse je podrejeno temu,« pravijo na Komunali. Če se le da, okvare odpravljajo ob sobotah, nedeljah in ponoči, da je čim manj motena proizvodnja v tovarnah, ob večjih okvarah pa po prede- • Komunalci v zadnjih dveh letih na leto zamenjajo kakih 5 km dotrajanih vodovodnih cevi, morali pa bi jih, glede na iztrošenost cevovodov, vsaj 15 km. A ni denarja, kajti edini vir za ta delaje cena vode. Seveda stare azbestne cevi nadomeščajo z litoželeznimi. lih, kjer ni vode, krožita dve cisterni, ki ju je moč tja, kjer vodo najbolj potrebujejo, tudi poklicati. A. BARTELJ 'T-t ;ftt 'Sk J 'V-"* i *&* '*■ *■ /■« •'»-rt"- NOČNO DELO—Takole so ponoči delavci Komunale zamenjali počeno vodovodno cev premera pol metra. Iz take počene cevi steče do 300 litrov vode v sekundi Dalj časa kot zamenjava pa traja postopno ponovno spuščanje vode v cevi veh. Ko je prišlo do okvare pri Garni hotelu na Otočcu, je voda, kije brizgala iz počene cevi, razbila šipo pri pokritem bazenu v hotelu, ga napolnila in do višine pol metra zalila prostrano hotelsko kotlovnico. In vse to v četrt ure, dokler niso prišli komunalci. Do teh pogostih okvar na cevododih - prej jih v petih letih ni bilo toliko kot sedaj v tednu dni — prihaja po razlagi komunalcev zaradi več vzrokov oziroma njihov soodvisnih učinkovanj. Zaradi dolgotrajne suše prihaja do premikov zemlje; glavni salonitni cevovod premera pol metra je star okoli 20 let, pri gradnji pa je takrat prihajalo do napak, ko niso povsod pravilno pripravili podlage oziroma posteljice, kot temu pravijo komunalci, tako da sedaj cevi, ki so ponekod položene kar na kamen, tam zaradi posedanja terena in vibracij zaradi pritiska vode pokajo. Potem pa ni dovolj, da vodo zaprejo V Gabrju ne bodo ob delo Letos od asfaltiranja do telefonov in mrliške vežice — Samoprispevek in delo — Kmalu »domača« voda GABRJE — Čeprav letošnje leto še zdaleč ni končano, se v krajevni skupnosti Gabrje že lahko pohvalijo, da so letos veliko naredili. Res pa je, da so zgodaj začeli delati. »Spomladi smo s pomočjo občine in nekaterih podjetij asfaltirali 2.200 m ceste, ki pelje od Gabrja mimo Jugorja do Dedcev, kjer je gabrsko smučišče,« je povedal Slavko Matko, predsednik sveta KS Gabrje, ki obsega vasi Gabrje in Jugorje ter šteje okoli 600 prebivalcev v 181 gospodinjstvih. Razširili so tudi poljske in gozdne poti, ki vodijo na Gorjance, proti Gospodični oz. gorjanski cesti. »Pri tem nam je priskočila na pomoč novomeška % Slavko Matko SER\0. *. i3-*i UUi ODPRT SERVISNO PRODAJNI CENTER — V imenu družine je zbrane na slovesni otvoritvi avto hiše. kiji daleč naokoli ni enake, nagovoril Boštjan Berus. (Foto: M. L.) Po VW in audije na Cikavo Na Cikavi v Novem mestu so Berusovi odprli servisno prodajni center za volkswagen in audi NOVO MESTO — Kljub težkim življenjskim preizkušnjam v letošnjem letu so Berusovi v petek slavnostno odprli servisno prodajni center za avtomobile volkswagen in audi. Po pozdravnih besedah Boštjana Berusa je o izjemnem dosežku te družine v imenu vokswagnovega koncerna spregovoril Wolfang Fail iz Nemčije in poudaril, da novomeški servisno prodajni salon prenese vsako mednarodno primerjavo. Novozgrajene prostore je blagoslovil prošt Jožef Lap, s priprošnjo po varnem delu in dobrem medse- bojnem razumevanju. Pogodbo o medsebojnem sodelovanju sta v imenu servisno prodajnega centra podpisala Ivan Berus, za ljubljanski TAS, kije generalni zastopnik VW za Slovenijo, pa Rade Radovanovič. Vrednost novega poslopja na 350 kvadratnih metrih in konsignacijski prostor za približno 40 vozil znaša več kot pol milijona nemških mark. Denar so Berusovi zbrali z lastnim prispevkom, nekaj pa s krediti. Komunala, ki nam je poceni dala na voljo buldožer.« Med večja dela v krajevni skupnosti vsekakor sodi razširitev in ureditev vaškega pokopališča in gradnja mrliške vežice. »Pri gradnji mrliške vežice je veliko pomagal zlasti prejšnji predsednik KS Gabrje Martin Gazvoda,« je svojega predhodnika posebej pohvalil Matko. Večina del pri tem je zgotovljena, dokončali pa jih bodo, ko bodo spet zbrali kaj denarja. Računajo na pomoč novomeške občine in še koga. Letos so v nekdanji šoli uredili tudi prostore za Rdeči križ in zdravstveno postajo. »Spomladi smo na centralo v Brusnicah priklopili okoli 70 novih telefonskih naročnikov; tu so všteti tudi naročniki z Jugorja, iz Pangrč Grma in Hrušice. Je pa takale razširitev telefonskega omrežja — akcija je tekla skupaj z Brusnicami — velika in draga stvar. Vsak novi naročnik je moral za to, daje dobil telefonski priključek, odšteti celih 3.700 nemških mark.« Seveda Gabrcem ni nič podarjeno. Večino, kar imajo, so morali narediti v glavnem s svojim delom in denarjem. Ze tri leta teče 2-odst. samoprispevek za dela v krajevni skupnosti, poleg tega pa ljudje tudi krepko poprimejo za delo. »Letos bi radi še razširili cesto Gabrje—Hrušica, za prihodnje leto načrtujemo še nekaj asfaltiranja po vasi, tu je zahtevno vzdrževanje velikega kulturnega doma, skratka, dela nam v Podgorju ne bo zmanjkalo,« pravi Matko. »Ena večjih želja in potreb krajanov pa je ureditev preskrbe z vodo. Sedaj imamo v suši stalne težave, vode zmanjkuje in jo morajo voziti s cisternami. Sedaj, ko je vrtina nad vasjo končana, obljubljajo, da bo ta problem rešen še letos. Res skrajni čas!« A. B. Igor je mojster za zavore Zavorni servis na Raj-noviščah, prvi pri nas NOVO MESTO — Lani spomladi je na Rajnoviščah, vasici blizu žage v Pogancih pri Novem mestu, Igor Jenič odprl servis za zavore. To je prvi tak servis ne samo v Novem mestu in okolici, ampak na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju sploh. Kot že ime servisa pove, se Jenič ukvarja samo s popravilom zavor, in to na vseh osebnih avtomobilih. »Zavore bi morale biti na vsakem avtu 100-odstotne, kajti prav od zavor je v veliki meri odvisna varnost, žal pa pogosto ugotavljam, da ljudje zavoram posvečajo premalo skrbi in pozornosti,« pravi Igor, sicer kvalificirani mehanik, ki je v Ljubljani pred časom opravil še specializacijo za popravilo zavor. »Danes je že tako, da se moramo mehaniki specializirati. Vsak mehanik noče več delati vsega in k meni pripelje popravit zavore prav marsikateri mehanik.« Kot rečeno, Jenič popravlja zavore na vseh osebnih avtih, za najpogostejše avtomobile, kot so zastave, golfi, renaulti, ima vse potrebne dele za zavore na zalogi, za ostale avtomobile jih naroči in hitro dobi. »Lahko se pohvalim, da vsakemu, ki pride k meni popravljat zavore, delo naredim v uri, uri in pol in stranka lahko tukaj počaka. Po vsakem popravilu oz. obnovi zavor po 1000 km opravim brezplačno kontrolo, na vsako Igor Jenič svoje delo in pri meni vgrajene rezervne dele pa dam garancijo; poleg tega je material pri meni celo do 30 odst. cenejši kot drugje.« Najpogosteje pripeljejo avtomobile k Igorju pred tehničnimi pregledi. »Se nihče ni imel potem pri tehničnem težav zaradi zavor,« se pohvali. Nasploh pa Igor pravi, da ljudje slabo skrbijo za zavore, bolj kot mladi, katerim gre v velikih primerih samo za to, da opravijo tehnični pregled, za zavore skrbijo starejši vodniki. »Vsaj enkrat na leto bi moral vsak voznik kontrolirati zavore svojega avtomobila, pametno pa jih je pregledati tudi pred daljšimi vožnjami oz. potovanji, dopusti. So pa tudi taki, ki se k meni pripeljejo z avtom, na katerem za silo prime le še ročna zavora ali pa še ta ne.« Igor na Rajnoviščah dela vsak dan do petih popoldne, ob sobotah pa do dvanajstih. A. B. OBNOVA KETTEJEVEGA VODNJAKA — Kamniti vodnjak na novomeškem G la vnem trgu, ki so ga pred desetletji po načrtih novomeškega rojaka prof. Marjana Mušiča postavili na kraju, kjer je v prejšnjem stoletju stal stari litoželezni, znan iz ene najlepših slovenskih liričnih pesmi, Kettejeve Na trgu, je bil zadnja leta mestu bolj v sramoto kot v okras. Ves razmajan in zanemarjen in nazadnje tudi brez vode. V začetki tega tedna so ga le začeli obnavljati. Obnovo je prevzel občinski sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora in naj bi bila končana v kakih dveh mesecih. Kamnoseška dela je prevzel kamnosek Stepan, obnovili pa bodo tudi vodovodno in električno napeljavo. Računajo, da bodo obnovitvena dela stala najmanj milijon tolarjev. Potem pa se bo spet »tih vetrc z vodoj poigraval«. (Besedilo in slika: A. B.) Pitna voda pod stalno kontrolo Delavci Zavoda za socialno medicino in higieno stalno jemljejo in analizirajo vo-________do iz zajetij in vodovodov — Zaradi suše nič več slabih vzorcev vode v omrežju; zaradi višjih temperatur se klor hitreje razgrajuje, zato je treba dozirati večje količine klora. Vendar to ne gre v škodo uporabnikov, saj s$, kot rečeno, zaradi višjih temperatur klor hitreje razgrajuje in v vodi iz pipe ga ni nič več kot običajno, nikakor pa ne več, kot je dopustno.« Sicer pa je jemanje vzorcev pitne vode samo del dela 10 tehnikov na Zavodu za socialno medicino in higieno. Tu NOVO MESTO — Analizo vzorcev pitne vode iz dolenjske regije ter iz tistih vodovodov, ki so v občinah Krško, Brežice in Grosuplje v upravljanju komunalnih podjetij, opravljajo na novomeškem Zavodu za socialno medicino in higieno. Delavci tega zavoda tudi jemljejo vzorce za analizo, v okviru novomeške Komunale pa to opravlja še njihov sanitarni tehnik. »Na novomeških vodovodnih sistemih Stopiče in Družinska vas jemljemo vzorce vode vsak teden, prvi teden v mesecu pa dvakrat. Enkrat na leto pa vzamemo vzorce vode na vaških vodovodih; letos smo pregledali vaške vodovode v trebanjski, krški in novomeški občini, v Beli krajini pa takih vodovodov ni,« je povedal višji sanitarni tehnik Branko Lilek, ki to in druga dela, ki sodijo v njegov delokrog, na Zavodu za socialno medicino in higieno opravlja že 16 let. Poleg tega ob pregledih šol, ki trajajo od zimskih do poletnih počitnic, zavod jemlje tudi vzorce vode iz vodovoda. Ob pojavu nalezljivih bolezni seveda analizirajo še dodatne vzorce, prav tako vzamejo kontrolni vzorec, če analiza pokaže, da je odvzeti vzorec vode neprimeren oz. oporečen. O vsakem slabem vzorcu takoj obvestijo uprav-ljalca vodovoda. Skratka, voda, ki teče po ceveh javnih vodovodov, je stalno pod kontrolo. Vaške vodovode pa kontrolirajo le enkrat na leto, žal pa so ravno ti vodovodi najslabše vzdrževani in tudi voda iz njih je najslabša. »Zaradi sedanje suše in vročine ni več slabih vzorcev, kot sicer,« pravi Lilek. »Problem pa so višje temperature Branko Lilek so epidemiologija, higiena, dezinfekcija, dezinsekcija in deratizacija, pregledi šol, higiena prehrane, kontrola kopalnih bazenov, sodelovanje pri večjih ekoloških akcijah, poleti še kontrola slaščičarn, sedaj tudi kontrola higienskih razmer v begunskih centrih v Črnomlju, Krškem, na Čatežu pri Trebnjem in v Novem mestu pa še kaj bi se našlo. »Dela več kot dovolj, v glavnem smo na terenu in nam res ni nikoli dolgčas,« pravi Lilek. A. BARTELJ Novomeška kronika KOMUNIST - Veliki direktor manjšega novomeškega podjetja se obrača na svoje kolege (tudi na manjše direktorje večjih podjetij) in jih nagovarja, naj njihova podjetja prispevajo denar za predvolilno kampanjo SDP. Možak je pač ostal zvest svoji (prenovljeni) stranki tudi sedaj, ko ne samo, da ni več na oblasti, ampak je celo v nemilosti. A ima pri svojem početju bolj malo uspeha, saj se mu posmehujejo celo nekdanji direktorsko partijski veljaki. Pa se kljub temu ni bati, da bi ta pa še marsikatera druga stranka pred volitvami ostala sirota Jerica. Še se najdejo korenjaki, ki jim ni težko darežljivo poseči v tovarniško blagajno. PLAČE - No, resnici na ljubo je treba povedati, da se je tudi naš junak v novih časih navzel kakšne nove navade, Medtem ko je bil svoje čase eden najbolj vnetih zagovornikov javpih osebnih dohodkov in je lastnoročna nabijal plačilne sezname na Oglasno desko, je danes vnet pristaš tajnih plač in grozi, da bo vsak, kdor bo samo pisnil o tem, kakšne plače imajo v podjetju (zlasti gre za njegovo), takoj dobil knjižico. Pa ne partijsko, ampak delovno. STRELJANJE - Prebivalec Bršljina, Bučne vasi pa tudi drugih predelov Novega mesta je prejšnji teden ob večerih vznemirjalo streljanje iz bršljinske vojašnice. To jih je neprijetno spominjalo na lansko vojno, ko je iz kasarne in bližnjih skladišč ceie noči pokalo. Takim pač ne moreš dopovedati, da je bilo lansko pokanje sovražno in napadalno, letošnje pa je domače, teritorialno, koristno, obrambno in za uho prijetno. Ena gospa je rekla, da se je v zadnjih dneh, ko je krompir primeren za izkop in fižol že dozoreva, močno povečal interes Romov za sodelovanje z okoljem. V soboto 85-letnica GD Vavta vas Novo gasilsko vozilo VAVTA VAS — V soboto, 29. avgusta, bo Gasilsko društvo Vavta vas proslavilo 85-letnico obstoja. Glavni dogodek ob številnih prireditvah, kijih pripravljajo za to priložnost, bo slavnostna predaja nove gasilske avtoci-sterne oz. sodobnega večnamenskega vozila TAM, za katerega so vavtovški gasilci odšteli kar 120.000 DEM, v tolarski protivrednosti, seveda. Nasploh je GD Vavta vas, ki šteje 125 članov, od teh je 30 aktivnih, eno najbolje opremljenih prostovoljnih gasilskih društev na Dolenjskem. Proslava visokega jubileja se bo začela v soboto ob 14. uri s sektorskim tekmovanjem gasilskih enot, ob štirih popoldne bo povorka, prava proslava pa se bo začela pol ure zatem z govorom pokrovitelja, podjetja Novoles. Seveda se bo vsa stvar končala z gasilsko veselico. Novo gasilsko vozilo bodo naslednji dan, v nedeljo, ob 10. uri blagoslovili, v cerkvi v Vavti vasi pa bo maša v čast sv. Florjana. VESELICA V ZBURAH ZBURE — V nedeljo, 30. avgusta, bo s pričetkom ob 17. uri v Zburah veselica. Na njej bo igral ansambel Nagelj. Vabljeni! DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 29. avgusta, bodo odprte v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure, naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: Samopostrežba, Glavni trg • trgovina CEKAR v BTC, Javna skladišča v Bučni vasi od 8. do 20. ure: o PERKO, market na Otočcu od 7. do 21. ure: • Mini market Javor, Muzejska 3, Novo mesto • Šentjernej: Dolenjka, Market • Dolenjske Toplice: Mercator- Standard, Prodajalna Rog • Žužemberk: Mercator—KZ Krka, Samopostrežba • Straža: Dolenjka, Market • Novo mesto: v nedeljo od 8. do 11 ure: • Mercator—Standard, Pogača, Glavni trg od 8. do 12. ure: •trgovina CEKAR v BTC, Javna skladišča v Bučni vasi • PERKO, market na Otočcu od 8. do 17. ure: • Mini market Javor, Muzejska 3, Novo mesto Črnomaljski drobir ANONIMNEŽ - Nekdo, ki pa ni imel toliko poguma, da bi sc podpisal, je sporočil, da zaposlenih v viniškem Novoteksu prav nič ne ovira, da ne bi delali kljub vročinskemu valu, in to brez ventilacijskih naprav, zračnikov. Da bi imeli kolektivni dopust, jim menda še na misel ne pride. Nasprotno, delovne imajo celo sobote. Nekdo, ki je na čakanju, bi gotovo pripomnil, naj bodo v Novoteksu srečni, ker imajo delo. To drži, kot pa je moč razbrati iz nadaljevanja pisma, je plačilo za njihov trud skromno in prav v tem je videti srž piščevega sporočila. Se bodo morali najbrž kar sami dogovoriti, koliko je vredno njihovo delo. SADJE I - Nekateri Črnomaljci imajo drugačne probleme. Ker so jablane in hruške dobro obrodile, so želeli, da bi sadove njihovega truda užili tudi someščani. A ker ne gre, da bi sadjar s košaro hodil od hiše do hiše, so sadje ponudili v odkup prodajalcu sadja na stojnici. A glej ga zlomka! Ni ga hotel, čeprav je bila ponujena odkupna cena trikrat nižja od prodajalčeve prodajne cene. Pa se sedaj sprašujejo sadjaiji, ki so pretekli konec tedna na izletu po Avstriji spoznali, kako ta država ščiti svoje sadjaije pred pridelki iz drugih držav, če ne bi kaj podobnega storila tudi Slovenija. Ne pa, da je sredi Črnomlja moč dobiti (drago) makedonsko sadje, ne pa svežega črnomaljskega. SADJE II - Težav pri prodaji sadja in zelenjave pa gotovo ne bodo imeli sosedje črnomaljskega zbirnega centra za begunce. Med slednjimi so najbolj priljubljeni sprehodi po vrtovih tik ob ograji begunskega centra. Če je lastnik vrta v bližini, ga vprašajo, če lahko poberejo pridelek, drugače to storijo brez njegove vednosti. Rezultat je v obeh primerih enak: Črnomaljci so ostali brez pridelka. Sprehod po Metliki MLADI METLIŠKI GASILCI SO preživeli del počitnic na Debelem rtiču, kjer so se imeli skupaj z mentorji lepo, zabavno, veliko časa pa so posvetili povsem poučnim in koristnim rečem. Da so na motje spoloh lahko odpotovali, se imajo zahvaliti pokroviteljem, tako zasebnikom kot tudi podjetjem. Več kot mačehovsko Pa se je izkazala Občinska gasilska zveza Metlika, ki je gasilskemu naraščaju namesto tolaijev pokazala fige. Na prošnjo za denarno pomoč so metliški gasilski veljaki enostavno odgovorili, da nimajo cvenka. Mladi si bodo njihov pišmevuhov odnos gotovo zapomnili za vse življenje. VROČ JULIJ IN AVGUST sta privabila na Primostek na stotine kopalcev, ki so uživali v topli Kolpi in v dobri postrežbi v Iskrini restavraciji. Če bi bila ta napol gola množica nad slapom v Gribljah, bi imela enkratno priložnost opazovati Črnomaljca, ki je divjal po reki z motornim čolnom. Po lastnih besedah je hotel razmigati motor, a to ni edini primer brezvestnega obnašanja. Obiskovalci Bele krajine kurijo na obrežju Kolpe ognje, mečejo v vodo prazne steklenice, kopljejo krompir po tujih njivah, sekajo drva in se sploh obnaišajo, kot da se končuje življenje na tem svetu. Sprejeti bo treba odloke, ki bodo naredili red in mir. Trebanjske iveri SAMODEJNO - Trebanjskega poslanca v zboru občin, Alojza Metelka, so v Slovenski ljudski stranki v njegovi odsotnosti izvolili za enega izmed Podpredsednikov stranke. Lepo priznanje inž. Metelku gotovo spet ne bo po godu kmetu iz Gorenje vasi pri Mokronogu, ki je zadnjič na srečanje privržencev trebanjske podružnice Slovenske kmečke zveze oz. SLS med govorom svojega poslanca vpil, da je hinavec in ga je omizje komaj pomirilo, da ni prišlo do večjega incidenta. Morda pa je stoična drža mž. Metelka med tem zmerjanjem iz “baze”, dognano podžgano še z vsebnostjo prevelike količine omamnih hlapov v osebnosti glavnega akterja, naredila na strankarske prvake SLS, SINDROM? - S Sel-Šumberka 36 nas je povabil na obisk močno razburjen vaščan Brane Kocjančič, ki je potožil, da vaščani, posebej pa še najbližji sosed, hudo nagajajo in grozijo njegovi številni, 7-članski mladi družini ter motijo in uničujejo njegovo posest. Vaščani, ki si gasijo žejo v bližini vaške trgovine tudi pozno v noč, dobijo včasih korajžo, tla domala izobčeni družini prepevajo novokomponirane pesmice o plemenskem biku in drugih predstavnikih živalske vrste, včasih pa se za spremembo med seboj stepejo in spet pobotajo, pravi Kocjančič. Najbolj grozljivo pri vsej tej vaški svaji pa je, da je prizadeti vaščan javno zagrozil (menda tudi policistom, ki ga pogosto obiskujejo, kot je izjavil tudi zaradi lažnih prijav o domnevnih krajah), da ho poiskal vse tiste, ki bi se ga drznili lotiti in da bo z njimi krvavo obračunal. ‘i IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN 1 Belt še rešljiv s skupnimi močmi Tako je prepričan v.d. direktor Belta, Zvonko Ivanušič, pri tem pa ima v mislih predvsem pomoč upnikov in države — Več kratkoročnih rešitev ČRNOMELJ — Pred dvema tednoma je upravni odbor tukajšnjega Belta imenoval za v.d. direktoija podjetja za šest mesecev Zvonka Ivanušiča, dotedanjega predsednika upravnega odbora ter poslanca v zboru občin republiške skupščine. V nekaj dneh, odkar je na krmilu tega največjega belokranjskega bolnika, je Ivanušič že pripravil kratkoročne rešitve za podjetje. Prepričanje, da je Belt še moč rešiti, če bodo pri tem pomagali upniki in država. Če ne bo pomoči, je po njegovem pred Beitom le stečaj, ki pa si ga občina ne bi smela privoščiti. Ivanušič je prepričan, da je za začetek potrebno v Beltu zelo na hitro in v kratkem času narediti nekaj potez. Njegov • Kot je bilo minuli teden slišati na seji občinskega izvršnega sveta, so se pogovori med banko, Beitom in občinskim IS končali brez rešitve. Za Belt je bil namreč nesprejemljiv predlog banke o plasmaju občinskih obveznic. Banka jih je pripravljena odkupiti, če bi z njimi Belt plačal obresti za posojila. Na IS je bilo rečeno, da se težko sprijaznijo z mislijo, da bi za Belt namenili za 500 tisoč DEM obveznic, ki pa temu podjetju tudi prav nič ne koristijo, če jih noče nihče odkupiti. Belt bi samo za rešitev tekočih problemov potreboval 100 milijonov tolaijev likvidnostnih sredstev. Te dni potekajo pogovori o rešitvi Belta tudi na republiki. bi bile občinski vložek v Belt občinske obveznice, s katerimi bi izplačali odpravnine,« pravi Ivanušič. Kratkoročna rešitev je tudi zagotovitev strokovnega kadra. Največji upniki so se po Ivanušičevih besedah ustno zavezali, da bodo njihovi strokovjaki pomagali pri ozdravitvi Belta. Veliko Bel-tovih strokovnjakov je namreč odšlo, nekateri pa o tem še razmišljajo, saj je njihova socialna varnost močno ogrožena. Zato je tudi republiško ministrstvo za delo ponudilo pomoč pri zagotavljanju strokovnega tehničnega kadra, ki ni obremenjen z Beitom in njegovo zgodovino. »V marketingu pa bomo osnovali projektne skupine za bolj agresiven nastop na trgu. Po pogodbi naj bi sodelovali zunanji sodelavci, ki se spoznajo na prodajo sive litine. Predvidevam, da bi bili vidni učinki takšnega nastopa na trgu v začetku prihodnjega leta. Ena od akcij, s katerimi je potrebno začeti takoj, je tudi oplemenitenje denarnih prilivov iz tujine s tujim kapitalom, za kar so možnosti,« pravi Ivanušič. M. BEZEK-JAKŠE cilj je, da bi bila v zaključnem računu za letošnje leto le izguba iz prve polovice, nič več pa je ne bi smelo biti v drugi polovici leta. »V Beltovem sanacijskem D VE MLADI METLIŠKI UMETNICI — Ne zgodi se pogosto, da bi se v tako majhnem mestu, kot je Metlika, hkrati kalili dve mladi umetnici Pa vendar so imeli številni obiskovalci metliškega Ganglovega razstavišča pretekli petek priložnost prisluhnitifla vtistki A ni Pezdirec (na fotografiji na desni) iz Metlike, ki bo po letošnji diplomi na ljubljanski Akademiji za glasbo nadaljevala študij na III stopnji Ogledali pa so si tudi razstavo risb in grafik Metličanke Erike Omerzei študentke 3. letnika Akademije za likovno umetnost v Ljubljani kije prav pred domačim občinstvom prvič v tolikšnem obsegu predstavila svoja dela. (Foto: M.Bezek-Jakše) Po prvih ocenah je škoda katastrofalna ČRNOMELJ, METLIKA — Katastrofalna suša, ki je prizadela Belo krajino, je precej zdesetkala kmetijske pridelke. Dež minuli konec tedna je bil sicer dobrodošel, a kaj, ko ga je bilo premalo, za marsikatere pa je rastline prišel prepozno. Komisiji za oceno škode v obeh belokranjskih občinah sta že pripravili prve ocene. V črnomaljski občini sojo nabo-lje odnesla polja ob Kolpi, medtem ko so najbolj prizadeti semiški, ad-lešiški in preloški konec. Po prvi oceni je škode za 414 milijonov tolaijev. Najbolj prizadete so krmne rastline in travinje, ponekod celo do 90 odst., najmanj pa krompir. V Črnomlju so tudi izračunali, da bi zaradi suše dodatno potrebovali 8.700 kg semen krmnih dosevkov, 42 ton mineralnih gnojil za dognojevanje krmnih dosevkov in kar 750 ton različnih krmil. V metliški občini je po prvih ocenah suša pobrala skoraj polovico pridelka. Škodo ocenjujejo na 217 milijonov tolaijev, od tega je je v družbenem sektoiju 15 milijonov tolaijev. V ravninskem območju je škode od 25 odst. na koruzi do 80 odst. na krmnih rastlinah. Na gričevnatem predelu občine so najmanj prizadete jablane — v povprečju bo za 30 odst. manj jabolk —najbolj, 80 odst., pa krmne rastline, na katerih je največ škode tudi v višinskem območju. Tam bo, razen na grozdju, kjer je po prvih ocenah škoda 40 odst., ves ostali pridelek za polovico manjši. Zneskovno je največ škode v občini prav na grozdju, in sicer za 87 milijonov tolaijev. M.B.-J. Zvonko Ivanušič programu sta načrtovana 2 milijona DEM realizacije na mesec, sedaj pa je je le poldrugi milijon DEM. Zato bi morali število zaposlenih zmanjšati pod 660, kolikor jih je zapisanih v programu, in sicer na 495 ljudi. V podjetju pa je še vedno 880 zaposlenih. A smo se sedaj odločili, da ne bi delalo manj kot 660 ljudi, 150 do 200 pa bi na osnovi prostovoljnih prijav izplačali stimulativne odpravnine. Če bi nam to uspelo storiti še avgusta, bi zmanjšali izgubo iz poslovanja za 80 odst. Zato predlagamo, da Beti kos petičnim tujim kupcem Največje belokranjsko podjetje se je uspešno preusmerilo z bivšega jugoslo-vanskega na evropski trg — Za 40 odst, večji izvoz — Konkurenčnost METLIKA — Beti je pred približno dvema mesecema začela poslovati kot delniška družba s petimi hčerami. Te so Preja, Trikotažne tkanine, Kopalke in perilo, Oblačila in Trikotažna odječa. Podjetje, ki velja s 1.630 zaposlenimi za najvetje v Beli krajini, je moralo zadnji dve leti in zlasti še letos usmeriti pretežni del svoje prodaje s trgov nekdanje Jugoslavije v Slovenijo in na konvertibilno tržišče. JAVNO ŽREBANJE ČRNOMELJ — Ljudska knjižnica v Črnomlju bo L septembra ob 17.30 na vrtu za kulturnim domom organizirala javno prireditev — žrebanja nagrad za mlade tekmovalce iz črnomaljske občine, ki so sodelovali na mednarodnem knjižnem kvizu »Kolumb in doba odkritij«. Lepo vabljeni vsi, še posebej tekmovalci! Čakajo vas lepe nagrade! Še leta 1990 je Beti prodala v republike bivše Jugoslavije 47 odst. svojih izdelkov, lani četrtino, v prvi polovici letošnjega leta pa le še 13 odst. Temu primemo seje povečala prodaja na slovenskem trgu in je znašala letos 45 odst. vse prodaje, na konvertibilni trg pa 42 odst. V primerjavi s prvim polletjem lani se je letos izvoz povečal kar za 40 odst. Tako velika preusmeritev jim je v izredno kratkem času uspela le z drugačno organiziranostjo in hitrim prilagajanjem drugim zahtevam. Precej večja kot na jugoslovanskem trgu je tudi konkurenca Češke, Madžarske, Poljske, Belorusije in Daljnega vzhoda. Po besedah vodje uvozno-izvoznega oddelka, Staneta Gašperiča, je Beti na konvertibilnem tržišču konkurenčna tako s ceno kot s kvaliteto. »Cene smo izdelkom znižali predvsem z manjšim številom zaposlenih, s tem pa so se zmanjšali tudi stroški. Seveda pa je racionalizacija poslovanja naša neprestana naloga,« pravi Gašperič. Veliko zaslug za povečanje Bednega izvoza imajo partnerji, s katerimi po- djetje sodeluje že dolga leta. Zavedajo pa se, da morajo iskati tudi nove sodelavce in kupce, med katerimi so mnogi še precej obremenjeni z vojno na tleh nekdanje Jugoslavije in jih je težko prepričan, da je v Sloveniji mir. Čeprav so sedaj njihovi največji kupci Nemčija in skandinavske države, vidijo v Beti velike možnosti tudi v drugih evropskih državah. Zadnje čase postaja zanje vse bolj zanimiva Italija, ki išče lohn posel, sicer pa Beti izvaža vse, od preje, metra-že do gotovih izdelkov. Med slednjimi proda tujim kupcem največ kopalk, telovadnih dresov ter modnih oblačil za prosti čas. Glede na to, da je slovenski trg za tekstilce majhen, v Beti vedo, da bodo morali še več prodati na konvertibilni trg. M. BEZEK-JAKŠE Resnica o plačah Zamrznjene že nekaj mesecev ČRNOMELJ — Ker je bilo veliko besed o tem, kakšne plače si menda delijo na črnomaljski občinski upravi, so se tam odločili, da bodo prejemke, ki jih določajo na republiki in so že nekaj mesecev zamrznjeni, obelodanili ter s tem nekaterim zavezali jezike. Kot primer so navedli neto plače za nekaj tipičnih delovnih mest, in sicer brez dodatka za minulo delo in brez stimulacije, Jci znaša okrog 10 odst. plače. S tem, ko so uvedli plačilo stimulacij, pa so na občinski upravi zmanjšali osnove plač. Predsednik skupščine občine in predsednik izvršnega sveta sta za julij prejela po 56 tisočakov, podpredsednik IS, kije hkrati tudi načelnik oddelka za družbeni razvoj, pa 50.000 tolaijev. Sekretarja skupščine občine in IS sta dobila po 47.500 tolarjev, referent z visoko izobrazbo 37 tisočakov, z višjo 32 tisočakov, s srednjo 26 tisoč tolaijev, strojepiska 23.600 tolaijev, snažilka pa 17 tisočakov. Zadnja plača vodilnih na občinski upravi je s stimulacijo, a brez minulega dela, znašala okrog 61 tisočakov. Ob tem so na IS poudarili, da plače vodilnih v obratih skoraj nikjer niso nižje od 1.000 do 1.500 tolaijev. Bili pa so časi, ko so bile najvišje plače v občinski upravi 30 do 40 odst. višje od direktorskih. Res pa je tudi, daje v črnomaljski občini praznih več direktorskih stolčkov. In še to: povprečna neto junijska plača je bila v črnomaljskem gospodarstvu 26 tisočakov, v negospodarstvu pa 36.000 tolaijev. M.B.-J. V SEMIČU SREČANJE SLS SEMIČ — V soboto, 29. avgusta, bo ob 17. uri pri gasilskem domu v Semiču srečanje Slovenske ljudske stranke, ki ga pripravlja podružnica Črnomelj. Na njem bodo predstavili stranko ter njenega kandidata, dr. Stanka Buserja, za predsednika Republike Slovenije, v kulturnem programu pa bo nastopila folklorna skupina iz Dragatuša. Sledila bo veselica, na kateri bo za zabavo igral ansambel Meh. Vabljeni! PRECEJ POSODOBLJENIH CEST TREBELNO — V krajevni skupnosti Trebelno so letos med drugim že razširili in asfaltirali poldrug kilometer ceste Mirna vas—Španov most in 2,5 km krajevne ceste Jelevec proti Cikavi. Prav nobenih možnosti pa ni, da bi za letošnji občinski praznik dobili kakšen kilometer asfalta, da bi, denimo, prepla-stili z asfaltno preprogo cesto od Mokronoga do Trebelnega. • Politika je nacionalna zabaviščna industrija. (Nahr) Iz pip ponekod le curlja Vodovodi v trebanjski občini na skrajni meji zmožnosti — Dobavo vode najbolj ogroženim TREBNJE — Komunala Trebnje, ki upravlja vodovodne sisteme Temenica, Čatež, Mokronog in Trebelno, je pretekli petek seznanila trebanjski izvršni svet, da zaradi dolgotrajne suše in nadpovprečne porabe pitne vode v zadnjih dneh na vseh sistemih obratujejo na skrajni meji zmožnosti in da se že pojavljajo manjše težave pri oskrbi s pitno vodo. Sistem Temenica ima trenutno še dovolj pitne vode, primanjkuje je le na območju Rožne ulice v Trebnjem, katere del je še vezan na nizko cono. Po besedah predsednika trebanjske vlade Jožeta Rebolja je ravno novi vodovod Temenica rešil Trebanjce, da se niso občutneje soočili s sušo. Na vodovodu Čatež, ki je doslej deloval nemoteno, je pretekli četrtek zvečer prišlo do tehničnih motenj, napako pa so vzdrževalci že naslednji dan odpravili. Mokronoški vodovod deluje brez težav, voda pa nekoliko bolj na tanko curlja iz pip le v Glinku in Bistrici zaradi pretirano visokega odjema in manjšega dotoka v zajetju- Največja težava pri oskrbi z vodo je trenutno na (jbmočju Velikega Gabra, Stranj in Žubine, ki se napa- jajo iz stiškega vodovoda, ki ga upravlja grosupeljska Komunala. Kot pravi direktor trebanjske Komunale, Pavel Jarc, so jih Grosupeljčani v četrtek popoldne seznanili, da bodo prekinili dobavo vode za to območje, kar so čez nekaj ur tudi storili. Trebanjci so se skušali z Grosupeljčani dogovoriti vsaj za občasne dobave vode za okrog 150 gospodinjstev Velikega Gabra in okolice, a do sporazuma ni prišlo. Občinski štab za civilno zaščito v Trebnjem je zato v petek začel voziti vodo v cisternah tudi v ta predel občine. Sicer pa so v najbolj ogrožene vasi in zaselke — v KS Mokronog Beli Grič, v KS Šentrupert Zaloka, Zabukovje in Okrog, v KS Trebelno Drečji Vrh in Jelševec, v KS Mirna Praprotnica, Zabukovje, v KS Velika Loka Muhabran in v KS Sela—Šumberk Orlaka, Arčel-ca in Zavrh — od 10. do vključno 21. avgusta pripeljali s cisternami okrog 160 kubikov vode. Krajanom polovico stroškov takšne oskrbe z vodo povrnejo iz občinskega proračuna. Kot je povedal Jože Zupan z občinskega sekretariata za ljudsko obrambo, je mirenska Dana omogočila, da lahko dobijo vodo zastonj iz njihovega hidranta. P. PERC V Mokronogu nov dom za praznik 110 let GD Mokronog — Otvoritev doma 6. septembra bo hkrati eden najpo-membnejših dogodkov ob letošnjem trebanjskem občinskem prazniku do novega doma, pa krajani in njihova krajevna skupnost, ki so del krajevnega samoprispevka namenili za to naložbo ter prispevali še material in pridne roke, MOKRONOG — Že ob okroglem jubileju mokronoške požarne brambe, ob njeni 100-letnici, je bila vroča želja, da bi v kraju prišli do novega gasilskega doma. Tedaj je bila to enačba z vsaj dvema neznankama — lokacija in denar, zato so želje in načrti izpuhteli v malo manj pasji poletni vročini, kot je letošnja. Zato pa je zdaj, ob 110-letnici GD Mokronog, med gasilci in krajani, ki so izdatno pomagali pri izgradnji novega doma na koncu sejmišča in tako uresničili dolgoletne upe, razpoloženje toliko bolj prešerno. Dom z okrog 200 kvadratnimi metri sednik trebanjske vlade. Idejo, naj bi uporabnih površin, s tremi garažami in pomožnimi prostori, bo veijetno že prihodnje leto bogatejši še za klubske prostore, ki naj bi jih gasilci uredili na podstrešju. »Lani pred vojno smo zabetonirali prvo ploščo, jeseni pa je bil dom že pod streho. Letos nam je uspelo dom dokončati do faze, da krajanom že lahko ponosno pokažemo funkcionalne prostore. Karkoli je bilo narejenega, je bilo to brezplačno. Sami smo betonirali, zidali, krajani so prispevali les za ostrešje itd. Le za mojstra in nadzornega smo plačali bolj simbolično, za malico,« pripoveduje predsednik GD Mokronog, Pavle Jevševar. Pri zaključnih delih so se izkazali domači obrtniki in celo Šip-tarjem za omete ni bilo treba odšteti pretiranega zneska. Jevševar pravi, daje pomembno, ker so zgradili dom na sejmišču in ne pri Iskri, kot so sprva nameravali, saj imajo tod dosti več prostora, tudi okoli doma za izvedbo raznih vaj. Zemljišče jim je odstopila trebanjska kmetijska zadruga, razumevanje pa je pokazal tudi pred- gasilski dom zgradili na sejmišču, je dal že pokojni gostilničar Peter Deu starejši. Gasilci so imeli kar precej trdne živce, predno so prepričali nekatere nejeverne Tomaže, da ta lokacija še zdaleč ne pomeni tudi ukinitve sejmišča. Čeprav imajo levji delež zaslug, da so prišli Pavle Jevševar, predsednik GD Mokronog • Otvoritev novega gasilskega doma v Mokronogu 6. septembra ob 15. uri bo tudi eden osrednjih dogodkov ob letošnjem prazniku občine Trebnje. Ob tej priložnosti bo slavnostni govornik predsednik družbenopolitičnega zbora slovenske skupščine dr. Ludvik Toplak. Dom bodo tudi blagoslovili. Prav tako v nedeljo, 6. septembra, toda ob 14. uri, bo v kulturnem domu v Mokronogu slavnostna seja trebanjske občinske skupščine, na kateri bodo podelili letošnja občinska priznanja. Na predvečer te slovesnosti bodo ob 110-letnici GD Mokronog izročili priznanja zaslužnim gasilcem in krajanom. 4. septembra ob 15. uri pa bodo na Trebelnem obeležili 50-letnico Gubčeve brigade. ne bi smeli pozabiti niti stotnije gasilcev, od katerih jih je približno polovica posebej delavnih. Na delovnih akcijah za dom so samo gasilci vtkali v novi objekt okrog 5.000 prostovoljnih ur. Da pa so sploh lahko pričeli z gradnjo novega doma je seveda omogočila tudi prodaja starega gasilskega doma na licitaciji. P. PERC IZ NtkŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN Ul *** ■ *v. - >% NASTAVLJANJE EKSPLOZIVA — Delo z eksplozivom zahteva vojakovo natančnost, zbranost in previdnost (Foto: M. L.-S.) Bojna preizkušnja Usposabljanje teritorialcev v Svetlem Potoku SVETLI POTOK, KOČEVJE — V Svetlem Potoku, ki nosi ime vasi, a pravzaprav ni drugega kot del gozdnih in travnatih površin, oddaljenih 18 km iz Kočevja v smeri proti Predgradu, je bila minuli teden na usposabljanju inženirska enota Teritorialne obrambe. Enotedenske vaje so izvajali v okviru rednega letnega načrta usposabljanja vojakov slovenske vojske z bojnimi sredstvi. Za mlade fante, ki so v vojsko prišli že marca, vaja v Svetlem Potoku še zdaleč ni bila njihovo prvo srečanje z minsko-eksplozivnimi sredstvi. V inženirsko enoto so prišli iz različnih šolskih centrov po Sloveniji pred dobrim mesecem, že nekaj dni po prihodu pa so bili usposobljeni za opravljanje namenskih nalog. Med te sodi rušenje različnih objektov, cestnih in drugih komunikacijskih povezav ter vse ostale naloge, ki narekujejo uporabo minsko-eksploziv-nih sredstev, da bi tako ovirali oziroma preprečevali prodore in napredovanje sovražnih enot. Vaja v Svetlem Potoku je bila prva bojna preizkušnja te bojno sposobne enote. ŠKODA ZARADI SUŠE KOČEVJE — Stalna komisija za ocenitev škode, nastale zaradi suše, je minuli teden ocenila posredno in neposredno škodo, nastalo na družbenih in zasebnih zemljiščih na Kočevskem. Ocenitev škode, ki sojo podali Mercator-Kmetijsko gospodarstvo, Posestvo Snežnik in VOC Gotenica, je komisija primerjala z ocenitvijo škode, nastale v zasebnem sektorju. Po ogleduje ocenila, da so najbolj prizadeti pašniki, kjer naj bi bil kar 30-odst. izpad pridelka. S 25-odst. jim sledijo dvo- in več kosni travniki, na poljih s koruzo za silažo pa je 20-odst. prizadetost. Skupna vrednost neposredne škode na 3764 ha družbenih zemljišč znaša dobrih 42 milijonov tolarjev. Tudi v zasebnem sektorju je bil izpad podoben. Višje stanarine Poviševanje do letne višine 2,9 odst. vred-nosti stanovanja RIBNICA — Po metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih, ki je bila objavljena konec junija, lahko lastniki stanovanj določijo višind najemnine, katere letna najemnina ne sme presegati 2,9 odst. vrednosti stanovanja. Po tej metodologiji, ki velja za vso Slovenijo, se oblikujejo tudi najemnine za stanovanja, v katerih je bila do uveljavitve zakona dodeljena stanovanjska pravica. V občinah morajo pri oblikovanju stanarin upoštevati še določila predvidenega sporazuma o zagotavljanju socialne stabilnosti v državi. Ta predvideva postopno poviševanje stanarin. Zaradi slabega ekonomskega in socialnega stanja ter omejenega proračunskega denarja za subvencioniranje stanarin so v ribniški občini sprva razmišljali, da bi potrebno povišanje stanarin dosegli v enem letu. Ker že omenjeni sporazum predvideva razporeditev povišanja stanarin na šest enakih deležev, ribniški izvršni svet dokončne odločitve o skrajnem roku za dosego potrebnega povišanja ni sprejel. Odločil se je za 19,4-odst. povišanje stanarin za julij. S tem je dvignil raven stanarin v ribniški občini (razen za stanovanja obrambnega ministrstva), kije bila junija na višini letne stopnje 1,54 odst. vrednosti stanovanja, na 1,77 odst. Najemnina za trosobno stanovanje na Trgu Veljka Vlahoviča tako sedaj znaša 2.967 tolarjev, medtem ko je višina najemnine za enako stanovanje v lasti obrambnega ministrstva 3.578 tolarjev. Itas je tik pred prvo prodajo Povečane težave v zadnjih mesecih so posledica zaključevanja stečaja — Dogovori o prodaji posameznih delov podjetja — V Bosni ostalo milijon nemških mark KOČEVJE — Kočevski Itas je v stečajnem postopku že poldrugo leto. Od vsega začetka sledijo dvema osnovnima ciljema: ustvarjanju stečajne mase s prodajo Itasa po delih in ohranjanju proizvodnje. Tak način stečaja bo omogočil poplačilo upnikov in ohranitev dela nekaj sto ljudem. Okoli 470 delavcev — od prek 700 zaposlenih pred uvedbo stečajnega postopka — je že lep čas zaposlenih od danes do jutri. V zadnjih mesecih prejemajo plače z do štirinajstdnevnimi zamiki, tudi v bonih, kar je po besedah stečajnega upravitelja, Jožeta Babška, posledica težav zaradi zaključevanja tovrstnega stečaja, ko morajo s tekočim finančnim poslovanjem istočasno poravnavati vse Itasove obveznosti. Iskanje novih tržišč, izguba jugoslovanskega trga, preusmeritev v izvoz in s tem prestrukturiranje celotnega podjetja je ve- liko stalo, odraža pa se skozi tekočo izgubo. Ta bi bila veliko manjša, če bi jim lani uspelo izdelati 30 železniških čistem, ki sojih izdelovali že prej v sodelovanju z VMC iz Sarajeva. Itasov delež v teh cisternah, ki so ostale v Bosni, je bil kar milijon mark. Tudi dveh drugih projektov jim ni uspelo uresničiti, zaradi česar so se jim pojavile zaloge, za katere upajo, da jih bodo lahko prodali na domačem trgu. V začetku stečajnega postopka, razen nekaj izdelkov, ki sojih prodajali na tujih trgih, skoraj ni bilo izvoza. Šele v stečaju so začeli na zahodno, nemško tržišče izvažati cestne prikolice. Tudi oba v stečaju novo osvojena izdelka, aluminijaste cisterne in menjalni zabojniki, sta v celoti namenjena izvozu. Prav tako tudi nekaj tipov priključkov, trak torske prikolice in v zadnjem obdobju tudi avtomešalci do 10 kub. Itas ima v tem trenutku obveznosti iz stečaja do prek 300 upnikov, in sicer v višini 7 in pol milijona mark. S prodajo celotnega Itasa po posameznih delih, skupaj z njihovimi proizvodnimi pro- Sad vsesplošnega slabšanja Slab gospodarski položaj v Kočevju in Ribnici KOČEVJE, RIBNICA — Po podatkih kočevske podružnice Službe družbenega knjigovodstva je med 166 kočevskimi in 82 ribniškimi podjetji, ki so predložila rezultate polletnega gospodarjenja, v Kočevju 131 zasebnih, 31 družbenih in 4 mešana podjetja, v Ribnici pa je 65 zasebnih, 9 družbenih, 7 mešanih in 1 zadružno. Število zasebnih podjetij se je v primeijavi z lanskim letom močno povečalo, povečal pa se je tudi njihov delež pri številu zaposlenih in pri prihodkih. V obeh občinah odhodki presegajo prihodke, akumulacija pa pokrije v Kočevju le 14,9 odst. in v Ribnici 15,9 odst. skupne izgube, kar je seveda zelo slabo. Akumulacija v kočevskem gospodarstvu znaša nekaj nad 27 in pol milijona tolarjev in je razporejena pred- Bo zakon možno izigravati? Veliko je še nedorečenosti in nejasnosti o tem, kako bodo izvajali zakon o zaposlovanju tujcev KOČEVJE — Že od začetka tega meseca pa tja do 15. oktobra bodo po vseh enotah republiškega zavoda za zaposlovanje sprejemali vloge za izdajo delovnih dovoljenj. Gre za začetek izvajanja zakona o zaposlovanju tujcev. Po mnenju mnogih je še veliko nedorečenega v zvezi z izvajanjem zakona. Kot kaže sedaj, bo zakon možno izigravati. Vloge za izdajo delovnih dovoljenj morajo v navedenem roku vložiti vsi tisti, ki niso slovenski državljani in ki za slovensko državljanstvo niso zaprosili, pa so v Sloveniji zaposleni. Njihove vloge bo reševala posebna republiška komisija za izdajo delovnih dovoljenj. Zakon predvideva izdajo dveh vrst delovnih dovoljenj. Trajna delovna dovoljenja naj bi dobili vsi tisti, ki imajo v Šloveniji že 10 ali več let delovne dobe. Vsi ostali naj bi dobili le začasna delovna dovoljenja. Po preteku enega leta naj bi o nadaljnji zaposlitvi teh ljudi odločala podjetja, v katerih so zaposleni. Do tu je bolj ali manj vse jasno, zaplete pa se pri novih zaposlitvah. Za novo zaposlovanje delavcev naj bi podjetja, tako kot so že do sedaj, prijavila potrebe po novih delavcih na zavodu za zaposlovanje. Razlika je v tem, da bi moral zavod v 30 do 60 dneh med svojimi iskalci zaposlitve poiskati primernega kandidata slovenske narodnosti oziroma državljana Slovenije, in samo v primeru, da takšnih kandidatov ne bi bilo, bi podjetja lahko zaposlila tujce. In kako bi bilo možno tako lepo zamišljen zakon obiti? Tako, da bodo podjetja za zaposlitev novega delavca postavljala take pogoje, da jih na zavodu prijavljeni iskalci zaposlitve slovenske narodnosti oziroma slovenski državljani ne bodo izpolnjevali. Po mnenju Branke Kajtna s kočevskega zavoda za zaposlovanje so možnosti, da bi do tega prihajalo, kljub še precejšnji nedorečenosti, velike. M. L.-S. Lekarna zase ne najde zdravila Sevniška lekarna skrbi za dobro preskrbljenost z zdravili za 35.000 ljudi govne rezerve ne povrnejo stroškov, občina ne plača dežurstev — Bla- SEVNICA — Sevniška lekarna z enotami v Krmelju, na Senovem in Planini pri Sevnici pokriva območje z okrog 35.000 prebivalci. V zadnjih letih, zlasti pa lani seje 20-članski kolektiv soočal s precejšnjimi zagatami pri poslovanju. Seveda so se vse spremembe v novi državi odrazile tudi v lekarni. Promet po receptih je začel upadati že v letu 1990, in da bi ohranili delovno mesto in s tem enega zaposlenega, so s pomočjo krajevne skupnosti Planina in šentjurske vlade odprli lekarniško postaji na Planini. Po besedah direktorice sevniške lekarne, mag. farmacije Brede Drenek-Sotošek, se je že lani pokazalo, da je bila ta odločitev pravilna, saj zajamejo vse recepte na Planini, kolegica pa je lepo vpeljala tudi ročno prodajo. Magistra Sotoškova pravi, da sojih zlasti marca lani pestile težave zaradi zmanjšanje plačilne zmožnosti, ker jim republiška uprava za zdravstveno varstvo ni pravočasno plačala izstavljenih računov. Precej so morali znižati zaloge, kar seje pozneje, razumljivo, poznalo pri preskrbljenosti z zdravili. Ves zaslužek je bil skoraj izničen zaradi velike inflacije. Navzlic temu jim je lani uspelo posodobiti poslovanje z računalniško opremo. Med vojno v Sloveniji so imeli zaposleni v lekarni obilo dela še za republiške blagovne rezerve, saj so evakuirali 18 kamionov—priklopnikov sanitetnega materiala po vsej Sloveniji. Za težko in odgovorno delo so dobili ustno pohvalo in le delno plačilo. Po končani vojni so še uredili skladišče, hkrati pa so še vedno bili skrbniki zveznih rezerv v Loki pri Zidanem mostu, ki so zdaj republiška last, v njih pa je našla prostor tovarna obutve Člann. Sotoškova to poudarja zato, ker od 1. oktobra niso dobili povrnjenih stroškov za delo v skladišču Loka. »Sedaj smo v veliki dilemi, ker ni- Breda Drenek-Sotošek mamo razčiščenih odnosov z blagovnimi rezervami in ni plačila za opravljene storitve, pa tudi zaposleni so imeli sklenjeno delovno razmeije za nedoločen čas. V lekarni smo uredili tudi kotiček, kjer prodajamo bio preparate in tehtamo mešanice čajev po izbiri pa- • V Lekarni Sevnica je zdaj zaposlenih 18 delavcev, od tega je 9 diplomiranih farmacevtov. Lekarna posluje z republiško upravo za zdravstveno varstvo s 13 delavci, ostali pa prodajajo domače izdelke, maržno blago, kot rečeno, pa so v preteklem obdobju skrbeli tudi za skladišče blagovnih rezerv. Kolektiv opravlja v Sevnici tudi dežurno službo zaradi koristi in potreb občanov, čeprav jim občina že od decembra lani ne plača dežurstev. cienta. S tem smo upravičeno ohranili dve delovni mesti, kar seje pokazalo že do konca lanskega leta. Občino smo sicer zaprosili za sredstva pri opremi, žal pa od Občinarjev v celotnem preteklem letu ni bilo ne ugodnih rešitev ne pobud, tako da smo kot kolektiv razočarani,« navaja direktorica Breda Drenek-Sotošek. P. P. vsem med industrijo, trgovino ter finančne in druge storitve. V Ribnici je akumulacija za natanko 700 tisoč nižja, osrediščena pa je le v industriji, ki že od lanskega polletja svoj delež, v nasprotju s kočevsko industrijo, zvišuje. V Kočevju je v prvem polletju poslovalo z izgubo 47 podjetij s 1.832 zaposlenimi, v Ribnici pa 15 podjetij z 2.215 zaposlenimi. V obeh občinah je izguba, ki v Kočevju znaša okoli 185 in pol milijona tolarjev, v Ribnici pa dosega skoraj 170 milijonov, osrediščena v industriji ter prometu in zvezah, oziroma v Kočevju v skupno le 4 do 5 podjetjih, v Ribnici pa v treh. Med podjetji, ki so poslovala z izgubo, je velika večina zasebnih podjetij, vendar pa je njihov delež v celotni izgubi komajda vreden omembe (v Kočevju predstavlja le 4,5 odst., v Ribnici pa celo samo 3,7). Med ta podjetja niso všteta podjetja, ki so v stečaju. V Ribnici jih trenutno ni, saj je bil nedavno tega v Ripozi stečajni postopek zaključen, v Kočevju pa so to Itas, SGP Zidar in Tekstilana. Če ne bi veljal moratorij na stečaje, bi kočevska SDK v prvem polletju letošnjega leta predlagala uvedbo stečajnega postopka za 4 kočevska (1 družbeno in 3 zasebna) in 4 ribniška podjetja (vsa v mešani lasti). Z blokiranimi računi je v Kočevju poslovalo povprečno 17 podjetij in v Ribnici 12. Jože Babšek grami in s tem Itasovo blagovno znamko bodo po mnenju stečajnega upravitelja Babška dobili dovolj, da bodo poplačali upnike in pokrili vse stroške. Skupni znesek se bo približal uradno ocenjeni vrednosti Itasa kot celote, če je ne bo celo presegel. Že najkasneje v 14 • Tujim partnerjem pri dogovorih o prodaji ne postavljajo posebnih pogojev v zveri x zaposlitvijo delavcev. Po Babškovem mnenju je namreč jasno, da se ti za nakup ne odločajo zaradi objektov, saj so, denimo, proizvodne dvorane stare m stroji že 95-odst. odpisani, ampak zato, ker vedo, da so v Itasu delavci, ki znajo dobro delati in jih bodo ti delavci stali manj, kot, denimo, delavci v Nemčiji 120 LET GASILSKEGA DRUŠTVA DOLENJA VAS — Eno od najstarejših prostovoljnih gasilskih društev na Slovenskem, gasilsko društvo Dolenja vas, je praznovalo častitljivo 120-letnico obstoja in dela. Pred desetimi leti, ko so praznovali 110-letnico dela, so si zadali nalogo, da zgradijo dom. Dom so že odprli, nakupili so opremo in vozila, sistematično šolali kadre in pomlajevali članstvo. Na slovesnosti, katere pokroviteljica je bila SO Ribnica, so razvili nov prapor s simboli nove države, hkrati pa so najzaslužnejšim članom podelili priznanja za večletno delo v društvu. Dolenjevaščani so še posebej ponosni na svojega rojaka Ignaca Merharja, moža, ki si je upal povzdigniti glas proti takratni germanizaciji slovenstva in je uvedel poveljevanje v slovenskem jeziku. M. G. dneh bo tako novi del Itasa oziroma Itas Pin dobil novega lastnika. To bo seveda tuji vlagatelj, tako kot bo to po vsej verjetnosti tudi v primeru prodaje Itasa Časa, kjer pa še ni znano, ali bo morda ustanovljeno mešano podjetje z udeležbo tudi domačih vlagateljev. Z neko multinacionalko, ki proizvaja ležaje, se dogovarjajo tudi za prodajo enote Ko-tal v Pirčah. Tudi ostale enote, ki so se odcepile in niso bile do konca dokapitalizirane, bodo skušali prodati, prav tako vsa zemljišča, vključno s kompleksom kočevskega jezera. M. LESKOVŠEK-SVETE 110 LET GASILCEV STARA CERKEV PRI KOČEVJU — To naselje in bližnjo Slovensko vas so prvi naselili Slovenci. Vas je dobila ime po stari Marijini cerkvi, ki je kot najstarejša cerkev v tej okolici stala že pred letom 1339. Pozneje se v nemških listinah navaja kot Mitterdorffer von der Alten Khirchen. Vaščani te vasi in okoliških vasi so zgodaj spoznali, da jim je potrebna organizirana požarna obramba. Pred 110 leti so ustanovili gasilsko društvo, ki z manjšimi prekinitvami deluje do današnjih dni. Gasilci iz tega kraja in okoliških vasi bodo ta jubilej proslavili z osrednjo prireditvijo, ki bo v soboto, 29. avgusta. 40 LET G D VELIKI CIRNIK — Na zaključku sobotnega gasilskega avtoral-lya od Tržišča do Velikega Cirnika, med katerim so se člani pomerili v več spretnostnih in znanjih, so med 13 moštvi L nagrado, Tomosovo črpalko, dobili Sevničani, 2. G D Primož in 3.GD Boštanj. Predsednik OGZ Sevnica, Brane Derstvenšek, je izročil predsedniku GD Veliki Cimik Zdravku Remarju (na posnetku desni), posebno prizanje ob jubileju društva, Cimičani pa so se spomnili svojih ustanovnih članov: Franca Zalokarja, Stanka Kneza, Lada Kovača. Stanka Krnca, st, Sandija Vrbančiča, Alojza Rozmana in Alojza Remarja. starejšega (Foto: P. Perc) PONAREJENI BANKOVCI - V Sloveniji je v obtoku še kar precej ponarejenih bankovcev. Tako so 12. in 13. avgusta odkrili ponarejena bankovca za 1000 tolarjev v kočevski enoti Službe družbenega knjigovodstva, 19. avgusta pa v Stanovanjsko kreditni banki Kočevje. TEŽAVE ZDRAVSTVA - Težave kočevskega zdravstvenega doma so dobro znane že skoraj vsem Kočevcem. Zdravstveni dom nima denarja za nabavo prepotrebnih novih rešilnih avtomobilov, kot Damoklov meč pa nad njim ves čas visi grožnja sanitarne inšpekcije, da bo zdravsteni dom zaprla, če zdravstveni delavci ne bodo odpravili sedanjega nezadovoljivega stanja v nekaterih prostorih. Problem je bil in ostaja - denar. Odkar je direktor Zdravstvenega doma Kočevje, dr. Mihael Petrovič, mnogi Kočevci po tihem upajo, da se bo stanje v kočevskem zdravstvu vendarle spremenilo, saj je dr. Petrovič tudi prvi mož v občini. PRESELITEV - Delavci kočevskega Zavoda zg zaposlovanje so se pred približno tremi tedni preselili v nove prostore v Turjaški ulici. Kljub temu še vedno kar precej ljudi hodi v upravno stavbo Mercatorja-Kmetijskega gospodarstva Kočevje na Kolodvorski ulici, kjer je zavod za zaposlovanje do nedavnega začasno domoval. Ribniški zobotrebci SEJEM SUHE ROBE - Tako kot že nekaj let, bo ribniški sejem suhe robe tudi letos, prvo nedeljo v septembru. V zadnjih nekaj letih so se Ribničani začeli na ta dan, ko je Ribnico obiskalo nekaj tisoč ljudi, pripravljati že nekaj tednov prej. Nov stanovanjski zakon je vnesel nekaj zmede in pa precejšnjo mero pasivnosti v delo nekdanjih hišnih svetov, zato ni znano, kako bo letos z raznimi čistilnimi akcijami, ki naj bi prispevale k temu, da bi obiskovalci sejma odšli iz Ribnice s kar najboljšimi vtisi. Če naj bi se v zvezi s tem kaj storilo, bi se moralo že v tem tednu, saj bo že v prihodnjem tednu v Ribnici dokaj živahno. Z letošnjim sejmom so namreč združili tudi počastitev petstote obletnice izdaje patenta, ki je med drugim omogočal prosto prodajo suhorobarskih izdelkov. IZPADI ELEKTRIKE - Sobotna in nedeljska osvežitev z dežjem je bila prav za vse ljudi dobrodošla. Za izsušeno zemljo je bila pravi božji blagoslov, čeprav bo posledice Igotrainc suše lahko le nekoliko ublažil. Čeprav v Ribnici ni imel nihče nič proti dežju, pa Ribničani še zdaleč niso bili navdušeni nad številnimi izpadi električne energije. Vsakomur je jasno, da do izpada elektrike lahko pride zaradi neurja, marsikomu pa ni bilo jasno, kaj je povzročalo izpade vso nedeljo dopoldan in celo popoldan, ko je že lep čas sijalo sonce. Sevniški paberki PROFESIONALCI - Sevniški športni zvezi je le uspelo spraviti pod streho triatlon Lisca 92, navkljub še pred kratkim skoraj nepremostljivim težavam s pomanjkanjem vode. Rešitev s črpanjem vode iz Mlinščice se je pokazala kot primerna, čeprav je bila voda sprva malo preveč hladna. Še zmeraj bolje to, kot da bi se kopalci in tudi triatlonci namakali v mlakuži, bolj primerni za žabe. SODNIKI - Poveljnik občinske gasilske zveze, Milan Kajič, ki ima zadnje čase malo večje veselje do govorov, je na sobotni slovesnosti ob 40-letnici GD Veliki Cimik skušal malo komentirati pritožbe na odločitve sodnikov, ki so jih za tekmovalni gasilski avtorally nekaj celo uvozili is sosednjih občin, da bi bilo tokrat vendarle vse v redu. Šentjanžani so kljub tej skrbi OGZ počutili ogoljufane, ker da niso bile postavljene tarče za njihov nastop. In ker je najbolj vročekrven mladenič stopil iz stroja in glasno protestiral, mu je Kajič očital, da ni pravi gasilec, saj ne spoštuje discipline, in da ne zasluži te uniforme. Gasilec je zabrusil poveljniku nekaj o njegovih nenavadnih “bližnjicah” do nekega požara v šentjanški fari, in da bi bila mera polna, je slekel (le) zgornji del uniforme. Deževje ga je sicer malo ohladilo, da je že hotel vzeti jakno nazaj, sam pri sebi pa je verjetno pomislil: še dobro, da ni izvedel popolnega striptiza. MOST - Gradisovci so le priznali svoj greh, da niso naredili mostu oz. brvi za pešce po veljavnih predpisih in so se lotili popravnega izpita. Ta šola bo za podjetje precej draga, saj je most še vedno le gradbišče, za katero odgovarja izvajalec. • • Slovenski novinarji so okolju prijazni, edina dva res zoprna novinarja sla pri nas Vida Petrovčič in Danilo Slivnik. (Crnkovič) Krške novice NE DA SE PRIKRITI - Snemalec slovenske televizije bi moral dobiti dodatne točke za delovne razmere. Medtem ko so njegovi kolegi prežvekovali pečeno svinino, se je sam moral s kamero podati naravnost med svinje, med nekaj izbranih izmed 30 tisočev na farmi Pristava, ki bi lahko ugledale svoje rilce na TV ekranih. Pa svinje pravzaprav niso imele težav s tem, ali se bodo prepoznale ali ne, saj takega razkošja, kot je TV, na farmi vendarle nimajo. Že omenjeni snemalec je torej s kamero ovekovečil svinje in pridrvel po zadnje koščke svinine. Okoli njega prisotnim je postalo takoj jasno, kje je bil, saj omamni vonj hleva nikakor ni prihajal 7- mize. Če snemalec ne bi imel šefa, ki ga je napotil na farmo, bi mu lahkega srca svetovali, naj prihodnjič raje ostane s kolegi. Za prispevek pa naj uporabi kak star posnetek, ARHAIČNO - Krški republiški poslanec Metod Šonc je dejal, da ■majo poslanci v krški skupščini arhaične dokumente. Delujejo na osnovi 10 let starih pravil v statutu in poslovniku. In še po teh starih, ž.e utečenih pravilih se ne morejo dogovoriti, kaj kdo dela in kako. Le kako bi bilo, če bi sprejeli, tako kot se spodobi, nova pravila? DELO IN “DELO” - Ko so se povabljeni predstavniki sedme sile zbrali na tiskovni konferenci o novoustanovljenih kmečkih zadrugah, je postalo v majhnem prostoru zelo vroče. Novinarje so zato povabili “na hladno”, da ne bo pomote, samo malo nižje v vinsko klet. Spremembo dnevnega reda so pojasnili takole: “Gremo se najprej malo ohladit, kajti nekateri med nami smo danes že delali." Novinaijem so se pri tem za dvakrat podaljšali obrazi. Kaj hočemo, za nekatere je delo tudi v tem stoletju samo tisto, kar se neposredno opravlja z rokami. Novo v Brežicah z VELIKO PRAKSE - Brežiški referat za kmetijstvo in številne komisije za ocenjevanje škode po naravnih nesrečah nimajo miru. Nenehoma morajo popisovati, ocenjevati in razdeljevati pomoč. K sreči so v tem zelo dobro podkovani, za kar je poskrbela narava s pisanim izborom naravnih ujm. Ni znano, zakaj so se ji Brežičani tako zelo zamerili, da jim pošilja nadlogo za nadlogo. Pred desetimi leti je začela z uničujočo točo na Bizeljskem in nadaljevala pozimi 84/85 z zimsko pozebo. Takoj nato je udarila s spomladansko pozebo, tako da si Brežičani še celo leto 1986 niso opomogli od škode v kmetijstvu. Leto 1988 je prineslo najprej spomladansko pozebo in nato še sušo. Naslednje leto je bila narava pri izbiri nesreč še bolj pestra: poskrbela je za neurje z močnim dežjem in s plazovi. V 90. letu je kmetijstvo prizadela toča, po njej še suša in nato še poplave. Lanskega leta se še spominjamo po spomladanski pozebi ln še bolj po uničujočih poplavah. Letos je narava vzela veselje kmetom z izredno dolgo in hudo sušo, tisti najbolj črnogledi pa menda že napovedujejo ponovne jesenske poplave. Zakaj pa ne? Nasip ob Savi še ni zgrajen, republiške obljube pa po vsej verjetnosti ne bodo zadržale deroče vode. BRAZDE PRAHU - Ne veste, kakšne so? Mi tudi ne, domnevamo Pu, da niso podobne brazdam, ampak nolj oblakom prahu. Ti so se dvigali v soboto po polju, kjer so mladi traktoristi iz brežiške občine tekmova-u> kdo bo potegnil boljšo brazdo. Tone Cerjak, sekretar občinskega sekretariata za kmetijstvo, ki je bil med sodniki, je izjavil, da bo tokrat prvič moral razsojati, kdo bolje orje v prah. NIMAJO DELA - V zadnjem času Je v Brežicah vse manj veselih dogodkov. Podjetja so pred stečaji, zaposleni tik pred tem, da bodo na cesti, kmetijstvo je prizadela suša. Novih zaposlitev ni, a bolj kot zaposlitve “civilov”, mnoge občane skrbi zaposlovanje Romov. Ti so še do nedavnega mirno živeli ob dobov-skem smetišču in brskali po tamkaj navoženi vsemogoči navlaki. Danes se jim obeta, da bodo vsak čas pristali na cesti. Tisti, ki so imeli na cestišču že kakšno bližnje srečanje z njimi, pa vedo povedati, da je “cigan na smetišču bolje, kot cigan na cestišču”. motorist končal POD TOVORNJAKOM KRŠKO — 21. avgusta se je nekaj po enajsti uri dopoldne 36-letni Srečko Pezdirc iz Krškega peljal s kolesom z motorjem iz smeri Krškega proti Brežicam. Na ravnem delu ceste ga je s tovornjakom priklopnikom prehiteval 36-letni Ivan Bernardič. Ker pa je prišlo do tesnega prehitevanja, je Bernardič s priklopno prikolico zadel stopalko motorja, tako daje motorist izgubil ravnotežje in padel pod zadnje desno kolo priklopnika, ki gaje prevozilo. Pezdirc je bil takoj mrtev. ki IZ NtkŠIH OBČIN IZ NtkŠIH OBČIN lij Razvojni tolar od zdaj po tržnih načelih? KRŠKO — Po mnenju krškega odbora Socialdemokratske stranke Slovenije naj bi v prihodnje preprečili neracionalno razdeljevanje sredstev za razvoj drobnega gospodarstva. V ta namen so izvršni svet občine Krško pozvali, naj se pridruži delovanju novega finančnega sklada, ki ga nameravajo ustanoviti. Sklad naj bi deloval povsem po tržnih načelih. Ustanovili bi ga lastniki malih podjetij in obrtniki, ki bi vanj vložili začetni kapital, vlagale pa bodo lahko tudi druge pravne in civilne osebe. Kot je poudaril predsednik krškega odbora stranke Igor Avsec, k sodelovanju še posebej vabijo upokojene in izkušene menežerje. Vložena sredstva naj bi razdeljevali na osnovi razpisa. Odbor članov investicijskega sklada bi po oceni vrednosti, upravičenosti in tveganosti izbral ustrezne razvojne programe, o vlaganju vanje pa bi se dokončno odločili člani sklada. Nepovratno vložena sredstva bi veljala kot soudeležba sklada v podjetju ali obrti. Prejemnik razvojnih sredstev bi pri tem moral izpolnjevati pogoje sklada (glede zaposlitev, garancij, ustvarjenega dobička ipd.), ta pa bi sodeloval pri delitvi ustvarjenega dobička posa- • Občinski odbor SDSS Krško je na tiskovni konferenci pred tednom dni poleg pogledov na gospodarski razvoj občine predstavil tudi svoja politična stališča. Med drugim je resno opozoril, da bo stranka bojkotirala volitve, če se ne bo popravila nelogična razdelitev volilnih enot. »Take enote ustrezajo samo strankam, nikakor pa ne občanom,« je dejal Igor Avsec, predsednik krških socialdemokratov, in zahteval posebno posavsko volilno enoto. meznega podjetja. Del tako zbranih sredstev bi se razdelil vlagalcem kapitala, medtem ko bi se drugi del uporabil za delovanje sklada in za vlaganje v nove programe. Če dobitnik sredstev za razvoj ne bi izpolnil pogojev sklada, bi moral vsa vložena sredstva vključno z obrestmi vrniti skladu. B. D.-G. Zastoji v Vidmu Ni kapitala, naročil in tudi ne surovin KRŠKO — Papirnica Videm že več mesecev posluje brez obratnega kapitala, zato je pri poslovanju vezana predvsem na menjavo blaga oz. storitev. Taka potjo vodi v vse večjo zadolženost. Stroški poslovanja so previsoki, zato vse težje zagotavljajo nemoteno proizvodnjo. V juliju so proizvedli 8.872 ton papirja. Število je za 500 ton nižje, kot je bilo junija, saj ni bilo dovolj naročil in surovin. Poskusno so proizvedli tudi 100-odstotno recikliran papir, s katerim bodo lahko dobili ekološki znak »Modri angel«. Sicer so vsi štirje papirni stroji, na katerih proizvajajo brezlesne, reciklirane, voluminozne, časopisne in ovojne papirje, občasno stali zaradi motenj v dobavi surovin in zmanjšanja naročil. Od 8.586 ton smrekove in bukove celuloze, ki sojo proizvedli v juliju, je še več kot 2.600 ton ostalo na zalogi. V avgustu naj bi prodaja dosegla 5 tisoč ton. Zmanjšana prodaja je posledica manjšega odkupa surovin v papirnicah Radeče in Goričane. V teh dneh naj bi upravni odbor potrdil organizacijsko shemo podjetja s potrjenim številom potrebnih delavcev. Osnovno merilo za ohranitev delovnega mesta naj bi bila uspešnost. Za vse, ki v tej shemi ne bodo našli svojega imena, bo posebna komisija v polletnem odpovednem roku poskušala najti rešitev. Videm je v juniju od Ljubljanske banke d.d. prejel premostitveni kredit, ki mu je omogočil teden dni nemotenega obratovanje. Podjetje je oddalo vse potrebne vloge za pridobitev obratnega kapitala pri LB d.d., trenutno pa čaka na odločitev upravnega in kreditnega odbora banke. Na zadnji seji upravnega odbora je Ljubljanska banka do konca letošnjega leta zamrznila vse obveznosti do Vidma. r n.r. ii:i li-ii Izgube veliko, akumulacije nič Krška izgubarja kvarita rezultate posavskega gospodarstva — Izguba 36-krat večja od bruto dobička in kar 40-krat od akumulacije — Podvojeno število KRŠKO — Zadnje poročilo Službe družbenega knjigovodstva o stanju v posavskem gospodarstvu po prvi polovici letošnjega leta je izzvenelo kot resno opozorilo regijski pa tudi republiški oblasti. Poslovanje je še naprej težavno, kajti gospodarstvo pesti izguba nekdanjega jugoslovanskega trga, zmanjšanje notranje menjave med republikami, nedorečenost republiške zakonodaje, še posebno na področju privatizacije in bančništva. goje za stečajni postopek, vendar jih trenutno rešuje moratorij. Julija je ime- Proizvodnja še naprej upada, najbolj v krški občini, ki s svojimi slabimi rezultati zelo močno vpliva na splošno gospodarstvo v Posavju. Ob izteku prvega polletja je le brežiško gospodarstvo doseglo višje prihodke od odhodkov, medtem ko je v Krškem izguba kar 36-krat večja od bruto dobička in kar 40-krat od akumulacije. Tekoča izguba posavskega gospodarstva je tako dosegla 3,4 milijarde tolarjev, skupaj s preteklo izgubo pa ta številka že preseže 5 milijard. Vsak mesec posavsko gospodarstvo na ta način »pridela« več kot milijardo tolarjev nove izgube. V Posavju je likvidnost prava redkost. Mnogo podjetij je že izpolnilo po- lo blokiran žiro račun kar 60 pravnih oseb s skupaj 5 tisoč zaposlenimi. Glede na enako obdobje lani seje povprečno število zaposlenih zmanjšalo za 14 odst. ali za 2219 delavcev. Če bodo spet sproščeni stečajni postopki, se bo to število drastično povečalo. Zaposlovanje v zasebnih podjetjih se sicer povečuje, vendar zaenkrat le malo vpliva na skupno število zaposlenih. Skoraj 60 odst. posavske izgube beležijo v velikih družbenih podjetjih in še nadaljnjih 41 odst. v mešanih podjetjih, ki so v glavnem preoblikovana družbena podjetja. Za posavsko gospodarstvo je značilno tudi to, da sta večino izgube Plesali so prvo poletje Zdaj že razmišljajo o zimski plesni šoli KRŠKO — Peto sezono svoje dejavnosti so v krškem društvu za plesno dejavnost uspešno zaključili s poletno plesno šolo v zdravilišču Dobrna. Šola je potekala od 24. do 31 .julija, in sicer v dveh starostnih skupinah, ki sta ju vodila Romana Korbar in Dušan Vodlan. Starejši udeleženci šole, ki so člani plesne skupine »DiVi’s FORMATION«, so imeli predvsem kondicijske in strokovne priprave na novo sezono, ko bodo dali poseben poudarek sodobnim afriškim plesom (Gvineja). Veliko časa so posvetili dopolnjevanju plesne tehnike. Mlajšim ljubiteljem plesne dejavnosti so poleg plesne delavnice pripravili še pester program v prostem času, kot so družabne igre, plavanje, sprehodi ipd. V štirih priložnostnih nastopih za zdraviliške goste so Krčani med drugim pokazali tudi tisto, česar so se naučili v KAKO JE DELOVALA KRŠKA NUKLEARKA KRŠKO — Nuklearna elektrarna Krško je bila po slabih treh mesecih remonta konec julija spet sinhronizirana z omrežjem. Po opravljenih testiranjih pri posameznih stopnjah moči je elektrarna od 30. julija zaradi hidrometeoroloških razmer delovala samo s 86-odst. močjo. Pri tem segrevanje Save ni odstopalo od dovoljene temperaturne spremembe, ravno tako so bile tudi tekočinske in plinske emisije v mejah normale. V juliju se je število sodov s srednje radioaktivnimi odpadki povečalo za 114, tako daje njihovo skupno število v skladišču 8.677. Krško polje je povsem zgorelo Suša »požgala« travnike, njive, sadovnjake in vinograde — Milijardna škoda vzela Brežicam 40 odstotkov družbenega proizvoda, Krškemu pa 34 odstotkov BREŽICE, KRŠKO — Čeprav se je v zadnjih dneh ohladilo, se prebivalci Krškega polja še vedno s strahom v očeh ozirajo po opustošenih koruznih njivah, požganih travnikih, ovenelih sadovnjakih in vinogradih. Zaenkrat še ne vedo, kako bodo prebrodili čas do prve spomladanske paše in novih pridelkov. V obeh občinah so konec minulega tedna ocenili nastalo škodo po republiški metodologiji. Neposredna škoda v krškem kmetijstvu znaša skupaj z že nastalo posredno škodo v proizvodnji mleka ter govejega in prašičjega mesa 1,03 milijarde tolarjev. To pa pomeni 34,4 odst. ocenjenega družbenega proizvoda za leto 1991. Podobno, morda celo huje je v Brežicah, kjer so nastalo neposredno škodo na njivah, travnikih, pašnikih, v sadovnjakih in vinogradih ocenili na 1,06 milijarde tolarjev ali na 40 odst. družbenega proizvoda. Brežičani v te številke niso všteli že nastale in tudi ne bodoče posredne škode. Kot so potožili na četrtkovi tiskovni konferenci, je dejanska škoda najmanj za pol milijarde večja. Letos so namreč pričakovali rekordne pridelke v kmetijstvu, pri izračunih pa so morali upoštevati statistično povprečje, kije bilo v minulih letih bistveno nižje zaradi zaporednih naravnih nesreč. Velikost škode je v obeh občinah odvisna od sestave tal. Najtežje je kmetom na peščeni ravnini Krškega polja in na hribovitih območjih s kraško podlago ali laporjem. V brežiški občini je škoda na travnikih in pašnikih 50- do 60-odstotna, v sadovnjakih se bo pridelek prepolovil, v vinogradih na lapornih tleh pa bo kar za dobri dve tretjini manjši. Na njivah so najbolj prizadeti strniščni posevki na 3.000 ha, kjer je suša že vzela 80 odst. pridelka. Koruze bo na peščenih njivah za 70 odst. manj, ravno tako krmnih rastlin in buč, za 40 odst. manj bo hmelja in za več kot polovico bo manjši pridelek vrtnin. V Krškem so zabeležili za 40 odst. zmanjšan pridelek pšenice in ječmena. Na koruziščih bo pridelek zmanjšan za 40 do 70 odst., na travnikih in pašnikih za 40, na njivah s krmnimi rastlinami in s krompirjem za 60, na površinah s fižolom za 80 in na njivah z vrtninami za 50 odst. Pridelek grozdja in jabolk bo za tretjino manjši. Skupna neposredna prvi poletni plesni šoli. Tako so vsi skupaj preživeli lepe in hkrati koristne počitniške dni, tako da glede na dobre izkušnje in zanimanj otrok v društvu že načrtujejo zimsko plesno šolo. Plesna skupina »DiVi’s FORMATION« vabi v svoje vrste nove plesalce in plesalke s plesnim predznanjem ali tudi začetnike. Plesni studio Krško pa po 1. septembru vabi k vpisu otroke in odrasle, ki se zanimajo za plesno šolo ali tečaje za naslednjo sezono. Izbirajo lahko med plesnim vrtcem, splošno plesno šolo, družabnimi plesi, športnimi plesi, jazzom, stepom, housem, klasičnim baletom, šolo za manekenke, aerobiko in jogo. B. D.-G. (kar 84 odst.) ustvarili dve podjetji s področja elektroindustrije in papirni-štva. V Posavju ugotavljajo, da akumulacija skorajda izginja iz obračunov podjetij. Njen delež je izredno nizek, več kot dve tretjini pa soje obračunala zasebna podjetja. O tem, da akumulacija že dolgo ne zadošča več niti za enostavno reprodukcijo, zgovorno priča poda- • V enem letu seje število posavskih podjetij več kot podvojilo. Največ je podjetij s področja industrije, trgovine ter Finančnih in tehnično-poslov-nih storitev. Od 590 posavskih podjetij jih je kar 80 odst. v zasebni lasti, največ na področju trgovine (166). Skoraj četrtino posavskih podjetij tvorijo t.i. »speča« podjetja, ki niso imela nobenega prometa na tekočih računih. tek, da so samo tri podjetja za akumulacijo namenila več kot 10 milijonov in le 10 podjetij več kot 1 milijon tolaijev. B. DUŠlC-GORNIK IZRAČUNALI SO DO MILIMETRA BREŽICE — V prvih dveh tretjinah letošnjega avgusta je v brežiški občini padlo samo 0,5 1 dežja na kv. meter. Zadnje padavine so bile 17. julija, ko je padlo 15,71 na kv. meter površine. Do 20. avgusta je tako skupno padlo le 460 kubičnih mm padavin na kv. meter, kar je manj, kot je polletno povprečje za to območje. Ob pomanjkanju padavin so v Brežicah izmerili tudi najvišjo temperaturo v zadnjih 30 letih. 19. avgusta je termometer v senci pokazal 35,6 st. Celzija, dan pozneje pa je bila vročina še hujša. f* 'v- • NA PRIPRA VAH — Plesna skupina »DiVi’s FORMA TION« v poletni šoli v zdravilišču Dobrna škoda znaša tako 900 milijonov tolarjev. Krčani so ocenili, da je poleg te škode že nastala tudi posredna škoda v • Prizadeti kmetje upajo, da bodo deležni nepovratnih republiških solidarnostnih sredstev, oprostitve davkov in prispevkov ter kreditov pod ugodnimi pogoji. Na republiški ravni menda pospešeno zagotavljajo uvoz krme, da bi ohranili stalež živine. Brežičani so republiškemu ministrstvu za kmetijstvo že poslali podatke o potrebi po semenih krmnih rastlin, umetnih gnojilih in več kot 10 tisoč tonah krmil za govedo, prašiče, perutnino in konje. V Posavju se spet na veliko govori o namakanju. Tako so se Krčani zavzeli za pospešitev aktivnosti na tem področju, saj so izračunali, da bi ocenjena vsota letošnje škode omogočila izgradnjo namakalnega sistema za celo Krško polje. Toda kaj, ko se z oceno dobička, ki ga ne bo, ne da graditi. proizvodnji mleka ter govejega in prašičjega mesa, ki dosega 130 milijonov tolaijev. B. DUŠIČ-GORNIK Korajžno, veselo na svetu živi- Le kako, če suša pobi-ra pridelek? HRASTJE PRI CERKLJAH OB KRKI — Vročega popoldneva sem se prepričala, daje sonce zares ogenj, ne nekje sredi osončja, temveč veliko bliže. Sije močno in vse pod njim se cvre. Hruškovi nasadi okoli leskovškega gradu se sušijo. Listje na najmanj vsakem tretjem drevescu je temno ljavo, sadeži so oveneli. Travniki ob cesti so porjaveli in spominjajo me na čase, ko sem popotovala po Grčiji. Žalostna, osmojena pokrajina. Celo mlajši hrasti se ponekod sušijo. Medtem ko je sonce razbelilo pločevino na cesti, se zdi vse še veliko bolj zažgano. Suša Krškemu polju res ni prizanesla. Koruzna polja, mimo katerih se peljem, ko iščem sogovornika iz Hrastja, so opustošena. Storžje mlahavo visi s poijavelih stebel. Kot da je oktober in so kmetje že zamudili najboljši čas za lomljenje koruze. Pri Urbančevih mi odprejo vnukinje, stara mama nima časa, saj ravno pripravlja kosilo. Hčerka in zet sta v službi. Stari oče sedi v senci pred hlevom. Prevroče je, da bi skoraj devetdesetletnik kaj brkljal po soncu, delal na njivi ali v vinogradu, kjer se sicer bolje počuti kot doma. Ivan Urbanč, kmetovalec, je pri sosedu, kjer se pogovatjajo o tem, kaj storiti. Za silažo je že prepozno. Kmet iz Zasapa, kije siliral presuho koruzo, pravi, da rezultata ne bo, čeprav je uporabil tri folije. »Vse je šlo k vragu,« pravi Ivan, »česa takega še ne pomnimo. Naš stari oče tudi še ni doživel take suše. Pravi pa, daje njegov stari oče znal pripovedovati o podobni nesreči. Takrat, bilo je še v prejšnjem stoletju, so morali preorati poti in jarke, daje vzklilo kako seme.« Urbančeva imata 8 ha obdelovalne zemlje in še 5 ha gozdov. Z veliko ljubeznijo obdelujeta pol hektaija vinograda na Piročkem vrhu. Dva tisoč trt v najboljši rodnosti je letos tako obloženih, da sta se zakonca že prestrašila, če bosta pridelek lahko prodala. Zdaj ne bo težav. Suša je vzela vsaj polovico grozdja in s tem precejšen del zaslužka, saj jima vinograd prinaša dobro četrtino prihodkov. Celih trideset let se Urbančevi že ukvaijajo s pitanjem govedi. V njihovem hlevu je ponavadi do 20 glav živine. Letno zredijo 6 šesto- i kB »ČESA TAKEGA NE POMNIVA«, pravita Urbančeva (na sliki skupaj z vnukinjama). do sedemstokilogramskih pitancev, poleg njih imajo še teleta in šest do sedem krav molznic. Pšenico in ječmen sejejo na 1,5 ha površine le za domačo potrebo. »K sreči smo pravi čas pospravili seno in otavo, saj vidite, da zdaj od trave ni nič več. Naše krave so običajno vsak dan na paši, zdaj pa so v hlevu. Hranimo jih s posušeno otavo in z nedozorelo koruzo. Koruze imamo največ. Za storžje smo sejali na 2,4 ha njiv, čakali smo, da bo kakšen dež, a ga nismo dočakali, tako daje zdaj neprimerna tudi za silažo. Storži so skoraj prazni, drobni, zrnje majhno in redko, vse skupaj pa je zakrnelo in zavelo,« tarna Ivan, njegova žena pa pristavi, da tega storžja nočejo jesti niti prašiči. Na 1,2 ha strnišč so posejali koruzo za siliranje, a tudi iz te ne bo veliko. Stebla so nizka, zaostala v rasti in bolj spominjajo na trstiko kot na koruzo. Dve teleti in pitance so že prodali, čeprav po nizki ceni, a kaj, ko hrane ni dovolj. Kaže, da bodo morali hlev izprazniti še bolj in za povrh še kupiti krmo. Urbančeva se bosta, razočarana, morala odpovedati marsikateremu načrtu. Števila pitancev zdaj zlepa ne bosta mogla povečati. Pridelava mleka jim je že padla od 60 na 40 litrov dnevno. Kako bo v bodoče, ne ve nihče, niti država, ki bi se morala odločiti, kaj bo s kmetijstvom. Zdaj nista v tej panogi zanesljiva ne letina in ne zaslužek « Kdo bi se torej čudil, da se naša »ta mlada dva« ne moreta odločiti za kmetovanje, čeprav rada pomagata.Na žalost pridnost in volja še nista vse. Pride suša, pride moča, pride pozeba, pride država — in poberejo vse. B. DUŠIČ-GORNIK RAVNATELJ SŠTZU, INŽ. PETER ŠTERK, JE ODSTOPIL NOVO MESTO — Dipl. inženir strojništva Peter Šterk ni več ravnatelj novomeške Srednje šole tehniških in zdravstvene usmeritve. Svet šole ga je minule dni na njegovo željo in v skladu z 38. členom Zakona o zavodih razrešil dolžnosti ravnatelja. Za v.d. ravnatelja je svet imenoval dosedanjega Šterkovega namestnika, Štefana Davida. PRODAJNA RAZSTAVA V GALERIJI MINIART ČRNOMEU — V tukajšnji galeriji Miniart so te dni pripravili prodajno razstavo del likovnih ustvarjalcev, ki so v njej že razstavljali. Tako so na ogled in naprodaj Razborškova, Vranešičeva, Lipovčeva, Oračeva, Butalova, Skoli-brova in Stoparjeva dela. V KRKI ODPIRAJO TOMANOVO RAZSTAVO NOVO MESTO V razstavni avli Krkine poslovne stavbe bodo od jutri, petka, 28. avgusta, na ogled dela akademskega slikarja Veljka Tomana iz Ljubljane, in sicer cikel Palme, naslikan v akrilni tehniki. Razstavo bodo odprli ob 13. uri s kulturnim programom. Slikarja, ki seje v minulih letih v Novem mestu udeleževal likovnih kolonij in ekstemporov ter tu tudi razstavljal in bil večkrat nagrajen, ter njegovo zdajšnje delo, se pravi omenjeni cikel, bo obiskovalcem predstavil pesnik Slavko Kvas. Bienale bo še tri tedne Izteče se 15. septembra NOVO MESTO — Razstave 2. Bienala slovenske grafike Otočec v Dolenjski galeriji in drugih razstaviščih Dolenjskega muzeja bodo na Prireditelji upajo, da se bo do izteka Bienala obisk razstav še povečal. Prihodnji teden se spet odpro vrata šol in to bo priložnost za učence osnovnih in srednjih šol, da bi imeli prve ure likovnega pouka oziroma umetnostne vzgoje v Dolenjskem muzeju. Škoda bi bilo zamuditi priložnost, ki se ne ponuja vsak dan. ogled še nekaj manj kot tri tedne oziroma do torka, I5. septembra. Kot je znano, sta častna gosta letošnjega Bienala dva tuja umetnika, in sicer Jasper Johns iz Ncw Yorka in Johnny Friedlaender iz Pariza, razstavi njunih del sta v Dolenjskem muzeju. Žal je Friedlaender junija po hudi bolezni umrl. odmevov tudi v tisku. Seveda je bilo kritik manj kot drugih zapisov. Kritiško-analitične zapise lahko še pričakujemo, saj jih predvsem razstave grafike prav gotovo zaslužijo. Skratka, res je kaj videti, in to dobrega. Danes objavljamo enega takšnih zapisov o ameriškem umetniku Jasperju Johnsnu. Napisal gaje Be-rislav Valušek. direktor Moderne galerije na Reki, predsednik komisije za izbor del 2. Bienala slovenske grafike Otočec. 1. Z. 2. Bienale slovenske grafike Oto-:je imel nekaj lepih in zanimivih SEJEM RABLJENIH KNJIG Za vse, ki bi radi prodali ali kupili rabljene osnovnošolske, srednješolske, visokošolske učbenike ali knjige, organizira Študijska knjižnica Mirana Jarca iz Novega mesta na ploščadi pred glavnim vhodom in v avli v soboto, 5. septembra, od 8. do 13. ure sejem rabljenih knjig. Vabljeni prodajalci ih kupci Kolonije minevajo, zbirke ostajajo Zanimivo bi bilo videti izbore del tistih likovnih kolonij na Dolenjskem, ki jih ni več — Na primer iz Novoteksove kolonije, Labodovega ekstempora, pa tudi ak-______varelov in risb iz Krkine zbirke — Ribniški primer spodbuja DOLENJSKA — Zaradi pomanjkanja denarja seje v naši kulturi že marsikaj sesulo. Vzelo je prireditve, tudi take s tradicijo, slabe in dobre, in celo nekatere dejavnosti. Končale so se stvari, ki so veljale za perspektivne. Kaj vse ni odšlo s prizorišča dogajanj! Pobralo je vrsto likovnih kolonij. Tok ukinjanja neprizanesljivo spodjeda vse, do česar pride. Za vsem, kar je bilo, ostajajo vsaj sledi. Za likovnimi kolonijami so ostale likovne zbirke. Zato ukinjanje ustvaijalnih srečanj ni tako boleče. Za odmrlimi kolonijami se pojavljajo nove, ki so morebiti še obetavnejše. Res pa je, da izguba česa bolj prizadene kraj, ožje okolje, ne pa celote. Kje in kakšne so likovne zbirke, ki so nastale kot rezultat kolonij? Kje so, denimo, slike, ki so jih ustvarili udeleženci Dolenjske slikarske kolonije? Pa dela, nastala na Labodovem slikarskem ekstemporu? V teh dveh primerih bi najbrž težko govorili o likovnih zbirkah, čeprav so slikaiji zapustili na stotine del. Del fonda Dolenjske slikarske kolonije, ki je vse- skozi obdelovala krajinsko motiviko, je v Novoteksu kot pokrovitelju, kjer slike krasijo pisarne in druge delovne prostore. Večji del teh slik so dali oz. posodili bršljinski osnovni šoli. Podobno je pri Labodu, le da so tam vse slike ostale v hiši, no, ne prav vse, saj sojih nemalo pokupili zasebniki. O pravi likovni zbirki pa nedvomno lahko govorimo v Krkinem primeru, kjer je bila kolonija že od začetka tako zastavljena, da ustvari nekaj posebnega. Kot vemo, je več let gojila akvarel, nato pa risbo. Krka ima pravzaprav dve zbirki, dela kiju sestavljajo, pa krasijo prostore novomeške tovarne zdravil, in to ne samo poslovno stavbo, ki ima v pritličju znano razstavno avlo. Po zaslugi likovne kolonije je nastala tudi ribniška likovna zbirka, le da so imeli njeni snovalci že od začetka velike ambicije. V tej zbirki je danes prek tristo del in bi jih bilo še več, ko ne bi letos tudi ribniška likovna kolonija prenehala delovati. V nasprotju s prej omenjenimi zbirkami je ribniška tudi manj razseljena. Res, da še nimajo prostora, v katerem bi bila vsa dela shranjena in tudi na ogled, tako da so slike in skulpture v depojih, so pa poskrbeli, daje bil na ogled vsaj izbor. Potem ko so si domačini lahko v Ribnici ogledali razstavo del, ustvaijenih v zadnjih dveh ribniških kolonijah, so pripravili poseben izbor del iz svoje zbirke za ogled v ljubljanski Moderni galeriji. V izboru so dela 48 avtorjev, predvsem slikarjev in kiparjev, prikazane pa so tudi karikature in fotografije. Razstava, ki bo odprta še vse do nedelje, 6. septembra, je nekakšen pregled umetnosti na Slovenskem v zadnjem desetletju. Med avtorji so namreč tudi najvidnejša imena sodobne slovenske likovne umetnosti, zato ta razstava vsekakor ima takšen pomen. Ribniška poteza, da so pripravili širši izbor iz svoje likovne zbirke, napeljuje na misel, da bi tudi v Novem mestu lahko videli vsaj izbore bere omenjenih domačih kolonij. Bržkone bi bilo zanimivo videti najboljša dela, nastala v Dolenjski (oz. Novoteksovi) slikarski koloniji, pa najboljša z Labodovega ekstempora, izbora akvarelov in risb iz Krkine zbirke. Takšna misel v sebi seveda ne skriva kakega obujanja spominov na dobre stare čase in se ne poraja iz kakšne nostalgije, marveč zgolj iz prepričanja, da bi takšno predstavitev zaslužila sama dela. In najbrž tudi še vedno velja tisto, da pravica do ogleda umetniških del, četudi so ta v kdove čigavih rokah, nikoli ne zastara. Pa še to. Ni greh pomisliti, da bi Novomeščani s takšnimi izbori lahko tudi gostovali. Tudi pri tem jim morejo biti Ribničani za zgled. I. ZORAN OBLIKOVALI SO NAKIT NOVO MESTO — KUD Krka je konec minulega tedna organiziral v OS Grm poletno likovno delavnico na temo oblikovanje nakita, in sicer za krka-še in njihove družinske člane. Pod vodstvom likovnih pedagogov in strokovnjakov iz Trzina je v soboto, 22. avgusta, oblikovalo različne nakite devet udeležencev. Pokazali so precejšen smisel za oblikovanje. V nedeljo, 23. avgusta, naj bi se v oblikovanju preizkusili tudi otroci, vendar je delavnica odprta zaradi premajhnega števila prijavljencev. Do konca leta namerava KUD Krka organizirati še dvoje likovnih delavnic. * • • Pokojni pisatelj Pa vle Zidar je imel »napako«, ki je slovenska kritika nikomur ne oprosti: napisal je veliko. (C. Zlobec) • Ponavadi se slabo konča, kadar hočejo intelektualci postati voditelji ljudstva. (Kolakowski) Vlada »pocenila« učbenike Z odlokom vrnila cene na začetek julija O tem, da so pri nas učbeniki predragi in jih zato mnogi starši ne morejo kupiti svojim otrokom ali pa jih zelo zelo težko, vendar se morajo odreči morebiti še potreb-nejšim nakupom, je že bila beseda in tudi kritika na račun tistih, ki z učbeniki in drugimi učnimi pripomočki mastno služijo, je bilo izrečenih in napisanih kar nekaj. Vendar pa so argumenti proti visokim cenam, tudi analitično dokazovanje zoper nje, toliko zalegli kot kaplja v morje. Obnašanje tistih, ki so imeli in še imajo nad vsem tržno roko, se ni spremenilo niti za komaj opazen odtenek, pač v skladu z logiko monopolistov, češ da so učbeniki obvezni in da bodo šli v denar za vsako ceno. Izdajanje teh knjig je že v preteklosti, v drugem sistemu, veljalo za neke vrste zlato jamo, tej pa se je težko odreči, ko jo imaš in uživaš koristi Ker je bilo torej vse skupaj spet kot bob ob steno in seje navijanje cen še nadaljevalo, v začetku avgusta so se namreč učbeniki spet podražili je bilo povsem realno pričakovati, da bo takšno stanje nadse priklicalo ukrep, ki bo stvari postavil tja, kamor sodijo, predvsem pa zavaroval učence oziroma njihove starše pred nadaljnjim odiranjem. In tak ukrep je res prišel Vlada Republike Slovenije je v ponedeljek prejšnji teden na korespondenčni seji sprejela odlok o določitvi najvišjih cen učbenikov in učnih pripomočkov. Po tem odloku, kije začel veljati v petek, 21. avgusta, smejo biti navedene v prodaji kot najvišje le tiste cene učbenikov in osnovnih učnih pripomočkov, ki so veljale na tržišču 1. julija letos. Kot so pojasnili seje vlada za ta začasni intervencijski ukrep odločila zato, ker so se učbeniki in učni pripomočki dražili hitreje, kot so cene na splošno naraščale v času, ko je inflacija sicer upadala. V sporočilu za javnost so zapisali da je bila zlasti zadnja, avgustovska, podražitev učbenikov in drugih šolskih potrebščin brez realne podlage, zato neupravičena in ne v skladu s siceršnjo ekonomsko politiko vlade, kot tudi s programom ukrepov za umiritev cen. Ukrep bo zavaroval nove kupce, nič pa ne pove, kaj bo s tistimi ki so knjige in druge potrebščine za šolo kupili že prej. Bodo dobili denar nazaj? I. ZORAN Vsakdanji predmeti kot slike O razstavi del Jasper ja Johnsa v okviru 2. Bienala slovenske grafike v Novem me-stu — 18 razstavljenih del predstavlja presek umetnikove ustvarjalnosti Vsaka razstava, ki ima v naslovu nacionalni predznak, z vsebino pa nadaljuje pregleden ali strnjen prikaz trenutka določenega prostora, kot je to v primeru Bienala slovenske grafike Otočec, mora vzpostaviti kvalitativno določena razmerja s prostorom okoli sebe, z naj višjimi dosežki določene vsebine in s svojo preteklostjo. Bienale v Novem mestu je kot referentni točki uporabil samostojni grafični razstavi Johnnyja Friedlaenderja in Jasperja Johnsa, in s tem izpolnil vse omenjene pogoje. Za začetek pop-ere se navadno šteje leto 1958, ko je Jasper Johns odprl svojo prvo samostojno razstavo vNew Zorku. in sicer v Galeriji Lea Castellija (od tam tudi so dela, ki so zdaj na ogled v Novem mestu, v okviru Bienala). Torej govorimo o zgodovini, o delih tistega umetnika, ki ga ni moč zaobiti v zgodovini sveto vne umetnosti. Že takrat so bile na njegovih slikah ameriške zastave, tarče, številke in črke. Johns je adaptiral idejo »ready made« M. Duchampa in transformiral vsakdanje predmete v umetniške predmete, kar mu je omogočal spremenjeni kontekst. Uporabljal je izraze »objekt« (»predmet«) in »slika«, takšne, ki so v kolokvialni govorici sinonimi za »realnost« in »iluzijo«, in trdil: »Če je slika predmet, je lahko tudi predmet slika«. Ta formalna in pomenska inverzija po smislu ni samo preprosta igra besed, temveč je globinsko sporočilo, ki gaje Johns izpričeval s svojim delom v razponu 35 let. Zato tudi Kath-leen Slavin, kustosinja Galerije Lea Castellija, v svojem besedilu o delu Jasperja Johnsa (v katalogu 2. Bienala slovenske grafike) raje govori o vizualnih temah, sam avtor pa raje o modelih (čeprav gre za predmete in ne za človeško figuro), kot pa o motivih. Inventar vsakdana je namreč že zdavnaj prešel ločnico čistega in obče sprejemljivega simbola in se spremenil v simbol, ki je določen tudi z avtorjem. Konkretno: ameriška zastava na sliki ni več samo ameriška zastava, ampak je to tudi Jasper Johns. V Novem mestu razstavljena Jahnso-va dela, teh je 18, so širok presek njegove ustvarjalnosti, najprej od leta 1967 do 1979, nato pa do leta 1989. Jemati jih samo kot vizualna dejstva, to je grafične liste, ki naj bi tako spregovorili o sebi in svojem namenu, bi bilo zgrešeno in skrajno neresno. Zato moramo poznati Johnsove začetke, njegove popar-listične premise in globoko vdanost avtorjem, kot so Picasso, Cezanne, Duchamp, Magritte, da Vinci in Munch. Z naštevanjem teh referenc, duhovnih očetov, postane jasnejša Johnsova navezanost na izkušnje nadrealizma, dadaizma in tiste struje, ki je ustvarila konceptualizem in različna polja semantičnih raziskovanj. V glavnem je vse dosedanje Johnsovo delo zelo počasno in logično premikanje k sintetiziranju njegovih lastnih izkušenj, obogatenih z izkušnjami starejših, prej omenjenih avtorjev. Tako kot je Cezanne v neštetih različicah slikal goro Sainl Victoire, pri čemer je vede! in občutil, da je motiv samo bolj ali manj dober povod, tako tudi Johns slika, riše in tiska zastave, tarče, številke oz. števila, črke, žepne svetilke: tisto, kar se menja, so mediji, dimenzije, tehnike, način elaboracije, odnosi na platnu in v dialogu. Znotraj tega neskončnega ponavljanja ene in iste besede v različnih likovnih jezikih in s spremenjenimi naglasi ali dialektnimi modusi razumeva Johns kot svojo delovno nalogo tudi percepcijske senzacije nizke intenzitete. Johnsove »modele« lahko razdelimo v dve vrste na tiste, ki imajo moč in smisel občih simbolov in simboličnih ikon (kot npr. zastava, tarča, število), in tiste, ki so izbrana »ephemeria«, vsakdanji predmeti, kijim ne posvečamo pozornosti V tej poetiki vsakdana, kjer ga še prepoznavamo kot opredeljenega po-partista, odkrivamo ob pomoči avtorjevih izjav, da »čisti« vsakdanji predmeti v našem okolju ne obstajajo več, da obstajajo le še v naši zavesti Namreč, Johnsu je bilo v trgo vinah težko najti že preprosto žepno svetilko! Okolica stalno in neprenehoma predeluje, presnavlja obliko, naša zavest pa po inerciji hrani oblike, ki smo si jih nekoč že zapomnili in so se že utrdile v spominu. Na začetku osemdesetih let je Johns uvedel v svoja dela figuro in tako dodal poetiki predmeta iz prejšnjih let humano črto. Grafični listi iz šestdesetih in sedemdesetih let so nas s svojim daljnim odsevom spomnili na intimizem kakega Carraja, delo »Letni časi« pa nas lahko privede do primerjave z vzhodnjaško duhovnostjo. Johns torej v vsakem primeru hodi po svoji lastni in že zdavnaj izbrani poti, ki ima svojo logiko, red in ritem. Je eden listih redkih avtorjev, katerih razvojje bolj povezan s predmetom kot s stilom. S tem pa, če parafraziramo Johnsa samega, tudi predmet lahko postane stil. BERI S LA V VALUŠEK OSNOVNA ŠOLA SAVO KLADNIK SEVNICA Trg svobode 42, 68290 SEVNICA Svet OŠ Savo Kladnik Sevnica razpisuje delovna mesta 1. Pomočnika ravnatelja s polnim delovnim časom 2. Pomočnika ravnatelja s polovičnim delovnim časom 3. Vodij enot: — Bučka — Loka — Studenec — Glasbena šola 4. Vodje Finančno-računovodske enote Pogoji pod 1., 2., 3.: — določeni v 137. členu Zakona o osnovni šoli — opravljen strokovni izpit — 5 let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu v vzgojno-izobraževalnem zavodu — organizacijske in strokovne sposobnosti — uspešno dosedanje pedagoško delo Pogoji pod 4.: — finančno-računovodski delavec z vsaj V. stopnjo strokovne izobrazbe ustrezne smeri — opravljen strokovni izpit — 5 let delovnih izkušenj — organizacijske in strokovne sposobnosti za vodenje enote Kandidati bodo imenovani za 4 leta, začetek dela je 1. oktobra Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Savo Kladnik Sevnica, Trg svobode 42, 68290 Sevnica. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po odločitvi. C ^ Republika Slovenija OBČINA BREŽICE Sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja Cesta prvih borcev 18 BREŽICE Na podlagi 14. člena Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem (Ur. list RS št. 38/92) Sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja občine BREŽICE objavlja I. JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV SOCIALNIH STANOVANJ V NAJEM Občina Brežice bo sklenila nove najemne pogodbe za 6 trenutno prostih socialnih stanovanj in za socialna stanovanja, ki se bodo še sprostila do naslednjega razpisa. Pogoji za oddajo socialnega stanovanja v najem: Na razpisu za dodelitev socialnih stanovanj v najem lahko sodelujejo državljani Republike Slovenije, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: 1. imajo manjši stvarni mesečni dohodek na družinskega člana, kot je dogovorjena raven socialne varnosti. Le-ta je izražena v odstotkih od povprečne mesečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v minulem letu in znaša: — 55% za delavce in druge občane (5.677,00 SIT), — 50% za duševno in telesno prizadete osebe, ki niso sposobne za samostojno življenje in delo (5.161,00 SIT), — 43% za nezaposlene, otroke, učence in študente (4.438,00 SIT); 2. imajo stalno prebivališče v občini Brežice; 3. niso sami ali njihovi ožji družinski člani, ki z njimi stalno prebivajo, najemniki oziroma lastniki stanovanja, oziroma niso najemniki ali lastniki primernega stanovanja; 4. niso sami ali njihovi ožji družinski člani, ki z njimi stalno prebivajo, lastniki počitniške hiše ali počitniškega stanovanja ali druge nepremičnine, ki presega 25% vrednosti primernega stanovanja; 5. niso sami ali njihovi ožji družinski člani, ki z njimi stalno prebivajo, lastniki premičnine, ki presega 25% vrednosti primernega stanovanja. Natečajni postopek: Državljani, ki želijo pridobiti socialno stanovanje v najem, morajo oddati svoje vloge najkasneje v 15 dneh od objave razpisa v Dolenjskem listu. Vloge oddajo na posebnem obrazcu SPN-1, ki ga dobijo v prodajalnah Državne založbe Slovenije. V vlogi morajo prosilci zagotoviti naslednje: 1. potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije, 2. potrdilo o stalnem bivališču in številu družinskih članov, 3. potrdilo o skupni delovni dobi, 4. najemno oziroma podnajemno pogodbo (če je prosilec najemnik ali podnajemnik), 5. mnenje Centra za socialno delo za otroka, motenega v duševnem in telesnem razvoju ali trajno nesposobnega za delo, 6. mnenje Centra za socialno delo za prosilčev status samohranilca, 7. sklep ali odločbo SPIZ o invalidnosti in telesni okvari prosilca ožjega družinskega člana, 8. potrdilo Sekretariata za notranje zadeve o (ne)lastništvu motornega vozila, 9. lastninski list oziroma potrdilo o nelastništvu nepremičnin, ki ga izda geodetska uprava, 10. pisno izjavo, da prosilec ali njegovi ožji družinski člani nimajo drugega primernega stanovanja (v lasti ali najemu), vikenda ali drugega vrednejšega nepremičnega ali premičnega premoženja. Vloge bo sprejemal Sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja občine Brežice, Cesta prvih borcev 18, soba št. 11,15 dni po objavi. Vlogo mora predati prosilec osebno. Vsak prosilec bo pisno obveščen o rešitvi svoje vloge v 60 dneh po zaključku roka za vložitev vlog za dodelitev socialnih stanovanj. Barcelonska atletika: Malo rekordov, a veličastna predstava Kdor atletiko pozna samo z olimpijskih iger, bi rekel, daje na kraljičinem dvoru lepo in prav. Kdor jo spremlja stalno, ima včasih občutek, daje dvor kar precej nastlan z gnojem in bi ga bilo treba temeljiteje čistiti in strožje skrbeti za red na njem. Atletika je v spored olimpijskih iger postavljena tja, kjer je njeno mesto. V središče pozornosti. Najprej gledamo športe, s katerimi se ogrejemo za spremljanje najstarejšega, najbolj množičnega in najveličastnejšega. Tudi vrhunec in konec olimpijskih iger je povezan z atletiko. Maraton, disciplina, kjer vsaj toliko kot telo zmaguje tudi duh, napove, daje športnih vojn konec. Zmagovalci so utrujeni, a nič za to. Saj je že Napoleonov osebni zdravnik opazil, da se njim rane celijo hitreje kot poražencem. Kakšni ljudje so olimpijski zmagovalci v atletiki? Novinca med njimi ni nobenega, mnogi med njimi so se za medalje bojevali lani na SP v Tokiu, nastopili pa že v Seulu in celo v Los Angelesu. Če si podrobneje ogledamo samo edinega novega posamičnega svetovnega rekorderja, Kevina Youn-ga, bomo videli, da tudi on ni novo ime. V zadnjih 6 letih ni bil na svetovni lestvici nikoli slabši kot šesti. Pod 48 sekundami je prvič tekel leta 1988, ko je bil četrti na 01, naslednje leto je bil najboljši na svetu, leta 1990 šesti, lani peti, letos pa kaže, da bo s svetovnim rekordom 46,78 s prvi. Stari znanci so tudi Carla Lewis, Marsh, McCov, Conley, Soto-mayor, Christie, Kenijec Tanui, Zelezny, Ubartas, metalci kladiva, Skah, in Španec Cacho. Če bi se ozrli še po drugih medaljah, bi se še bolj prepričali, da atletika ni nepredvidljiva, čeprav se nekaterm dogajajo tudi take stvari, kot sta se Bubki in Deversovi. Toda to, kar vidimo na 01, ni vsakdanja podoba atletike. To je njen praznični blišč. Kako pa je za kuliso olimpijske predstave? Črni ameriški sprinterji so še vedno vladarji kratkih sprintov, toda v Ameriki vendarle že bijejo plat zvona, kajti vse kaže, da jim zmanjkuje mladih atletov, ki bi stali za Carlom Lewisom, Leroyem Burrellom, Mikom Marshom in Dennisom Mitc-hellom. Skrbi jih tudi, ker univerze novačijo mlade Afričane in jim razkrivajo sprinterske skrivnosti. Frankie Fredericks, Namibijec, ki je proizvod ameriške univerzitetne atletike, je v Barceloni osvojil medalji v obeh najkrajših sprintih. Zanj je bila posebna motivacija mednarodno priznanje njegove domovine, še močnejša gonilna sila za vzhodnoafriške tekače na srednje proge pa je strm vzpon na socialni lestvici, bodisi zato, ker olimpijski ugled pomeni boljši zaslužek, bodisi zato, ker jih doma čakajo dobre službe. Amerikanci ugotavljajo, da njihove mladine atletika ne zanima več. Mladi črnci, ki so edini vir ameriškega kratkega in dolgega sprinta, se poskušajo uveljaviti v košarki ali nogometu. Bolj zaskrbljujoče kot to pa je, daje vedno več takih, ki se raje kot na športnih bojiščih zbirajo v nasilniške tolpe, ki imajo skoraj vedno opravka z mamili. Kenijska atletska delavnica Ko na stezi gledamo kenijske tekače, jim gre kot namazano. Malo ljudi pa ve, da se ti fantje pošteno spotikajo, ko se učijo, kako iz teka iztržiti dober denar. V kenijski atletski zvezi so funkcionarji za svoje atlete pobirali lepe startnine, ti pa so včasih za zmago na velikem mednarodnem mitingu dobili po nekaj deset dolarjev dnevnic. Zato je že navada, da vsako leto razkrinkajo kakega uradnika kenijske atletske zveze, ki je poneveril lepe vsote s tekaškim znojem zasluženih dolarjev. Se dokaj svež je primer njihovih deklet, ki so zmagale na SP v krosu in so jih po vrnitvi v Nairobi kar brez hrane in denarja natovorili na avtobus in jih poslali na dolgo pot v šolo, kjer živijo in trenirajo. Vendar je naivnih Kenijcev vedno manj. Predvsem tisti, ki študirajo in trenirajo v ZDA ali pa nastopajo za evropske klube, imajo ameriške ali evropske manageije, ki njihovo tekaško veličino spoštujejo bolj kot domači. Kenijci so kljub temu, daje veliko njihovih lanskih najboljših v SP v Tokiu izpadlo na izbirni tekmi za 01, v šestih tekih od 400 do 10.000 m osvojili 2 zlati, 4 srebrne in 2 bronasti medalji. To seje lahko zgodilo zato, ker imajo v srednjih šolah, ki so organizirane po anglosaškem vzorcu in kjer delajo tudi britanski trenerji, nekaj sto mladih tekačev, ki lahko vsak trenutek nadomestijo katerega od že uveljavljenih zvezdnikov. Zanimivo je, da mednarodno znani kenijski tekači večkrat izjavljajo, da se bolj kot drug drugega bojijo teh neznanih imen, ki udarjajo mednje kot strele z jasnega. Drugačne težave kot lačna vzhodna Afrika imata razviti Vzhod in Zahod. V atletiki seje 'razvitost’ Vzhoda kazala v rezultatih ženske atletike socialističnih dežel, čeprav so tudi moški, predvsem v metih, kjer je potrebno veliko mišic, osvajali olimpijske medalje. Hkrati z berlinskim zidom se je zrušil ves sistem državno podprtega športa v športno najbolj razviti deželi vzhodnega bloka, NDR. Skozi razpoke je pricurelo, daje šlo bolj kot za razvitost za zvitost, kije bila, če so podatki o odmerkih anaboličnih steroidov, ki sojih Vzhodni Nemci predpisovali športnikom, resnični, prav kruta. Menda so nekateri atleti dobivali desetkrat več steroidov na leto kot Ben Johnson. Doping — atletska kuga Barcelonsko atletiko je treba oceniti tudi v luči atletske kuge, dopinga. Na stadionu je nastopalo lepo število povratnikov, od katerih so po prestani kazni nekateri tekmovali zelo uspešno. Ameriški metalec krogle Stulce je primer zmagovalca, ki so ga enkrat že ujeli in obsodili zaradi anaboličnih steroidov, s pomočjo advokatov in z zgodbo o nepravilnosti pri postopku jemanja vzorcev urina pa seje tik pred 01 otresel krivde tudi drugouvrščeni v isti disciplini, Jim Doehring. Kamyja Keshmiri-ja, najboljšega letošnjega ameriškega metalca diska, so privili, še preden je odletel v Barcelono. Pred potjo v Španijo so na nigerijskem državnem prvenstvu ujeli 3 atlete in 3 atletinje, med njimi izvrstno tekačico na 40 m, Charity Opara (49,86 s), in afriško rekorderko v skoku v daljavo, Chiomo Ajunwa. Z dediščino vzhodnonemške športne 'vzgoje', K. Krabbe, G. Beuer in M. Derr, se še vedno ukvaija nemška atletska zveza, ki ugotavlja, da soji dopinške afere z nekdaj vzhodnonemškimi športniki veliko bolj škodile, kot so ji koristili rekordi, ki so jih ti nadatleti in atletinje prinesli v skupno državo. Kar zadeva doping, je atletika v Barceloni storila korak naprej od Seula. Tam seje najprej z Johnsonovim rekordom 9,79 s najprej pognala v višave, takoj nato pa pristala prav na trdem dnu. O vseh količkaj dobrih rezultatih se je zarodil dvom, še najbolj pa o obeh sprinterskih Florence Griffith-Joyner: 10,53 s na 100 in 21,34 s na 200 m. Slednji je bil tudi svetovni rekord, medtem ko ga je na 100 m dosegla že na izbirni tekmi za OI. Florence je tedaj prisegala, da so njeni skoraj moški rezultati zgolj plod trdega dela, vendar je bila olimpijska sezona njena zadnja in svojih rezultatov niti ni več poskušala potrditi. To, daje 95% barcelonskih zmagovalk in 70% zmagovalcev teklo, metalo ali skakalo slabše od seulskih, bi bilo lahko znamenje, da atletika postaja nekoliko slabša, a čistejša. Odzivi na tribunah atletskega stadiona so pokazali, da se gledalci s tako niso le sprijaznili, ampak so bili nad njo navdušeni. JANEZ PENCA Geto je lahko le začasna rešitev Slovenska »narkoscena« dobiva vse bolj podobo zahodnoevropskih držav. S pohodom v demokracijo, z večjim pretokom ljudi in blaga ostajajo vse večje količine drog tudi v Sloveniji. Kljub vse večjemu širjenju narkomanije pa pri nas ni nikogar, ki bi lahko postregel vsaj s približno točno oceno, koliko je trgovine in uživanja droge. Nekateri celo menijo, da narkomanije pri nas ni. Vendar je dovolj že ena žrtev, ki spravi v peklenski ples tudi zasvojenčeve najbližje. Vsi tisti, ki se posredno ali neposredno ukvarjajo z mladostniki, njihovimi problemi in s tem s problemi zasvojenosti z drogami, so nacionalni program s področja drog že dalj časa pogrešali, saj menijo, da se je preprečavanja zlorabe drog nujno lotiti enotno in organizirano po vsej državi. Osnutek programa s katerim naj bi Slovenija zajezila epidemijo in prihranila velikanske stroške, so pred mesecem že pretehtavali v parlamentu. V osnutku je poudarjeno stalno spremljanje epidemioloških razmer v državi, ugotavljanje rizičnih skupin in hkrati ugotavljanje značilnosti teh skupin. Poudarek je tudi na zmanjševanju prometa z drogami, kar naj bi dosegli z večjo strokovnostjo, boljšo tehnično opremljenostjo in ustrezno ka- drovsko zasedbo policije. Poskrbeti bo potrebno tudi za večjo splošno osveščenost vseh državljanov o problemu mamil, pripraviti izobraževalne programe za posamezne ciljne skupine, kot so predšolski otroci, osnovnošolci, srednješolci, mladostniki zunaj šol, študentje. Pri tem naj bi dali poudarek na zdravem življenju v povezavi tudi z drugimi preventivnimi programi, kot so AIDS, varnost v prometu, zniževanje samomorilnosti. Mladim je treba povedati, da z jemanjem droge veliko tvegajo in da tudi tu ni nebes, ni svobode, je le večja odvisnost in trpljenje njih in bližnjih. Mlade je potrebno spodbujati, da se vključujejo in povezujejo v npr. športnih dejavnostih, kjer ni mamil in kjer se bodo lahko dokazovali na zdrav način. Svoje znanje bodo morali dopolniti tudi šolski sveto- valci, socialni delavci, učitelji, učitelji, vzgojitelji. Še pozorneje bo potrebno spremljati dejavnike tveganja v okolju, kot so: razdrte družine, neugodne razmere za družinsko življenje, pritiski v šoli. Predlagatelji programa so predlagali, naj bi v okviru medresorskega sveta za zdravje v ta namen ustanovili poseben odbor, hkrati pa spodbudili tudi ustanovitev regijskih akcijskih skupin. Dolenjska v boju zoper odvisnost Medtem ko se nacionalni program še gnete in pripravlja, pa v Novem mestu ne stojijo križem rok. Tudi na Dolenjskem ni zbranih podatkov o razširjenosti drog v občini, ker pa odgovorni čutijo, da droga postaja tudi pri nas pereč problem, je bila pred kratkim oblikovana posebna delovna skupina, ki bo pripravila gradivo o tej problematiki v občini in ki bo skrbela za koordinacijo dela strokovnih služb na tem področju. Oktobra bo ta skupina pripravila okroglo mizo, da bi oblikovali celovit program preventivnih dejavnosti v občini za zmanjševanje vseh odvisnosti. Program za zmanjševanje odvisnosti bo učinkovit takrat, ko se bomo lotili odpravljanja vzrokov zasvojenosti. Vzrokov je verjetno več. Dr. Tatjana Gazvoda, direktorica Zdravstvenega centra Dolenjske, pravi, da so vzroki za narkomanijo globji, izvirajo iz slabih medsebojnih odnosov v družini, kajti značilno za sodobni svet je, da ljudje neprestano nekam hitijo, da so preobremenjeni s službo, šolo in ko pridejo domov, se usedejo pred televizor ter se ne pogovarjajo. Vsemu temu pa so se v zadnjem času pridružili še socialnoekonomski problemi in vojna. Celotno stanje bi bilo težko spremeniti, z dobro voljo pa se da marsikaj storiti. Dr. Cveto Gradišar, vodja psihološkega dispanzerja v Ločni, ki se občasno tudi srečuje s problemi narkomanov, pravi: »Problemov z drogami ne bi bilo, če bi bili civilna družba in družina zdravi, za to pa bi bilo potrebno spremeniti marsikaj na vseh področjih življenja: od krajšanja delovnega časa zaposlenim ženskam do iskanja stičišč posamične in skupne blaginje.« Dr. Garadišar pravi, daje narkomanija samo del zasvojenosti, s katerimi se borijo ljudje. Podatki raziskav, kijih delajo nekateri po šolah, so alarmantni, vendar jih pogosto napačno tolmačijo, saj vsak, ki poskusi drogo, še ni odvisnik, le 1 do 2 odst. jih postane rednih uživalcev, meni dr. Gradišar. Pa vendar seje problema narkomanije potrebno lotiti celostno. Kajti ni dovolj, da poskuša narkomanu pomagati le zdravnik ali komuna. Predvsem je potrebeno, da ga sprejme okolje, ko se vme z zdravljenja. Na žalost dandanes ljudje gledajo na narkomane kot na najhujše kriminalce, ne pa na ljudi, ki so bolni in potrebujejo pomoč. Kakšen odnos imamo Slovenci do narkomanije in zdravljenja narkomanov, seje pokazalo letos v začetku poletja, ko so prebivalci Planine odločno nastoplili proti ustanovitvi skupnosti za zdravljenje narkomanov, ki jo je hotela organizirati slovenska Karitas. Recepta za zdravljenje ni Recepta za uspešno zdravljenje narkomanov ne pozna niti razviti svet, ki se s to kugo srečuje že več desetletij. Vendarle pa lahko rečemo, da so se nekateri načini bolje izkazali. Za uspešno ozdravitev sta nujna vsaj dva pogoja: narkoman mora trdno v sebi prelomiti iglo in si reči: »Nikoli več!«, in drugič, pomagati mu mora nekdo, ki ga ima rad. »Ni vsak narkoman takoj za v Polje, predvsem, če ne spada med hude zasvojence,« pravi dr. Gazvodo-va. Ni nujno, da narkoman pride k psihologu, lahko gre tudi k splošnemu zdravniku. Za učinkovitejše zdravljenje ne le narkomanije, ampak drugih oblik zasvojenosti in bolezni, bi bila primernejša razpršena zdravstvena služba. »Zdravnik, ki bi živel v manjšem kraju, bi bil neke vrste družinski zdravnik teh ljudi, in ker bi jih tudi drugače poznal, bi bilo njegovo zdravljenje še uspešnejše«, razglablja dr. Gazvodova. Zdravljenje v getih, zaprtih skupnostih, se ni izkazalo najbolj učinkovito. Uspešno je samo toliko časa, ko so zasvojenci notri, ko se vrnejo, se morajo znajti v starem okolju, ki pa je do njih kruto in težko. Narkoman ostane zaznamovan in pogosto pritiska okolja ne prenese, vme se na staro pot. »Prav na področju vklapljanja narkomana v okolje bomo morali več narediti,« meni dr. Gazvodova, kajti narkoman je invalid tretje stopnje. Tako dr. Gazvodova kot tudi dr. Gradišar menita, daje nacionalni program na tem področju nujen. Vendar oba poudarjata, da to ni edini velik problem v naši družbi, že samo v okviru zasvojenosti je to le ena od oblik zasvojenosti, pomembno je, da pri vsem skupaj ne pozabimo tudi na druga področja, ki so tudi že zaskrbljujoča, npr. AIDS. »Ob izbruhu te bolezni seje veliko govorilo, sedaj je nastalo zatišje, kljub temu da število obolelih za AIDS-om skokovito narašča. A, če se bomo lotili načrtnega boja zoper narkomanijo, se bomo posredno borili tudi proti AIDS-u,« pravi dr. Gazvodova. V Sloveniji je od leta 1986 za to maligno boleznijo zbolelo 17 oseb, evidentiranih je še 42 okuženih. Vendar to prav gotovo ni prava slika, saj so zajeti le tisti, ki so bili testirani. Testiranih je bilo zelo malo uživalcev drog. To pa je le še eno pereče področje, ki zahteva posebno obravnavo. Prav je, da se je v smeri večje pazljivosti in preventive glede drog začelo razmišljati tudi na Dolenjskem, in čeprav Novo mesto še ni Koper, Maribor ali Ljubljana, pripravljenost na drogo ne bo odveč. JOŽICA DORNIŽ Q| priloga dolenjskega lista 9 Otroški jok je v centru utihnil Prvi vtis, ki ga dobi obiskovalec, ko stopi na dvorišče glavne stavbe nekdanje vojašnice v Črnomlju je, da so se begunci iz Bosne in Hercegovine, ki živijo v tem zbirnem centru od 21. aprila, kar dobro prilagodili novemu okolju. Spominjam se prvega obiska pri beguncih v maju, ko so skupine ljudi še vedno prihajale v zbirni center. Jok obupanih mater se je mešal z jokom prestrašenih in utrujenih otrok, čakajočih, da jih bo pred sprejemom v sobe pregledal zdravnik. Pa po drugi strani še precejšnja nebogljenost tistih, ki so bili v centru že nekaj tednov, a so upali, da ostanejo tam morda le še dan ali dva, zato si sprva niti niso prizadevali, da bi na novi začasni dom sploh navadili. Tako vsaj seje zdelo obiskovalcu, kije v centru preživel uro, morda dve. Sprejeli so začasni dom Danes je seveda vse drugače. Kot kaže, so se v štirih mesecih begunci v Črnomlju kar dobro adaptirali. V kotu dvorišča se greje kotel, v kate- Mina Karič s sinom Ismetom, najmlajšim beguncem v črnomaljskem zbirnem centru rem gotovo grejejo vodo za pranje. Po balkonih, kolikor jih pač je, ter med številnimi drevesi so napete vrvi s perilom. Na desetine metrov jih je. Nič več ni joka, kričanja iz obupa, prestrašenih oči otrok. Vse je precej umiijeno. V to monotonost občasno posežejo z različnimi akcijami. V torek pretekli teden so, tako že drugič v dobrih treh tednih, prišli iz enote radiološko-kemično-biološke obrambe (RKBO) iz Kranja s potujočo kopalnico. Z njo so po naročilu republiške uprave za zaščito in reševanje konec julija prvič obiskali šest slovenskih begunskih centrov. Na omenjeni upravi so ugotovili, daje glede na gmotne razmere v republiki to sedaj edini način, da lahko nudijo beguncem v pasjih dneh kopanje, sajkopalnic v zbirnih centrih ni. Kot je povedal Rok Zivkovič, sicer vodja enega od oddelkov enote RKBO, je bil prvič odziv na kopanje v Črnomlju kar velik, tokrat pa so bili precej razočarani. »Resje, da Muslimani skrbijo za čistočo, toda očitno imajo predvsem zaradi vere predsodke, da bi se kopali v skupni kopalnici. Najbrž se raje umivajo v skritih kotičkih, kot pa pod šotorom, kjer se lahko hkrati tušira 10 do 15 ljudi. Naš namen je bil sicer dober, želeli smo jim pomagati v neznosni vročini, toda prišli so predvsem otroci, ki jim čofotanja pod vodo ni bilo nikoli dovolj,« je vidno razočaran povedal Zivkovič ter dodal, daje za majhen obisk kriva predvsem nemoč vodstev v begunskih centrih. To je potrdil tudi vodja objektov v zbirnem centru, Boris Radojčič. »Ljudi ni moč prisiliti, da se bodo kopali, kaj šele, da bi jih kaznovali, če tega ne storijo. Celo, če uidejo brez dovolilnice v mesto, nimamo nikakršnih sankcij, saj država ni prav nič storila za to področje,« potoži Radojčič. Pritožb Črnomaljcev zaradi ilegalnih izhodov beguncev iz zbirnega centra pa je kar precej. Čeprav bi moralo biti njihovo gibanje strogo omejeno, pa je pobeg tistemu, ki seje namenil v mesto, precej težko preprečiti. Stražar, če bi mu lahko tako rekli, je le v vratarnici. Koliko ljudi pa bi potrebovali, da bi varovali nekaj sto metrov ograje okrog centra, je_ težko reči. «Begunci prerežejo mrežo in uidejo. Če jih zalotijo v mestu, sledijojok, stok in prošnje, saj se vsak boji izgona. A kaj, ko sploh ne vemo, kam bi jih izgnali. Po drugi strani pa se vsi dobro zavedajo, da se bo njihovo število moralo s 663, kolikor jih je bilo sredi avgusta, v septembru zmanjšati na 500. Takšen sklep so že pred časom sprejeli na občinskem izvršnem svetu,« niza Boris. Begunski center se bo moral namreč »skrčiti« le na glavno poslopje nekdanje vojašnice. Ostale stavbe v bivšem vojaškem kompleksu so v občini namenili za podjetništvo. Tako so se begunci pred kratkim umaknili podjetniku tudi iz hale, v kateri so imeli molilnico. Med strahom in upanjem Boris, ki se je zaposlil v zbirnem centru dober teden potem, ko so prišli prvi begunci, pravi, daje v teh štirih mesecih vse spoznal v dno duše. »Se sreča, da sem kot metalurški tehnik v oddelku Bel-tove Livarne vodil 70 ljudi ter si tako nabral veliko izkušenj. Ne podcenjujem socialnih delavcev in njihovega dela, toda begunci bi jih pripeljali žejni čez vodo. Človek mora imeti veliko organizacijskih sposobnosti, trdno vztrajati na svojih stališčih in biti povrh še dober psiholog. Zavedati se moramo, da imajo ti ljudje, ki so prišli predvsem iz bosansko-hercegovskih vasi tik ob srbski meji, drugačno kulturo in navade, mi pa jim sedaj vcepljamo nekaj novega,« pravi Radojčič in kot primer navede skrb za red in čistočo v stavbi in okrog nje. Medtem ko bi bilo normalno in logično, da bi se enkrat dogovorili, kdo bo kdaj skrbel za red, pa so potrebovali pred čistilno akcijo dveumi sestanek. In Boris ve, da se bodo čez nekaj dni, ko bo okolica zopet nastlana s smetmi, le-teh znebili šele po ponovnem sestanku. Bolj ko se begunci adaptirajo, več želja imajo, možnosti za njihovo uresničitev pa je vse manj. Večina sicer meni, da so lahko srečni, da imajo hrano in živijo v miru. »Na žalost pa se najdejo tudi takšni — v glavnem predvsem tisti, ki so prišli iz največje revščine — ki bi radi ponujeno pomoč grabili z obema rokama. Očitno si delajo zaloge oblačil in obutve.« Čeprav v centru ne želijo delati razlik med begunci, pa se najdejo takšni, ki bi radi imeli privigije. Postavijo se pred vrata pisarne vodstva centra in čakajo. Na kaj, gotovo še sami prav dobro ne vedo. Zaposleni pa so tega očitno že dobro navajeni^ zato jih sploh ne sprašujejo več, po kaj so prišli. Življenje je namreč že toliko utečeno, da vsak natančno ve, kje in kdaj lahko dobi tisto, do česar so upravičeni vsi begunci. A eni še vedno upajo, da bodo dobili še kakšen priboljšek. V centru se trudijo, da bi bili ljudje čim bolje seznanjeni z razmerami v njihovi domovini. Že naše korenine Viničan brez kravjega »pasoša« Na previsni skali so se pojavili Nemci. Globoko pod sabo, na oni strani reke Mrežnice, so opazili čolne, ki sojih pripravili hrvaški partizani za prevoz robe. Zaropotali so mitraljezi, krogle so za-škropile po vodi in po čolnih, da so drug za drugim zajeli vodo in potonili. Hrvaški partizani onkraj reke so pred smrtonosno točo pravočasno izginili v varstvo skal in grmičevja, slovenski pa so se s konji vred na tej strani stiskali k steni, na kateri so Nemci in ustaši postavili zasedo. Vsak pritajeni zvok ali konjski hrzljaj bi jih izdal in nanje bi se vsula toča krogel in ročnih bomb. A partizani so bili tiho in konji, h katerim so se stiskali, niso udarili s kopiti, niti zahrzali. Čutili so napetost, kije prevzela njihove vodiče, in otrpnili. »Nihče me ne bo prepričeval, da žival ne čuti s človekom, ki ga dobro pozna. Spozna, kakšne volje je in se tako tudi obnaša. Konj že na daleč sluti nevarnost. To nam je dostikrat pomagalo.« Tako pripoveduje Florijan Jaketič iz Vinice. Svojčas je bil partizan, komisar v transportni četi pri ekonomskem oddelku glavnega štaba in poldrugo leto je s konji in mulami neštetokrat prekrižaril osvobojeno ozemlje od Kolpe do Roga, Krke in Goijan-cev, tovoril hrano in material za delavnice ter vse vrste potrebščin na prevzemna mesta za bolnice, štabe in bojne enote. Tudi Kordun je Florijan poznal kot svoj žep. Od tam so partizani tovorili sol in tobak, ki soju zamenjavali za koruzo iz Dolenjske in Bele krajine. Tobak, kije partizanom še kako prav prišel, je menda čudovito uspeval na pogoriščih, ki so ostala za italijansko vojsko, ki je pustošila po tistih krajih. Sedaj sediva na terasi njegove hiše v Vinici in pogled nama plava po prijetni, lepo obdelani dolinici z njivami, vrtovi in travniki, obrobljenimi z novimi viniškimi hišami, in polzi navzgor, tja, kjer se v sončnem zahodu svetlika s trtami poraščen Vešenik. Tudi Florijanovo vino zori tam. Avgustovska vročina kar puhti iz zemlje in celo ob sončnem zahodu ne popusti kaj dosti. A Florijanu je bilo takrat pod tisto steno še bolj vroče. K sreči jih sovražniki s previsne stene niso opazili in vse se je srečno končalo. Nedaleč od tistega kraja pa se kako leto poprej ni dobro pisalo italijanski koloni, ki je korakala po betonskem jezu čez reko. Z višine se je nanjo vsul partizanski ogenj in pokosil vse do zadnjega v hladno Mrežnico. Pripovedovali so, da j je bil njen tok na tistem mestu ves rdeč od krvi. Florijan je danes seveda upokojenec in v Vinici in daleč naokrog dobro poznan, saj je bil svoj čas zelo aktiven v krajevni skupnosti ter v najrazličnejših organizacijah in društvih, služboval pa je na okraju, na krajevnem matičnem uradu, v kmetijski zadrugi in na gozdnem gospodarstvu. Po poklicu pa je Florijan pravzaprav krojač, tako kot je bil to njegov oče in njegovega očeta oče, kolikor daleč nazaj sega rodbinski spomin. Stari oče je imel za tiste čase imenitno delavnico, s tremi ali štirimi delavci, stroji in pestro izbiro blaga, da sije stranka res lahko izbrala obleko po želji. Toda zlati časi, če so sploh kdaj zares bili, so hitro minili. Ded in oče sta umrla drug za drugim, ko je bil Florijan še mlad, še prej pa je za »Španko« umrla edina Florijanova sestra. Mati Ana, doma iz Zilj, in Florijan, komaj deset let star, sta ostala sama na pragu gospodarske krize, ki je že kazala zobe v drugi polovici dvajsetih let. Iz Vinice in okoliških krajev so bili ljudje že prej vajeni odhajati v svet, takrat jih je še več s tako imenovanim »kravjim pasošem« odšlo v daljno Ameriko. »Kravji pa-soš« je bila seveda ladijska vozovnica, za katero je bilo treba oddati od hiše kar dober par krav. Florijan, kije bil še premlad za pot čez lužo, se je šel učit v Karlovec za krojača, potem pa je do leta osemintrideset delal pri raznih obrtnikih. Tega leta pa je odprl lastno obrt v Vinici, ki jo je opravljal vse do odhoda v partizane po italijanski kapitulaciji. Dve leti potem, ko je odprl lastno obrt, se je poročil z Ano iz Sečjega sela. Bila je šivilja in mu je bila v veliko pomoč. Florijan se še spominja domačega platna, iz katerega so svojčas šivali veliko oblačil. Iz belega so izdelovali bolj pražnje obleke, največ pa so uporabljali črnega za vsakdanja delovna oblačila. Črnega so gospodinje dobile tako, da so ga barvale z raznimi barvili, zato so takšno platno imeli za finejše, a Florijan pripoveduje, da so bile nekatere barve tisti čas zelo neobstojne, tako daje sčasoma postalo vse črno tudi spodnje perilo. Ana je zdaj že pokojna, Florijanu pa so ostali trije sinovi, Zdenko, Cveto in Igor ter kopica vnukov. TONE JAKŠE nekaj časa prostovoljno pomaga zbirati podatke o njihovih svojcih in znancih tudi črnomaljski radioamater Miralem Imširovič. Novice, ki jih zvedo, bodisi na ta način ali jim jih uspe v centru izbrskati po drugih zvezah, so večkrat razveseljive, marsikdaj pa tudi žalostne in pretresljive. Tako še vedno živita med upanjem in strahom dedek in babica z vnukoma, starima tri in štiri leta, ki zaman poskušata zvedeti, kje so starši njunih vnukov. Vesela, da se je vse srečno izteklo, pa je Mina Karič, ena od petih mamic, ki so svoje novorojenčke povile kot črnomaljske begunke. Mali Ismet, kije z dobrimi tremi tedni najmlajši begunec v tukajšnjem zbirnem centru, ne dojema, kaj se dogaja okrog njega, ima pa srečo, da ga ni doletela usoda njegovih vrstnikov v Sarajevu ali katerem drugem obleganem bosanskem mestu. Mama Mina, ki si ni mislila, da bo rodila tako daleč od doma, skupaj z možem in taščo razmišlja o vrnitvi domov, ko bo konec vojne. Če se bo seveda kam vrniti. Za zdaj je zadovoljna, da živi v miru. »Vsi pa niso zadovoljni s tem, kar naredimo zanje. Čeprav se zelo trudimo, da bi jim pomagali, tega ne znajo dovolj ceniti, spoštovati. Predvsem pa se ne zavedajo, da so v drugi državi in da se morajo ravnati po naših normah, predpisih in zakonih,« je brez dlake na jeziku Radojčič. »Tako se na primer tudi ne smejo zaposliti zunaj zbirnega centra, čeprav bi nekateri to želeli. Menim, da bi imeli dovolj dela tudi v centru, če bi ga le videli.« Dokaz za to so številne ženske, ki skrbno pletejo. Alenka Kemptner-Jarc iz Salzburga, kije s svojo skupino že nekajkrat pripeljala pomoč za begunce, je prinesla volno, volnene izdelke izpod spretnih rok begunk pa potem v Avstriji proda in jim da izkupiček. Otrokom, ki jih je v centru več kot polovica, od tega 180 šoloobveznih, pa hitreje mine dan v otroškem vrtcu, ki ga preko javnih del vodi vzgojiteljica. Glede na to, daje tukajšnji zbirni center eden tistih, ki ga bodo obnovili in v njem uredili tudi ogrevanje ter toplo sanitarno vodo, je jasno, da bodo v Črnomlju še nekaj časa morali živeti z begunci. Kako si bodo uredili življenje eni ob drugih ali eni z drugimi, bo odvisno predvsem od strpnosti obeh. Kdo so domačini in kdo tujci, pa bi moralo biti tako in tako jasno. MIRJAM BEZEK-JAKŠE priče preteklosti Hi» ; • p- Miljniki — spomin na rimske ceste V spomin na rimsko rečno pristanišče in seveda tudi na ceste stoji še danes pod Belo Cerkvijo milj-nik (kilometrski kamen), kakršne so Rimljani na začetku prejšnjega tisočletja postavljali ob svojih cestah. Zlati tedaj, ko je v naših krajih stekla rimska pošta (Cursus publicus). Rimske ceste, ki so tekle skozi naše kraje, so bile velik izziv za raziskovalca Iva Pirkoviča. Dokazoval je, da je po naši deželi teklo šest rimskih cest. Zgodovinaiji in arheologi poznajo le eno, in sicer tisto, ki jo je kasneje »pohodila« magistralna cesta Ljubljana — Zagreb. Prvo cesto je I. 33 zgradil rimski vojskovodja Oktavian, zato jo je Ivo Pirkovič poimenoval Oktavianova cesta. Povezovala pa je Italijo s Sis-cio (Sisak) in je tekla prek Emone (Ljubljane), mimo Bele Cerkve in Dobrave. Vzporedno z Oktavianovo cesto so Rimljani med 50. in 60. letom našega štetja zgradili še drugo prometnico, začela pa se je pri Dobravi (Guten-werth) in je tekla mimo Neviodunuma (Drnovo) proti Sisku. Ker je šla vzporedno z najstarejšo rimsko cesto, je dobila ime Gemina (dvojčica). Tretja cesta, iz leta 139— 140, seje začela pri rečnem pristanišču v Beli Cerkvi, potem po Krki tekla do Kostanjevice, od tam pa po suhem proti Neviodunumu in Siscii. Ravno tako je cesta cesarja Antonina Pia začela svojo pot v rečnem pristanišču v Beli Cerkvi, se nadaljevala prek Breške vasi, Gornje Gomile, Razdrtega in po severnem robu Šmalčje vasi, južno od Grobelj in Ostroga. Potem seje spet vrnila na drugi breg Krke proti Kostanjevici in Drnovem. Četrto rimsko cesto, kije baje bila zgrajena I. 139, so Rimljani zgradili zato, ker seje »Dvojčica« zaradi spremenjenih podnebnih razmer v Krakovskem gozdu zamočvirila, in seje celo globoko pogreznila v zemljo. Ob gradnji magistralne ceste 1. 1958 skozi Krakovski gozd sojo našli globoko v zemlji, prekrita pa je bila z več kot meter debelo plastjo naplavin. Peto rimsko cesto od Bele Cerkve skozi Ruhno j ; vas, Hudenje, Čolnišče in Gmajno na Drnovo je j ! zgradil cesar Septimij Sever. Cesta seje v glavnem I pokrivala z »Dvojčico«, ker so se baje proti koncu | Rimski miljnik pri Beli Cerkvi drugega stoletja podnebne razmere toliko izboljšale, da so se močvirja osušila. Zadnjo, italsko, cesto skozi Emono in dolenjske kraje je verjetno v 6. stoletju, morda pa tudi prej, zgradil vzhodnogotski kralj Teodorik Veliki iz italijanske Ravene. Sla je po sledi starih rimskih cest do Bele Cerkve, tam čez Krko in skozi staro ilirsko naselbino na Gorenji Gomili proti Neviodunumu. Na Čadraškem polju seje včasih v poletni suši, zaradi slabše rasti vegetacije, lepo videla njena stara trasa. Kjer so bile ceste, je tekla tudi pošta, ki so jo Rimljani imenovali Cursus publicus. K poštnim postajam so sodila gostišča, prenočišča in hlevi za državne konje, ki so jih smeli uporabljati samo uradni kurirji, državni uslužbenci. Spomin na poštne zveze so tudi rimski miljniki, ki se jih je na Dolenjskem še nekaj ohranilo. Pred leti je takšen kameniti valjasti kamen spominjal na rimske čase pri vasi Čolnišče, zdaj pa ga lahko vidimo ob magistralni cesti pri Beli Cerkvi. SLAVKO DOKL 1 0 priloga dolenjskega lista :OTO: S. DOKI NAGRADI V TREBNJE IN MIRNO PEČ Žreb je izmed reševalcev 32. nagradne križanke izbral SILVO GODNJAVEC iz Trebnjega in MARIJO MIHELIČ iz Mirne Peči. Silva bo dobila denarno nagrado v višini 2000 tolarjev, Marija pa lepo knjižno darilo. Nagrajenkama iskreno čestitamo. Dobitnico denarne nagrade prosimo, naj nam čimprej sporoči svojo enotno matično številko (EMSO) in številko ali tekočega računa ali hranilne knjižice, da ji bomo nagrado lahko najhitreje nakazali. Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 37. septembra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 34. Ovojnico brez poštne znamke lahko tudi osebno oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo, kjer ima uredništvo svoje prostore. REŠITEV 32. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 32. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: SKALA, PAD, PASJI DNEVI, MED, AASEN, ANIS, TASA, VROČINA, TS, RIN, GOLJAT, ASTAT, SAVNA, SMETANA, AOSTA, MOLINARO, STOL, ALEN, SARATOGA, TACA, AJAS, GAD. prgišče misli Ljudi ne zanimajo ne resnica ne svoboda ne pravica. To so neprijetne stvari, ljudem je prijetno v bdi in suženjstvu in nepravičnosti O. FALLACI Vse življenje je zgolj razsipno bogata in mnogotera priložnost, ki nam je dana, da bi odkrili in uresničili ter izrazili Božansko. Š. AVROBINDO Samo vera daje človeštvu odgovore na življenjska vprašanja in torej tudi možnost življenja. L/V. TOLSTOJ Grenko odkritje, da bog ne obstaja, je ubib besedo usoda. O. FALLACI nagradna križanka 34 KEM SIMBOL za Žveplo > BRIT OTOK V IRSKEM MORJU STARI NAROD NA BALKANU GLOI TE! .OBOKA :sen > ODSTRANJE- VANJE UMAZANIJE Z VODO VRSTA ČEBULE ŽENSKO IME AVTOR JOŽE UOtR VIRUSNA BOLEZEN TEHMČN! POKLIC GEOLOG RAKOVEC IVAN OTOK SZ OD ZADRA KEM. ZA Al SIMBOL AMERICIJ SPECIALIST ZA ONKOLOGIJO STAROPERZIJSKI DUH ZLA DOLENJSKI UST NEPRIJETEN VONJ ČETRTI RIM. KRALJ GODALNI INSTRUMENT MESTO NA TAIWANU VLADARJEV V BAGDADU ZAVAROVANJA NORD. SMUČI AVT. OZNAKA ZA KRŠKO MOJZESOV BRAT TRA' OBV tVNIK VODI JUDOVSKI KRALJ ITAL IGRALKA MIRANOA PEVEC PESTNER DEL LJUBLJANE DALMATINSKO MOSKOIME SESTAVNI DEL DIMNIKA OKR.ZA DECIMETER FINSKI OTOKI V BALTSKEM MORJU \ r A ČASOVNA ENOTA KITAJSKI VODITELJ ČLOVEK Z VEUKM NOGAMI zdravnik svetuje I zanimivosti iz sveta ...4 ;./■ Zastrupitev z živili in gobami Zastrupitev ali, kot strokovno pravimo, intoksikacija je obolenje, povzročeno s strupi, to je snovmi, ki so glede na kvaliteto, količino ali koncentracijo telesu tuje in povzroče okvare anatomske strukture oziroma motnjo v delovanju tkiv in organov. Znaki zastrupitve nastanejo kot neposredna reakcija na v telo zanesen strup. Pri otrocih so zastrupitve še celo nevarne, ker se strupi v otroškem organizmu hitreje resorbirajo in ker je zaradi manjše teže organizma že relativno majhna količina strupa zelo učinkovita. In kako ugotovimo zastrupitev? Na terenu moramo vsako naglo zastrupitev čimprej ugotoviti ter ustrezno ukrepati, da prizadetega rešimo iz neposredne življenjske nevarnosti. Nato poskrbimo, da čim hitreje pride do ustreznega zdravljenja v bolnišnici. Vrsto zastrupitve ugotovimo s podatki, ki nam jih da prizadeti, seveda, če je pri zavesti in priseben. Sicer so dragoceni podatki od svojcev in očividcev. Pregledati moramo tudi okolje ob zastrupljencu, ostanke hrane in izbljuvke. Kakšna pa je prva oziroma nujna medicinska pomoč zastrupljencu na terenu? Ce pri zastrupljencu zastanejo življenjsko Pomembne funkcije, moramo neodvisno od vrste zastrupitve že na terenu takoj začeti z oživljanjem. Poleg preprečevanja zadušitve in morebitnega oživljanja so za reševanje za-strupljenca na terenu nujni še nekateri ukrepi, da bo zdravljenje zastrupitve uspešno: odstraniti strup iz telesa, nevtralizirati strup in začeti simptomatično zdravljenje že na terenu. In kako odstranimo strup iz telesa? Zastrupljencu bomo najbolje pomagali, če čim hitreje odstranimo strup iz organizma. Pri zastrupitvah z zaužitjem strupenih snovi zastrupljencu čimprej in temeljito izpraznimo želodec. Če je prizavesti, napravimo to s tem, da mu izzovemo bljuvanje. Piti mu damo velike količine mlačne slane vode (tri žlice kuhinjske soli na en liter vode), kar pri prizadetem izzove bljuvanje. Če to ni pomagalo, mu dražimo mehko nebo, žrelo in jeziček s prstom ali ročajem žlice. S tem ga silimo k bljuvanju. Bljuvanje mu izzivamo toliko časa, dokler izbljuvana tekočina ni povsem bistra. Nikoli pa ne izzivajmo bljuvanja nezavestnemu! Da bi strup čimbolje odstranili iz telesa, dajemo zastrupljencu še odvajalna sredstva. S tem odstranimo iz telesa strupene snovi, ki so že zašle v nižje predele prebavil. V ta namen damo grenko sol, in sicer dve žlici v čaši vode. To zastrupljenec sam spije. Ricinusovo olje je kot odvajalo prepovedano in škodljivo dajati pri zastrupitvah. Ker je mnogo strupov topnih v maščobah in bi se tako še hitreje in močneje vsrkali v organizem. Zaradi tega v prvi pomoči pri zastrupitvah tudi ne smemo dajati mleka! Skoraj vsi zastrupljenci zaradi bljuvanja izgubljajo telesne tekočine in elektrolite. Da bi nadomestili izgubljeno tekočino in popravili motnje v ravnotežju elektrolitov, mora zdravnik že na terenu zastrupljencu takoj dajati infuzijo. Obenem z infuzijo da tudi diuretik, ki z zvišanjem diureze tudi pospeši izločanje strupenih oziroma škodljivih snovi iz telesa. Kako pa nevtraliziramo strup? Za nevtralizacijo strupa je v prvi pomoči na terenu zelo pomembno živalsko oglje. Ta veže strupe in s tem prepreči oziroma zavira njihovo vsrkavanje iz prebavil v krvni obtok. Na živalsko oglje vezani strupi se nato po naravni poti izločijo iz organizma. Pri vseh zastrupitvah moramo potem, ko smo izpraznili želodec, prizadetemu obvezno dati še živalsko oglje. Dajemo ga 20 do 30 gramov, popije pa naj ga dobro premešanega z vodo. Naj še enkrat ponovim vrstni red: najprej temeljito izperemo želodec, nato damo čašo vode z grenko soljo, nazadnje pa še živalsko oglje, prav tako zmešamo v čaši vode! Kaj je značilno za zastrupitev s pokvarjeno hrano? (Nadaljevanje prihodnjič) GAZVODA TATJANA mr. sc. dr. Dobrodošel, tihi spremljevalec! Predstavljajte si, da je vaša soseda slavna operna pevka, ki kar doma vadi svoj sicer očarljivi glas, vi ste pa razpoloženi za kaj drugega, kot ZA poslušanje njenih lestvic in odlomkov iz različnih arij. Preostane vam več možnosti: da potrkate na njena vrata in jo prosite, naj vadi svoje pevske sposobnosti kje drugje in s tem tvegate, da seji boste smrtno zamerili, da si zavrtite priljubljeno popevko in navijete SVOJ stereo sistem na ves glas, kar bo sicer preglasilo pevko, a povzročilo še več hrupa, ali pa enostavno, zaloputnete vrata in odidete od doma. Nobena od teh možnosti vam seveda ne ponuja pravega zadovoljstva. V teoriji pa obstaja še četrta možnost. Stopite do vaše protihrupne naprave in jo vključite. Ta na svojih občutljivih napravah takoj zazna pevkin glas, ga v istem trenutku analizira in v prostor oddaja zvočne valove, povsem nasprotne tistim, ki prihajajo iz pevkinega grla. Pevkin glas iz glasov, ki prihajajo v vašo sobo, enostavno izbriše. Vse skupaj se zaenkrat sliši še nekoliko fantastično, toda v svetu, zlasti na Japonskem, se s tem problemom že ukvarjajo nekatere velike elektronske firme, ki v sodelovanju z nekaj manjšimi ameriškimi podjetji trgu že ponujajo protihrupne naprave, s kratico imenovane ANC (active noise controle). To so majhni, a zelo sofisticirani glasbeni sistemi za proizvajanje protiz-voka. Taka naprava lahko v poprečju zmanjša hrup za 10 do 15 decibelov, kar v industriji pomeni za 50 do 70 odstotkov. Nissan je že vgradil tako protihrupno napravo v svojo luksuzno limuzino, imenovano Bluebird, ki jo prodaja le na Japonskem, Toshiba z njo zmanjšuje hrup kompresorja v svojem 400-litrskem hladilniku, v ZDA pa jo uporabljajo pri razkladanju tovornjakov, kjer vakuumske črpalke sicer povzročajo mnogo hrupa. Industrija protizvočnih naprav je sicer še v povOju, toda glede na to, daje možnost uporabe njenih izdelkov zelo široka, je v prihodnosti pričakovati hitro rast in razvoj. Ljudje se vse bolj zavedajo škodljivosti hrupa v svojem vsakdanjem okolju, temu primemo glasne pa postajajo tudi zahteve po njegovem odpravljanju, pa tudi predpisi so vse ostrejši. Srce protihrupne naprave je digitalni razčle-njevalec zvoka. V sekundi napravi na milijone kalkulacij. Analizira originalni glas in oblikuje novega, ki je v akustičnem smislu popolnoma enak, le nasproten prejšnjemu. Ko se hrbti in doline valov obeh zvokov v natančnih intervalih srečujejo, se valovi med sabo sekajo in slabijo. Sistem deluje tako hitro, da ubije večino zvoka, še predno doseže človeško uho, seveda pa je potrebna izredna preciznost. Industriji protihrupnih naprav so napovedovali razcvet že v prejšnjem desetletju, toda prave možnosti so se odprle šele sedaj, ko namesto velikanskih elektronskih naprav uporablja kot noht majhne čipe, ki obetajo neslutene možnosti. Naprave bomo srečevali na delovnih mestih, v javnem prometu, v avtomobilih. Postale bodo naš nepogrešljivi tihi spremljevalec. Žal elktro-nika še ni tako izpopolnjena, da bi nas obvarovala tudi pred neumnostmi, ki jih moramo vsak dan poslušati. Romantika na dotik Ravno pravšnjo atmosfero, primemo našemu razpoloženju, si bomo lahko odslej ustvarjali kar doma, v našem domu. Seveda ne bo zastonj. Naprava, ki nam bo to ustvarila, stane približno 4 tisoč ameriških dolarjev, a kaj bi stokali nad ceno, ko pa v naš dom pričara razne vrste klimo, ne da bi nam bilo treba iskati najprimernejše kotičke na tem našem malem in onesnaženem svetu. Avtomatski urejevalec atmosfere je vse v enem: s pritiskom na digitalni gumb uravnavamo sobno temperaturo, določimo primeren vonj in vlažnost zraka in svetlobo v prostoru. Seveda ni treba posebej poudariti, daje naprava hkrati tudi čistilec zraka. Skratka, ima vse potrebno, da napravi človekovo bivanje v prostoru kar najbolj prijetno. Ima seveda tudi vse potrebno za ustvarjanje romantičnega vzdušja, kadar mislimo, da je to potrebno. Le pritisnemo na pravi gumb, že se sobna temperatura nekoliko dvigne, vlaga narase, luči se zatemnijo in romantični vonj se razširi po prostoru. Za ostalo morajo poskrbeti seveda tisti, ki se v prostoru nahajajo. Kadar je prostor prazen, klimatizator počiva, čim pa nekdo vstopi, prične ustvarjati naravnano klimo. Mokri telefon Da bo telefon zazvonil ravno takrat, ko smo se udobno zleknili v topli kopeli, je že skoraj pravilo. Nejevolje ne moremo skriti, ko vsi mokri, z vlažnimi sledmi za sabo, le pridemo do telefona, kar je pravzaprav krivično do tistega, ki nas je poklical, saj ni mogel vedeti, kje se nahajamo. Da bi preprečili nejevoljo in nevšečnosti, so pri firmi Bel Atlantic pričeli z izdelovanjem vodotesnih telefonov. S temi brezžičnimi telefoni BAH 20 brez skrbi uživate in klic vas ne bo mogel presenetiti, saj telefon lahko, tako kot vi, plava v vodi. 1^9 A sa Z J Negovane noge V sandalih ali bose so noge poleti bolj na očeh in prav je, da niso kritična točka naše negovanosti. Sploh pa noge zaslužijo, da jim posvetimo dovolj pozornosti in nege. Trdo kožo na petah in podplatih kaže redno odstranjevati s posebnim strgalom ali strgalno gobico. Nežno gladkost dosežemo tudi s posebnimi pripravki za luščenje. Iz grobe morske soli in mleka ali smetane jih lahko pripravimo sami. Trdovratnejšo poroženelost, otiščance, vraščene nohte in boleče vogalčke pa je najbolje zaupati veščim pedikerskim rokam. Tudi denar, porabljen za masažo nog, je dobro naložen. Vsak teden privoščimo svojim nogam aromatično kopel (nekaj kapljic eteričnega olja v primerni količini vode). Za utrujene in otekle noge so zelo primerne solne kopeli (pest soli v mlačni, skoraj mrzli vodi). Za redno nego nog je tudi dobra krema vse prej kot odveč. Vlažnost in neprijeten vonj nog v vročini preprečujemo z deodoriranim pudrom, s katerim večkrat na dan popudramo noge in čevlje. Pazljivo s starim orožjem Marsikdo ima trpke izkušnje s starim, na prvi pogled precej nedolžnim orožjem. Zato je prav, da veste, da v nikakršnih okoliščinah ne smete streljati s starim orožjem, ki ga ni prej preizkusil strokovnjak. Prav lahko se namreč zgodi, da se bo pištola, kije zelo stara, pri prvem streljanju razletela. Ničesar tudi ne smete odvijati ali privijati s silo, ker je kovina krhka in se rada zlomi. Prav tako pri starem, dragocenem orožju ne nadomeščajte nobenega dela z novim, saj mu s tem zmanjšate vrednost. Ce imate staro orožje v stanovanju za okras, ga obesite visoko na steno, da nepoklicani ne morejo do njega. Z ostalim orožjem, kot so na primer bodala in meči, pa ravnajte glede na to, iz kakšnega materiala je. Vložena paprika Avgust je tudi čas, ko si pripravljamo ozimnico. Ker je Dolenjski list o vlaganju kumaric že pisal, tokrat predstavljamo recept za pripravo vločcnc paprike. Papriko operemo, očistimo in zbrišemo. Skuhamo kisovo mešanico (za liter preliva) iz 6 del vode, 3,5 del kisa, 2,5 dag sldkorja, 1,5 dag soli, 0,4 del olja, poper. Mešanico prevremo, nato v njej postopoma kuhamo paprike 4 do 6 minut. Olje postopoma dolivamo za vsako partijo posebej, sicer bi bile prve paprike premastne. Ohlajene zložimo v čiste kozarec, zalijemo jih z ohlajeno kisovo mešanico, ki jo po končanem kuhanju paprik še enkrat prevremo. Kozarec zapremo in hranimo v temnem in hladnem prostoru. Količino kisove mešanice prilagajamo količini paprike, ki jo želimo vložiti. w Kaj se zgodi, če z zelivanjem zamudimo. Prst se preveč posuši, taka presušena prst pa vode ne požira, saj je zaradi površinske napetosti, ki se ob tem tvori, ne more sprejemati vase, zato ta po površini lončka odteka. Take lončke moramo namočiti v vodo, da se zemlja napije. Tudi v vrtnih gredah voda odteka, če je površina presuha. Pri tem se dela tudi škoda, kajti zemlja odplavlja pret, rastlinice in seme. Suho prst zato na površini le orosimo, da malo počrni, čez nekaj časa pa postopek ponovimo. Površino ponavljaje rosimo toliko včasa, dokler ne prične prst vode zares vpijati. Sele tedaj damo rastlinam toliko vode, kolikor jo potrebujejo. Ko je prst presuha Nevarni uspavanci Ko z normalno potovalno hitrostjo pripeljete do avtomobila, ki pelje precej počasneje, se boste v ugodnem trenutku odločili za prehitevanje. Največjo pozornost takrat posvetite vozišču pred vami in za vami, od koder bi se lahko pojavila druga vozila, pri tem pa nikakor ne pozabite vozila, ki ga nameravate prehiteti. Lahko se zgodi, zlasti, če je vozilo boljše znamke in močnejše, da za volanom sedi tako imenovani uspavanec, ki vas bo opazil šele v trenutku, ko boste pripeljali vzporedno z njim. Tedaj se bo zavedel, užaljen, da ga prihitevate, njega, s toliko in toliko konji več, in pritisnil bo na plin. Prehitevanje se tako nenadoma sprevrže v tekmovanje, ki se lahko v bližnjem ovinku slabo konča. (3 priloga dolenjskega lista 1 1 preteklost u gosteh i p I Za časa jožefinskih reform v drugi polovici 18. stoletja je bil med številnimi drugimi samostani opuščen tudi cistercijanski samostan v Kostanjevici, njegova oprema pa razprodana ali raznesena in jo danes najdemo v različnih slovenskih krajih. Lesena, belo pobarvana prižnica, izredno kvalitetno delo našega baroka, je skupaj z velikim oltarjem v cerkvi na Golem pod Kureščkom. Prižnico nosi mišičasti atlant, ki seje pod veliko težo bremena usločil in z desnico oprl na drevesno rogovilo. Orjak je po glavi in okoli ledij pokrit z listjem, ki mu daje kar mitološki videz in s tem posvetni značaj, v resnici pa gre za lik divjega moža iz samostanskega grba. / Berači - Mnogi silni šnopsarjl Pred mostom eden popil včasi po cel bokal. Oblizuje jih tudi nekoliko nemška kultura. Na mostu o sejmih in drugih shodih gosposkega človeka prosijo za dar po švabski, le kmeta po slovenski Beračice so včasi grde obrekovalke, raznašajo ljudi daleč na okolo, razdirajo ženitve z izmišljenimi pripovedkami, koliko ima n. pr. ženin dolgov ali da je nevesta že z nekim drugim v Rim romala itd. Sebi slabi gospodarji - Mnogo je tod ljudi, ki znajo izvrstne svete drugim dajati, sami sebi pa ne znajo nikoli prav svetovati Drugim vsem so dobri gospodarji, le sami sebi slabi Bilo je veselo - V Novem mestu bilo nekdaj življenje tako društveno veselo in složno, da si je vsaki, ki ga je okusil in proč prišel, zopet nazaj želel. Tudi smrt se mu je zdela manj žalostna, če je nadjal se je v Novem mestu. A sedaj?!!! >co ^GtODB A vaša zgodba/vaša Mojca: Krivica ott o CK CT* Po šipi drsijo vodne kapljice. Gledam, kako dežuje, misli pa mi lebdijo v zraku. Ne mislim na nič določenega. Po radiu slišim zadnje takte neke otožne pesmi Pričnejo se poročila. Govorijo o vojni Misel se mi ustavi ob tej besedi Zakaj moram vsak dan gledati po televiziji nasilje, vojno, po radiu poslušati o nadaljevanju vojne in grozotah, ki jo spremljajo. Pravzaprav mi ni treba, saj lahko ugasnem televizor in radio. Toda to ni rešitev. Podobne slike in besede se bodo pojavile takoj, ko bom televizor ali radio ponovno prižgala. Živimo v 20. stoletju in svet naj bi bil popoln. Toda zakaj potem živijo nekateri kot kralji in drugi kot berači? Zakaj je toliko ljudi, ki ne vedo, kaj bodo vsak dan dali v usta in če bodo sploh še živi? Sprašujem se, kako morejo nekateri kar naprej samo govoriti in govoriti, narede pa malo ali nič, kot da ne bi vedeli, da vsak dan umre na desetine ljudi?! Pri tem seveda ne umirajo krivci, temveč nedolžni ljudje, nedolžne žrtve zasebnih in političnih sporov, umirajo ljudje, ki ne vedo, zakaj. Zakaj človek ubija sočloveka? Mar zato, da dokaže svojo moč in ugled? Zaradi vsega tega moramo ves čas poslušati o nasilju in gledti groz- ne podobe. Se bo kdaj to spremenilo? Kaj, ko bi začeli govoriti o ljubezni, o prijateljstvu? Bi se ljudje tedaj spremenili? Morda Nekoč se bo moralo nasilje končati, prišel bo dan, ko si bodo morali seči v roke tudi največji sovražniki in spoznati, da so delali narobe. Ostane mi samo upanje v lepši jutrišnji dan. <1 03 ax 03 I N ctlj & er* 03 M. C.: Svet smo ljudje Stopim iz avtobusa Povsod sama tema, nikjer žive duše. Pogledam naokoli in vidim nekaj luči po hišah. V mislih sem že doma v svojem zatočišču, kjer mi nihče ne more narediti nič slabega Hitro stečem proti hiši, odklenem vrata in že sem na varnem. Zdi se mi, kot da sem ušla grdemu svetu tatov, posiljevalcev, blaznežev. Dvakrat zaklenem vrata, da ne bi kdo mogel v hišo. Kako pokvarjen je vendar svet, da moramo bežati eden pred drugim, si mislim. Postavim se k oknu in opazujem ljudi, ki hitijo proti doma Vidim mlajšo gospo, ki je nisem še nikdar videla, in ugotovim, da je moja soseda Strašno! Sosedje smo, pa se ne poznamo. sš> Na vasi je življenje drugačno. Ljudje se videvajo vsak pjjj dan in če drugega ne, si rečejo g vsaj bogdaj. V mestih pa se j ljudje nekako bojijo drug dru- , gega, zaničujejo druge, če so •>*. stopničko nižje, priliznjeni so ^ do onih, ki so nad njimi, po-znajo pa samo tiste, od katerih ■ 00 imajo koristi Materialisti bi — lahko rekla Sprašujem se, ali ne postajamo vsi takšni Le kaj bo iz tega sveta? Izhoda ne vidim. Gospodarska kriza, politična kriza moralna kriza Postajamo vse bolj odtujeni, vsak misli le nase. Ob takih mislih res ni nič čudnega da meje ponoči na poti domov tako strah. a o' < 03 CD< 03 dolenjka 8 H NAGRAJUJE KUPCE OB 40. LETNICI 1. nagrada: RENAULT S • Kuhinja ŠTOR B SVEA • Sedežna garnitura BARBARA • Barvni televizor • 7 dni hotela RADIN • Pralni stroj • Računski stroj CANNON V dolenjkini nagradni igri sodelujete s kuponom, ki ga prejmete od 14. avgusta do 15. oktobra za gotovinski nakup nad3.000 SIT v katerikoli dolenjkini trgovini. Za vsakih nadaljnjih 3.000 SIT prejmete še en nadaljnjih 3.000Sli prejmeti kupon. Žrebanje nagrad bo v soboto, 17. oktobra 1992 ob 17. uri na Glavnem trgu v Novem mestu. NA DOLENJSKEM JE MALO TAKIH PRILOŽNOSTI! in še več kot 200 drugih vrednih nagrad. VOZILI SMO SE PO GORENJSKI Pred kratkim smo senovško-krški invalidski upokojenci odšli spoznavat Gorenjsko. Bolj ko smo se z avtobusom peljali proti Gorenjski, bolj zelena je bila koruza, pri nas pa je bila zaradi suše povsem rjava. Na Gorenjskem smo si ogledali Kropo in njen muzej. Prijazen vodič nam je prikazal življenje in delo, ki so ga opravljali tamkajšnji delavci. Sedaj priča o tem le še muzej. Po ogledu Krope smo pot nadaljevali proti Brezju, kjer smo se udeležili maše, ki jo je daroval škof Alojzij Sušter. Ogledali smo si tudi Bled in jezero. Okolica je bila polna šotorov in prikolic. Pot smo na- daljevali proti Bohinjski Bistrici, s postankom v Bohinju, kjer smo v Ribče-vem Lazu imeli izdatno kosilo. Potem smo nadaljevali proti slapu Savice. Nazaj grede smo si ogledali še precej znamenitih krajev, kot sta Goričane in Škofja Loka. E. G.-C. V TEM TEDNU VAS ZANIMA TEDENSKIK0LEDAR - KIN0 -službo |SCE -službo D0BI — stanovanja - motorna vozila - kmetijski stroji PRODAM - KUPIM - POSEST — ŽENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 27. avgusta - Monika Petek, 28. avgusta - Avguštin Sobota, 29. avgusta - Sabina Nedelja, 30. avgusta - Feliks Ponedeljek, 31. avgusta - Rajko Torek, 1. septembra - Egidij Sreda, 2. septembra - Stefan LUNINE MENE 28. avgusta ob 3.42 - mlaj kino BREŽICE: 27. in 28.8. (ob 20.30) ameriška komedija Ko sreča potrka. 29. in 30.8. (ob 18.30 in 20.30) ameriška komedija Oče moje neveste. ČRNOMELJ: 27. (ob 21. uri) in 28.8. (ob 19. uri) pustolovski film Vrnitev v plavo laguno. 30.8. (ob 21. uri) ameriški akcijski film Fantje iz soseščine. KRŠKO: 30.8. (ob 18. uri) ameriška komedija Oče moje neveste. 1.9. (ob 20. uri) ameriški akcijski kriminalni film Umor s trikom FX 2. METLIKA: 28.8. (ob 21. uri) ameriški akcijski film Fantje iz soseščine. 30.8. (ob 19. in 21. uri) pustolovski film Vrnitev v plavo laguno. NOVO MESTO: Od 27. do 31.8. (ob 18. in 20. uri) ameriški kriminalni triler Oddelek za umore. Od 29. do 30.8. (ob 16.30) premiera ameriški risani film Peter Pan. kmetijski stroji TRAČNI obračalnik Favorit 220 prodam. Ignac Selak, Lutrško selo 13, Otočec. 3555 POŠKODOVAN traktor Zetor 6245, letnik 1990, 170 delovnih ur, prodam. Cena 12500 DEM. ® (0608)81-971. 3558 TRAKTOR IMT 577, z 770 urami, s sprednjim pogonom, in IMT 542, z 1500 urami in čelnim nakladalcem Riko, prodam. * (061)789-434. 3575 TRAKTOR Ursus C-360 ugodno prodam ali menjam za gradbeni material. * 23-782. 3590 TROSILEC hlevskega gnoja, nemški proizvod, malo rabljen, prodam. Zorič, Sutna 35, Podbočje. 3629 MOTOKULTIVATOR F 600 MIO Standard, letnik 1983, še zapakiran, s prikolico, ki jo je možno priključiti tudi na avto, in petimi priključki prodam. Cena po dogovoru. ® 24-161, popoldan. 3634 kupim GOLF D in R4, do letnika 1988, kupim. * 52-508. 3578 motorna vozila GOLF III, 1,4, metalik, cena do registracije 26.000 DEM, dobava takoj. AMI, Novo mesto, Ljubljanska 27, tel. (068) 26-010 126 P, letnik 1982,_ registriran do 2/93, prodam. Zoran, Zdinja vas 31, Otočec. 3623 MOTOR automatik, letnik 1986, ter punte in late za kozolec prodam. ® 25-315. 3626 126 P, letnik 1990, registriran do 2/93, prodam. Andrej Cesar, Orkljevec 10, Mirna Peč. 3627 Z101, letnik 1985, in avtogeno varilni aparat za 1200 DEM prodam. ® 52-234. 3628 126 P, letnik 1987, prodam. ® 24-765. 3631 KARAMBOLIRAN jugo, letnik 1988, prodam. ® 23-432, Zalog 25. 3632 MATRO MORENO, športni trosed, prodam ali menjam za večji avto. ® 25-893. 3633 R4, letnik 1990, prodam. Hočevar, Dobruška vas 1. 3638 126 P, letnik 1987, prodam. ® 85-022, po 16. uri. 3642 JUGO 45, letnik 1989, prodam. ® 23-2%. 3643 Z 128, letnik 1987, prodam, 'it.: 068/23-585 (zvečer). 126 P, letnik 1985, prodam. Tomažin, Gorenja vas 21, Šmarješke Toplice. 3577 JUGO 45, letnik 1987, prodam. ® 85-038 3580 JUGO Skala 55, letnik 1990, prodam. Čivovič. Lobetova 4, Žabja vas. 3587 DOBRO ohranjen R4 GTL, letnik 1990, prevoženih 10300 km, prodam. ® 43-794. 3592 KARAMBOLIRAN R4, letnik 1987, prodam. Andrej Turk, Brod 4, Podbočje. 3593 CTX-80, letnik 1991, ohranjen, prodam za 1.700 DEM. ® 22-950. 3594 GOLF D, letnik 1988, registriran za celo leto, štiri vrata, prodam. ® (0608) 32-446. 3595 MALO karamboliran 126 P, 11 /87, prodam. ® 26-805. 3597 OPEL ASCONA, 1.6, letnik 1979, prodam. ® 78-404, popoldan. 3599 FORD escort, letnik 1991, prodajamo. ® 20-406 ali 21-406 od 7.-15. ure, Dino, d.o.o., Dol. Kamence 90, Novo mesto. 3601 R4 GTL 12/86, prevoženih 61000 km, prodam. W 26-726. 3603 KOMBI 2200 D, s podaljšano kabino, prodam ali zamenjam za osebni avto. ® 41 -001, Martin Cvelbar, Šmarje 37, Šentjernej. 3605 Z 101, letnik 1989, prodam. Žibert, Šmaijeta 2a. 3608 LADO 1200, letnik 1986, prodam.« 27-501. 3612 AUDI, letnik 1990, bencinar, pet vrat, metalik, prodam. ® 22-674. 3614 R5 campus, letnik 1990, prodam. ® (0608)69-191. 3616 R4 GTL letnik 1988, ugodno prodam. ® (0608)32-287. 3617 BMW 524, turbo D, poškodovan, ugodno prodam. W 28-714. 3618 126 P, letnik 1980, prodam. ® 76-053. 3619 obvestila ŽALUZIJE-ROLETE izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. ® (068)44-662. 2797 NESNICE, mlade jarkice, pasme hiše*, rjave, stare 4 mesece, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije, kličite od 17. do 22. ure vsak dan: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, ® 52-806, gostilna Jože Cetin, Mostec 46, Dobova, ® (0608)67-578. 3556 EURO 2000 d.o.o. SAMSUNG TV-AVDIO-VIDEO 37 cm, 500 DEM 51 cm, teletekst, euro AV 660 DEM 55 cm, mono, teletekst, euro AV 865 DEM 63 cm, stereo, teletekst, euro AV 1260 DEM 70 cm, stereo, teletekst, euro AV 1320 DEM Na zalogi imamo zelo bogato ponudbo HI-FI STOLPOV, CD, VIDEOREKORDERJEV. Plačljivo v protivrednosti SIT. Vse inf. SAMSUNG EURO 2000, Brežice Tel. (0608) 61 -936 B. Milavec 73 Delovni čas od 9. do 12. ure in od 13.30 do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. IDOLENJSKI LISTI USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Bud/a, Breda Dušič-Gomlk, Anton Jakše, Mojca Leskoviek-Svete, Zdenka Undič-Dragai, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Ivan Zoran. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 60 tolarjev; naročnina za 3. trimesečje 690 tolarjev; za dntžbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva iipd. 1.380 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. druga valuta te vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.100 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 2.200 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.250 tolarjev. Mali oglas do deset besed 700 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 70 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB - Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 23-606, 24-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 23-610; mali oglasi in zahvale 24-006; telefax 24-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št 23-92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst. Časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p. o. Trsk; Ljudska pravica, Ljubljana. #Coin|an[l računalniški inženiring il.o.a. tel.: 068 20-437 OPTO CONTAKT KONTAKTNE LEČE IN OČALA Vse vrste kontaktnih leč in očal ter pregled vida opravljamo po zelo ugodnih cenah. Primer: mehke leče od 140 DEM naprej silikonske leče od 130 DEM naprej trde leče od 60 DEM naprej Vlaška 64, Zagreb, Vodovodna 10, Zagreb tel. (041) 418-001, tel. (041) 172-034 Kovinska galanterija Konček Franc Izdelujemo opremo za trgovine in poslovne prostore kvalitetno in po konkurenčnih cenah. Prepričajte se in nas pokličite po tel. (068) 65-278 NOVO - NOVO SIEMENS SLUŠNI APARATI s povračilom ZZZS Pridite naglušni — — in odidite z več življenjske radosti — — v manj kot eni uri — — s slušnim aparatom SIEMENS vsako sredo od 9. — 12. ure Li OPTIKA / Novo mesto Komandanta Staneta 12 tel. 23-110 inf. tel. (064) 73-313 l od 19.30 do 20.30 J Najem kredita po 2,5% obrestni meri. Inf. tel.: (0608) 33-312 od 10. — 14. ure. LAHINJA d.o.o. Gradac 131 p. Gradac sprejme v delovno razmerje 4 prodajalce Pogoji: — kvalificirani avtokleparji — 10 let prakse — vozniški izpit C in E kategorije Pisne prošnje pošljite v 8 dneh po objavi na gornji naslov. Servisno prodajni center JANEZ MOLEK obvešča cenjene stranke, da bo trgovina v Novem mestu zaprta od 31. avgusta do 14. septembra. preklici CIRIL PLUT, Mladica 16, začasno stanujoč v Nemčiji, pozivam svojega brata Matijo Pluta iz Sadinje vasi, da takoj preneha s kakršnimkoli poseganjem v nepremičnine, katerih edini lastnik sem, saj ga bom v nasprotnem primeru sodno preganjal. 3585 posest MEŠANI gozd, 6 ha, v Strugah na Dolenjskem, prodam. Ana Smerke, Črešnjice 58, Cerklje ob Krki 3604 HIŠO v Črnomlju prodam ali oddam v najem. Možnost obrti. ® 27-297. 3621 PRI Mokronogu zelo poceni prodam parcelo v izmeri 1100 m2, z začeto gradnjo vikenda. ® (061 )813-0%, popoldne. 3630 PRODAM najboljšemu ponudniku hišo (četrta faza), lokacija Ratež. ® 21-218 in 28-850. PRODAM travnik v Medvedjem selu, primeren za izgradnjo dveh stanovanjskih hiš. ® 45-393. POSLOVNI PROSTOR (sedanja trgovina) oddam v najem od oktobra za trgovino ali drugo mirno dejavnost. Vranešič, Kolodvorska 49, Črnomelj. Tel. 51-137. KOZOLEC dvojnik in skedenj v Mirni Peči prodam. ® 28-695 v nedeljo. 3615 PARCELO ali star vinograd v Semiču ali okolici kupim. ® 65-438. 3639 prodam UGODNO prodam belo stilno zakonsko posteljo. ® 21-343. 3554 STANOVANJE, 60 m2, 20 km iz Novega mesta, prodam. ® 26-288 po 20. uri. Prodam bukova ali mešana drva. ® 22-584. UGODNO prodam električno kitaro in ojačevalec Ibanez. S 22-857. 3557 CB POSTAJO Zodiak M 5034, z anteno Sirio 2016, s 25 m kabla, prodam za 250 DEM v tolarski protivrednosti. ® 51-310 od 11.-17. ure v nedeljo. 3559 KOZO, smasto, prodam. ® 82-034. KORUZO za siliranje, 0.5 ha, prodam. ® 76-546, Jožica Hočevar, Zloga-nje 32, Škocjan. 3565 BELO in rdeče vino prodam. Potočar, Gor. Vrhpolje 23, Šentjernej, ® 42-452. JOGI POSTELJO, 2*1,60 m, trosed in dva fotelja prodam. ® 17-935, Ivandič, Slavka Gruma 62, Novo mesto. 3569 LESENO KAD, 1200 litrov, malo rabljeno, prodam. Cena 20.000 SIT. ® 28-647. 3570 UGODNO prodam slive na Vel. Cerovcu. Ana Poklukar, Prihodi 29, Jesenice. 3571 KRAVO, brejo pet mesecev, in telico, staro osem mesecev, prodam. ® 50-140. 3573 MLADIČE, nemške ovčarje z rodovnikom, stare sedem tednov, prodam. ® (061)441-742 in (061)318-062. 3574 ŽELEZNA dvižna garažna vrata prodam po polovični ceni. ® i2-508. 3579 VEČJE število čebeljih družin prodam. «(0608)70-107. 3584 KORUZO za silažo in v strokih ali v zrnu prodam. Kastelec, Dol. Težka Voda 23. 3589 ROGOVO kolo Senior, na pet prestav, ugodno prodam. ® 22-425, zvečer. VEČJO količino drv prodam. Drago-van, Svržaki 9, Metlika. 3598 KRAVE, po izbiri, prodam. Bojan Makše, Pristava 19 pri Podgradu. 3600 LEPE perzijske muce ugodno prodam. ® 85-286. 3602 BETONSKO strešno opeko, grafitno sivo, tip Vesna, 1400 komadov, s krajniki in slemenjaki, prodam. «41-001, Martin Cvelbar, Šmarje 37, Šentjernej. 3606 SILAŽNO koruzo, 0.70 ha, prodam. ® 44-330, zvečer. 3607 2 M2 suhih smrekovih plohov prodam. ® 76-328. 3611 KONJEREJO! Prodam 15 ton ovsa po 18 SIT za kilogram. ® (061 )823-078, Vodice nad Ljubljano. 3613 TALNO PLUTO, 9 m2, zelo ugodno prodam. ® 22-361 ali 23-606. BUKOVA nažagana drva in motokul-tivator Mondial Labinprogres prodam. ® 65-369. 3622 PLEMENSKEGA kozla prodam. ® 58-214 ali zvečer 50-102. 3624 ZA prašiča prodam ali zamenjam 3501 hrastov sod in rabljene masivne stole.® 24-246. 3636 UGODNO prodam vzorčna garažna vrata, 240x208, polni les. ® 27-957. RABLJENA soda, 500 in 700 litrov, prodam. ® 76-270. 3645 KOMBINIRAN otroški voziček, posteljico in stolček za hranjenje ugodno prodam. ® 27-047.* 3646 DOLENJSKI LIST j Vaš četrtkov prijatelj [ KOBILO z žrebičkom, pripuščeno, prodam. ® 76-081. 3647 razno V centru Novega mesta ( Kandija) bomo v najem oddali del poslovnega prostora, primernega za trgovinsko dejavnost. ® (061)311-339, med 8. in 12. uro. HUJŠAJTE BREZ DIETE! Odpravite odvečne kilograme z japonskim shujševalnim pasom. Naročila na ® (061) 218-941. 3581 VEDEŽEVALKA gostuje v Novem mestu 4.9.92. Prerokuje osebno, prek slike in išče pogrešane osebe. ® (065)26-839. 3583 V najem vzamemo manjši lokal v središču Novega mesta, informacije na ® 22-142 ali 27-234. MAMICA s triletnim sinom išče sobo. Možnost kuhanja. Pomoč pri ostalih opravilih. Cvetka Cvirn, Cesta herojev 34, Novo mesto. 3640 RALIZIRAMO INO kredite, hipo-temi in investicijski. S (061)191-231 int. 391. 3581 službo dobi ZAPOSLITEV v gostilni nudimo. OD 1000 DEM mesečno. ® (0608)60-199. ^ 3564 SIMPATIČNA dekleta za delo za šankom iščemo. ® 22-366. 3572 PRIJETNA in prijazna natakarica dobi delo. Šifra: » DOBER OD » 35% ŽELITE dodaten zaslužek in imate prevozno sredstvo? Lahko postanete sode- lavec znane firme za področje Posavja. ® (0608)81-189, od 16. do 17. ure. 3609 IŠČEMO potnike in vodje skupin. Ugodni prodajni pogoji. ® 22-815. 3620 STE v finančni stiski, želite zaslužiti 80000 mesečno? Obvezen lasten prevoz. ® 65-711 v četrtek. 3625 PRIKUPNA dekleta in fante za delo v strežbi iščemo. ® 42-345 ali 42-110. S polnim delovnim časom zaposlimo dekle v strežbi ali v kuhinji. ® 23-418, Bistro Pa-Pi. 3637 ČE bi radi delali in zaslužili in imate lasten prevoz, pridite v četrtek ob 19. uri v Ločno 8a, Novo mesto. 3641 stanovanja STANOVANJE na Mestnih njivah kupim. ® 85-894. 3560 DVOSOBNO komfortno stanovanje v Trebnjem zamenjam za večje v Novem mestu. ® 45-069. 3562 V TREBNJEM prodam enosobno stanovanje, 40 m2. Cena za m2 je 1100 DEM. Šifra: »DOGOVOR« 3568 V SAMOSTOJNI hiši prodam opre- mljeno trisobno stanovanje, 72 m2, ločen vhod, garaža, vrt, po ugodni ceni. ® (061)40-756 po 29.8.92. 3576 ENOSOBNO stanovanje, 30 m2, centralno ogrevanje, v Novem mestu, prodam. ® 28-309. 3586 DVOSOBNO stanovanje, 57 m2, v Novem mestu, prodam. ® 28-084, dopoldne. 3588 GARSONJERO ali starejšo hišo najame Novomeščanka z otrokom. ® 24-100, zvečer. 3610 K7. "KliKA " BRAZDA AGliOSERVIS POT NA GORJANCE 8 NOVO MESTO '©'O', V okviru tradicionalnega sejma rabljene kmetijske mehanizacije, ki bo 30. 8.1992 ob 7. uri na prostorih Agro-servisa v Žabji vasi, organiziramo akcijsko prodajo zaščitnih sredstev za kmetijstvo. Pri nakupu za prihodnjo sezono vam nudimo 20% popust. VABLJENI! J ( CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO TREBNJE, Kidričeva 2 telefon: 068/44-558 telefax: 068/44-183 VPISUJE od 25. avgusta do 15. septembra 1992 vsak dan od 8. do 16. ure, razen sobote, v naslednje izobraževalne oblike: — v programe za pridobitev izobrazbe V. stopnje: — ekonomski tehnik — upravni tehnik — strojni tehnik — zbiramo prijave za VIŠJEŠOLSKI program — poslovna šola — osnovno šolo za odrasle — tečaje: — za voznike viličarjev — za upravljalce avto in mostnih dvigal — za upravljalce težke gradbene mehanizacije — strojepisja — strojnega pletenja — krojenja in šivanja — kitare in harmonike — jezikovne tečaje (začetne in nadaljevalne — za otroke m odrasle) — nemščine — angleščine — ruščine — italijanščine — slovenščine (za pripadnike drugih narodov in narodnosti) — tečaje RAČUNALNIŠTVA — za podjetja in obrtnike organiziramo tečaje iz: — varstva pri delu — kontrole kakovosti — higienskega minimuma (obnovitvene) Podrobne informacije lahko dobite po telefonu ali osebno na gornjem naslovu. ZAHVALA Preljubi mož in očka naš, zakaj si moral nam umreti, 'zakaj usoda je posegla k nam, saj s tabo je bilo tako lepo živeti Solza, žalost le zbudila ni, zaman je bil tvoj boj in trud, vsi dnevi upanja, trpljenja, nesreča je bila močnejša od življenja. Star komaj 45 let nas je, poln življenjske moči, nenadoma zapustil naš predragi mož, oči, brat, stric, svak in botrček PAVEL GORENC z Vinice pri Šmarjeti V globoki žalosti bi se želeli zahvaliti vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam darovali cvetje in žalovali skupaj z nami. Najlepše se zahvaljujemo celotnemu kolektivu Zdravilišča Šmarješke Toplice, posebno še g. direktorju Ašu. Hvala tudi dijakom 4. letnika pedagoške gimnazije in bivšim učencem 8. razreda OŠ Šmarjeta. Posebno zahvalo smo dolžni gasilcem iz Orešja, Zbur, Šmarjete in Bele Cerkve pri organizaciji pogreba ter g. Alojzu Škrbini za besede slovesa. Zahvalili bi se še cerkvenemu pevskemu zboru iz Šmarjete ter g. župniku iz Škocjana za pogrebno slovesnost. Vsem še enkrat iskrena hvala! Njegovi: žena Majda, hčerki Mojca in Maijetka, sestra Anica in bratje: Nace, Tone, Franci in Peter z družinami ter ostalo sorodstvo 18 DOLENJSKI LIST Št. 35 (2245) 27. avgusta 1992 VOZIL PO LEVI STRANI CESTE TRNJE - V kraju Trnje se je 19. avgusta ob 21.25 na regionalni cesti zgodila prometna nezgoda zaradi vožnje po levi strani ceste. Mitja Barle ■z Gor. Podboršta se je z osebnim avtomobilom peljal po cesti od male Loke proti Veliki Loki. V desnem ovinku je vozil po levem pasu in s prednjim levim delom osebnega avtomobila trčil nasproti vozečo kolesarko Bernardo Hostnik iz Velike Loke, ki jo je vrglo v vetrobransko steklo in na streho avtomobila, nakar je padla na cesto. Pri tem je bila kolesarka huje telesno poškodovana in se zdravi v novomeški bolnišnici. Materialne škode je za 30.000 tolarjev. NEPREVIDNA PEŠAKINJA JURKA VAS - 21. avgusta ob 16.30 se je na cesti v Jurki vasi dogodila prometna nezgoda, v kateri je bila ena oseba lažje telesno poškodovana. 25-letna pešakinja Andža V. iz Podhoste je v Jurki vasi izven prehoda za pešce in na slabo preglednem delu prečkala cesto. Takrat pa je iz smeri Straže proti Novemu mestu pripeljal z osebnim avtomobilom 18-letni Alojz M. iz Dešeče vasi. Ta je, čeprav se je umikal v levo, s sprednjim delom vozila zadel pešakinjo, ki je nato padla na pokrov motorja in na vetrobransko steklo, nato pa na cesto, kjer je obležala lažje telesno poškodovana. ZAHVALA V 24. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš sin, brat, stric in botrček FRANCI MOŽE Dolž 60 Zahvaljujemo se vsem, ki so darovali vence in cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in pomoč. Hvala tudi govornikoma ob odprtem grobu in župniku za opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 52. letu zapustila naša draga žena, mama, stara mama, tašča, sestra in teta MARIJA ZAGOREC iz Dol. Kamene 46 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje ter pokojnico pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku za lepo opravljen obred, dr. Kresetovi, osebju Onkološkega inštituta ter govorniku za besede slovesa. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 97. letu starosti nam je umrla naša draga mama, stara mama in babica PAVLINA KNAFELJC roj. Podgornik iz Žabje vasi 34 Prisrčna hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti in prav lepa hvala za podarjeno cvetje in sveče. OSMRTNICA Tragično je preminil naš sodelavec PAVLE GORENC delavec Zdravilišča Šmaiješke Toplice Od sodelavca smo se poslovili v petek, 21. avgusta 1992, na pokopališču v Šmarjeti. Zanesljivega in vestnega delavca bomo ohranili v lepem spominu. KRKA - Zdravilišča Novo mesto ZAHVALA Cilj je izpolnjen, pot je dokončan in konec upov je in hrepenenja in konec zmot, bolesti in prevar. (A. Gradnik) V 57. letu starosti nas je po kratki a težki bolezni zapustil naš dobri in skrbni mož, oče, stari oče, brat, stric, svak in tast MARTIN KAMBIČ upokojeni šofer iz Metlike Toplo se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in nekdanjim sodelavcem, ki ste pokojnika spremili v tako velikem številu na zadnji poti in mu poklonili cvetje in sveče, nam pa izrekli sožalje. Iskreno se zahvaljujemo zdravniškemu osebju Splošne bolnišnice Novo mesto, UKC Ljubljana in Inštituta Golnik ter ZD Metlika, posebej dr. Videtiču. Zahvaljujemo se tudi podjetju Beti Metlika, KZ Metlika, posebej DE Mesarija, ŽGvPU Novo mesto, dijakom 3.a letnika Elektro šole Novo mesto, KZ Črnomelj, IMPvMetlika, Novoteks Vinica, GD Metlika in GD Črešnjevec in ZSAM Čmomelj-Metlika, govornikom za poslovilne besede, g. župniku za lepo opravljen obred in pevcem iz Semiča. Posebna zahvala sosedom in prijateljem za nesebično pomoč. Vsi njegovi ZAHVALA Rad bi delal, rad živel, polje in gozdove rad imel, zdaj, ko te več med nami ni, vemo, koliko nam pomenil si. V 52. letu starosti nas je mnogo prerano zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat, stric, tast, svak, zet in nečak FRANC ČRČEK iz Sadinje vasi 21 pri Dvoru Ob boleči izgubi našega dragega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje in darovali cvetje. Zahvaljujemo se kolektivu s.o.o. Novoles Lignus Straža in IMV - Revoz Novo mesto -Družbena prehrana, govorniku za poslovilne besede, pevcem ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. ŽALUJOČI: žena Zalka, sin Marko, hčerki Darja in Zalka z možem, mama, brat Janez in sestra Malka in Darinka z družinami ter ostalo sorodstvo Vsi njeni OSMRTNICA Po hudi in neozdravljivi bolezni nas je zapustila naša upokojena sodelavka MARIJA ZAGOREC iz Dol. Kamene 46 Od nje smo se poslovili v petek, 21. avgusta 1992, na pokopališču v Dolnjih Kamencah. Pogrešali jo bomo. Delavci in upokojenci Krke, tovarne zdravil Novo mesto ZAHVALA Delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Mnogo prezgodaj nas je v 59. letu starosti po hudi in težki bolezni zapustila naša draga mama, žena, sestra, babica, teta in tašča FRANČIŠKA HRIBAR v roj. Zukovec iz Vavpče vasi pri Dobrniču Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom ter znancem za podarjene vence, cvetje in izrečeno sožalje ter vsem, ki sojo spremili na zadnji poti. Posebna zahvala velja pevkam Noneta Rog iz Kočevja za zapete žalostinke. Vsi njeni ZAHVALA V 78. letu starosti je tragično preminil naš ljubi oče, stari oče, brat, tast in stric ALOJZ VIDMAR iz Kota 10 pri Semiču Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom ter znancem, ki so nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, nam lajšali bolečino, izrazili pisna in ustna sožalja ter našega ljubljenega ata v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku in mu darovali cvetje. Prisrčna hvala govornikoma, gospodu Martinu Plutu in gospodu Ivanu Križanu, za poslovilne besede. Hvala Gasilskemu društvu Kot pri Semiču za organizacijo pogreba ter praporščakom GD in ZZB. Za vso pomoč se zahvaljujemo Jožici Bukovec, Mariji Metelko, Olgi Plut in Darinki Švajger. Vsi njegovi Kot pri Semiču, Črnomelj, Novo mesto, Ljubljana, Avstralija ZAHVALA Po gozdu listje zgrinja se uvelo in briže za teboj poslednjo sled Z globoko bolečino smo se nepričakovano morali posloviti od našega dragega STANETA PIRCA st. gozdarja v pokoju, roj. 1921 Iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in nekdanjim sodelavcem za podarjeno cvetje in sočustvovanje ob naši globoki žalosti. Posebej se zahvaljujemo njegovim lovskim prijateljem za številno udeležbo in lovski pogrebni obred. Hvala družinam Košir in Lešnjak za veliko pomoč, gospodu župniku in cerkvenim pevcem, govornikoma, vaškim gasilcem, praporščakom in vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi poslednji poti. Vsi njegovi ZAHVALA Nihče ne ve, kako boli, ko tebe, draga mami, več v nožem domu ni. Če pridna roka koga bi režita, tebe, draga mami, ne bi črna zemlja krila. Mnogo prezgodaj, v 59. letu starosti, nas je zapustila naša dobra žena, mama, stara mama, sestra in teta FRANČIŠKA TURK roj. Metelko z Gor. Mokrega Polja 5 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali in pokojnico v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni delavcem Tovarne zdravil Krka - sektorju za tehnično oskrbo in energetiko, Dolenjki iz Šentjerneja in Novega mesta, Majdi in Silvu Golob, Merkatoiju iz Šentjerneja, družini Božič, mešanemu pevskemu zboru Ajda, gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Ivan, hčerke Ivanka, Marinka in sin Janez z družinami, sin Andrej, sestre z družinami in ostalo sorodstvo ZAHVALA V jutranji zarji je zažlo tvoje življenje... Ljubila si nas, mi ljubili smo tebe in dom. V 84. letu starosti nas je zapustila ljuba mama, stara mama, prababica, tašča in teta MARIJA PEČAVER roj. Pečjak iz Podhoste 2, Dolenjske Toplice Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje ter spremstvo na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Kokalju in sestri Jelki za lajšanje bolečin in družini Šporar za nesebično pomoč ter gospodu župniku za tako lepo opravljen obred. Hvala za darovane maše in sveče. Vsi njeni Jože Jevnikar Ponovno srečanje s 44-letnim upravnikom Kazensko poboljševalnega zavoda na Dobu, Jožetom Jevnikarjem, ki sem ga prvikrat srečal pred leti kot politika v Trebnjem, še zmeraj pušča vtis, da mi sedi nasproti mize uglajen, preudaren mož, vajen poslušati sobesednika, morda celo bolj kol kakšen psiholog ali psihiater. Jevnikarja sem spoznal, ko je bil krajši čas na čelu občinske organizacije ZK v trebanjski občini, ravno v prehodnem času, ko se je ZK začela preoblikovati v SDP. Politična kariera je bila Jevni-karju bolj malo mar, ni se silil v ospredje, a so ga vseeno malo pozno, leta 1975, opazili v že omenjeni organizaciji Njeni naslednici se ni pridružil ker je prepričan, da mora imeti stroka v državni službi absolutno prednost pred politiko, da bi morali biti vsi državni uslužbenci nestrankarski, saj v takšni se pravi državni službi ne bi smelo biti prostora za strankarske zdrahe. Zdi se, da pri Jevnikatju ne gre za v zdajšnjih časih močno pričujoče kameleonstvo, obračanje po vetru po velikih političnih spremembah, po prvih demokratičnih volitvah. Pravi, da bi bil svoja poglavitna stališča, ki jih je tedaj zagovarjal, na najbolj izpostavljeni politični funkciji pripravljen še danes priznati za svoja, saj so dosti odstopala od trde partijske linije. Jevnikarjevim z vzorne kmetije v Dolu pri Trebnjem so ljudje zmeraj izkazovali precejšnje zaupanje. Jožetov oče je bil dolgoletni občinski odbornik, zdaj pa sedijo v odborniških klopeh trebanjske občinske skupščine vsi trije bratje: najstarejši Franc, kot predsednik zbora združenega dela, »srednji«, Jože, in zadnji brat, Marjan, pa v družbenolitičnem zboru. Jože je bil izvoljen na listi SDP, Marjan pa pri SKZ—SLS. Žolčnih političnih debat vseeno ni Očetove želje, naj bi prav on, Jože, ostal na kmetiji, ni izpolnil, a ne ravno po svoji krivdi Kmetovanje ga je veselilo, zato je šel v 4-letno kmetijsko šolo, čeprav je že kol osnovošolec opazi1 da se kmetijstvu ne obetajo rožnati časi In ko je končal šolo, mu je trebanjska kmetijska zadruga kot štipendistu dala proste roke. Po vojski je našel delo v trebanjski občinski upravi, do konca leta 1971 pa je končal višjo upravno šolo in službo na občini Na KPD Dob se je sprva zaposlil kot referent za izvrševanje kazni, 3 leta je bil sekretar zavoda, potem pomočnik upravnika za organizacijske zadeve, to delovno mesto pa je pozneje preraslo v namestnika upravnika in naposled je leta 1987 Jevnikar postal upravnik KPD, zavoda s 170 delavci na plačilnem spisku ministrstva za pravosodje, nadaljnjih 100 delavcev pa v industrijskem obratu Pohorje. Jože, ki bo ob bližnjem trebanjskem občinskem prazniku prejel plaketo občine, je bil dolga leta funkcionar v stanovanjski skupnosti in pri LB-DB, vmes končal še pravno fakulteto, po letu 1982, ko je bil na sodišču pripravnik, pa je opravil še pravosodni izpit. »Tedaj je spet bila nekakšna prelomnica zame, saj sem bil po dolenjskih občinah že izvoljen za sodnika. Da sem se odločil za KPD, mi ni bilo nikoli žal, saj mi je všeč timsko, pestro strokovno delo, ki se prepleta v sodelovanju z zunanjimi ustanovami« pravi Jevnikar, ki svoj mir in sprostitev raje poišče v svojem vinogradu na Dolgi njivi, v obdelovanju vrta okoli družinske hiše v Trebnjem in še v kakšni urici tenisa na teden kakor pa v brezplodnem gostilniškem politizira- nju' PA VEL PERC Najstarejše orgle zopet pojejo Najstarejše orgle, narejene na Kranjskem, v eni od cerkva pri Treh farah, ne bodo po posegu restavratorja Lenarčiča nič več tiho — Eislova mojstrovina TRI FARE PRI METLIKI — Dva kilometra od Metlike, ob potoku Metli-čica, ležijo Rosalnice. Znamenitost kraja so tri cerkve, posvečene Žalostni materi božji, Ecce Homo in Lurški materi božji. To so Tri fare. Vse tri cerkve je v prvi polovici 12. stol. postavil Nemški viteški red. Dandanes se prvo nedeljo po 24. avgustu, torej po Jernejevem, ko je pri Treh farah žegnanje, tja zgrinjajo trume obiskovalcev in romaijev. Najbrž pa le malokdo od njih ve, da ena od treh cerkva, bogato opremljena in poslikana cerkev Žalostne matere božje, skriva na koru neprecenljivo dragocenost. Gre za najstarejše orgle, narejene na Kranjskem, delo znamenitega ljub- REKORDENPRIDELEK KROMPIRJA — 74-letni Janez Kurnik z Loga pri Boštanju nam je takole veselo razkazoval krompir sorte jerla, ki ga je pridelal na 26 arov veliki njivi ob Savi Debelejši gomolj je na tehtnici potegnil 1,30 kg manjši pa blizu kilograma In takih primerkov ima Janez v svoji kleti še precej. Sam si ne zna razložiti, zakaj mu je krompir tako izjemno obrodil saj naj bi ga spravil pod streho za približno 4 traktorske prikolice, sorodniki in drugi kmetje pa so ga pridelali dosti manj. Zaupal nam je, da vsako leto kupi semenski krompir na Dolenjskem in da pri semenu že ne kaže varčevati (Foto: P. P.) KLIC V SILI NOVO MESTO — V četrtek, 27. avgusta, bo med 19. in 21. uro na vaš klic po telefonu 23-304 čakal psiholog Matjan Stokanovič. Halo, tukaj je bralec »Dolenjca«! Pohvala za razumevanje v stiski — Zakaj je semovška cesta razrita — Kljub pre-povedi prhal sadovnjak — Hrup z vrta restavracije Kandija moti stanovalce Iz okolice Dragatuša se je oglasila bralka, mati šoloobveznih otrok. »Berem, da nekateri kar naprej čez kaj udrihajo in kritizirajo druge, in to me moti. Preveč je tega, saj mnoge pestijo takšne in drugačne tegobe, pa so tiho, znajo potrpeti,« je rekla. »Jaz kličem zato, da bi kajjtohvalila, in Albina Butala, ki ima v Črnomlju galanterijo, pohvalo prav gotovo zasluži. Na primer: hitro in poceni popravi šolske torbe, da so kot nove. Sama sem ji dala tri take in že hudo zdelane torbe, pa je vse prenovila za vsega 1400 tolarjev. Novih otrokom ne bi mogla kupiti, imam samo 16.000 tolarjev plače. Zelo mi je ustregla, rada pa ustreže tudi vsem drugim. Razume stisko ljudi, ki ne morejo plačati, jim pomaga, čeprav si s tem ne ustvaija zaslužka. Takšnih, ki bi imeli tako dobro srce kot ona, v teh časih ni prav veliko.« To je bil edini klic pohvale med našim dežurstvom minuli četrtek zvečer. Bralci so po telefonu sporočali predvsem graje in bodičaste pripombe. Tako je Igor s Senovega stresel jezo na tiste neodgovorneže, ki so pustili razrito Halo, tukaj Dolenjski Ust! Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče1 več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Ce vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil. glavno cesto skoz Senovo, pravzaprav ulico. »Gradijo nekaj v zvezi s kanalizacijo, menda kolektor, in to že dolge mesece, a so vse skupaj pustili in zdaj vse miruje, cesta pa je takšna, da se bog usmili. Menim, da so se tega dela lotili nesposobneži, ki nimajo niti najmanjšega čuta za odgovornost, saj bi po tolikem času že lahko končali in vrnili cesto v prejšnje stanje.« O malomarnosti, seveda manjše razsežnosti, je nekaj povedal tudi bralec iz Trebnjega. Omenil je most nad železnico v Trebnjem, ki so ga razširili, a je še vedno preozek za dvosmerni promet. Po mostnem vozišču hodijo tudi pešci, kar pa ni varno. Bralec iz Brusnic je rekel, daje proti vsakršnim privilegijem. Če nekdo v tem času, ko zaradi suše povsod varčujejo z vodo, prha z vodo svoj sadovnjak, potem je to prav gotovo privilegij. Privilegije pa imajo običajno ljudje, ki imajo sebe za nekaj več ali pa so kdove pod kakšnim oz. čigavim varstvom. Če to počne še z vodo, ki teče iz na črno zgrajenega priključka, pa to ni samo privilegij, temveč tudi kaznivo dejanje, vredno najmanj javne moralne obsodbe. Tako razmišlja bralec iz Brusnic in meni, da bi se moral nad tem, ali ravna prav, malo zamisliti tudi inž. B. K. z Rateža, ki ga ima v mislih. Še več najrazličnejših kritiških »drob-njarij« seje tokrat pretočilo skoz dežurni telefon. Mlajša bralka iz Novega mesta, ki zahaja k San Sebastianu, je sporočila, da je tam opazila nekaj »nezaslišanega«. Namreč to, da ena od očitno samo priučenih natakaric daje led v pijačo kar s prsti, ne pa z žlico ali s kakšnim drugim pripomočkom. Dodala je, da tak način postrežbe še na jug ne sodi, kaj šele k nam, ki hočemo biti evropski. Bralec iz Birčne vasi se je oglasil v imenu tistih, ki prihajajo na novomeški stadion navijat za nogometaše Studia D. Rekel je, da se mu ne zdi prav, da morajo domači navijači, enako kot tuji, za ograjo, namesto med gledalce, saj so vseskozi mirni. Naj se vodstvo kluba ob tem malo zamisli, če ravna prav, je še pripomnil. Gospod Ivko iz Brežic, kije v tej rubriki pogosten gost in se zlasti rad odzi- va na zapise drugih, je menil, daje spis, ki gaje v DL objavila brežiška zdravnica dr. Marjetka Blaževič, pod vodstvom Gospodje, čigavi so Križevljani?, za prebivalce Križ malce žaljiv. »Tisto o križih in težavah z njeno potjo do pacienta je najbrž res, res pa je tudi, daje vse skupaj tako predstavljeno, kot da so Križevljani od vsega odrezani in pozabljeni,« je dejal bralec Ivko in dodal, da sam dokaj pozna razmere v Križah, saj je tam blizu doma. »Pisati o nemogočih cestah in podobnem je lahko za Križev-Ijane klofuta, saj so sami, ob občinskem deležu, veliko prispevali za ureditev cest, tudi za asfaltiranje. Res pa je, daje najbrž še kak posameznik, ki ni uredil poti do svoje hiše, vendar so to izjeme,« je komentiral omenjeni bralec. Več bralcev se je po telefonu in tudi osebno oglasilo iz Trdinove ulice v Novem mestu. Stanovalci iz bloka 5c so kritizirali Komunalo, ki jim še ni popravila kontejnerja — smetnjaka, če--prav jim je to obljubila. Kontejner so pokvarili (odlomili kolo) namreč delavci Komunale, ki prihajajo s kamionom po smeti, zato menijo, da ga mora Komunala tudi popraviti na svoje stroške, in res čimprej. Še večje hudo-vanje kot odnos Komunale pa je pri teh in drugih stanovalcih v Trdinovi ulici ter v soseščini izzval hrup, kije prihala več popoldnevov in večerov, praviloma vedno in krepko čez polnoč, z vrta restavracije Kandija, kjer so imeli tako imenovane dneve piva. Prizadeti so povedali, da nimajo nič proti takšnim prireditvam, če so mirne in v skladu z odlokom o javnem redu in miru, da pa ne morejo več trpeti tega, v kar se takšne prireditve izrodijo. Saj morajo vse prenašati, od preglasne glasbe do vreščanja gostov, zaparkirajo jim prostore pred bloki, poleg tega pa si morajo malone zatiskati nosove ob smradu, ki se dviga s pouriniranega asfalta. Ker se to dogaja kar naprej in ne takšni ne drugačni protesti do zdaj niso zalegli, se zdaj sprašujejo, ali so s tem postali drugorazredni državljani in žrtvovani zato, da imajo udeleženci kandijskih veselic z ansambli, ki za(je)bavajo narod, in kuhanjem županskih golažev čim večje ugodje in zadovoljstvo. I. Z. ljanskega orglarja Joannesa Georgiusa Eisla iz leta 1753. Odmaknjenost Rosalnic in še katera srečna okoliščina sta dragoceni inštrument ohranili v tolikšni meri, da ga je bilo mogoče natančno rekonstruirati. Tega dela seje ob velikem razumevanju domačega župnika, patra Albina Žnidariča iz križniškega reda, lotil restavrator Andrej Lenarčič iz Ljubljane in avgusta letos delo tudi uspešno končal. Kaj hitro je ugotovil, daje instrument pod bremenom časa in neprijaznih • Ob trifarškem žegnanju, ki bo v nedeljo, 30. avgusta, bo ob 10. uri vrhovni predstojnik križniškega reda z Dunaja, opat dr. Arnold Wieland, blagoslovil obnovljene orgle v cerkvi Žalostne matere božje pri Treh farah. Načrtujejo pa, da bo dan prej, torej v soboto, ob 20. uri, orgelski koncert renesančne glasbe. razmer po 2. vojni sicer opešal, tik pred to vojno pa so ga tudi "modernizirali«, toda niti voda niti sončna pripeka, ki sta ga z drugimi tegobami zdelovali in utišali, popravila nista onemogočili. To pa priča o sposobnosti izdelovalca Eisla, ki je svoje mojstrstvo dokazal na Kranj- Onesnažena Lahinja teijala svoj davek Pretekli petek prvi letoš-________nji pogin rib__________ ČRNOMELJ — Glede na izkušnje iz preteklih let, ko seje konec avgusta in v začetku septembra v Lahinji zvrstilo kar po nekaj poginov rib — samo lani trije — so črnomaljski ribiči tudi letošnje poletje bdeli nad reko, čeprav so se zavedali, da ob morebitni nevarnosti pogina ne bodo mogli dosti. Toda minuli petek popoldne je ribiški čuvaj pod vasjo Žagarci, približno 2 km od Črnomlja, opazil poginjene podusti. Naštel jih je okrog 150. Kot je že pred poginom povedal predsednik črnomaljske ribiške družine, Stane Muhič, so ribiči storili vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi katastrofo preprečili. Tako so čistili brežine in sekali vejevje ob vodi, da bi povečali pretok, a kaj, ko ni bilo dotoka vode. Lahinja je namreč skorajda mirovala, zato so povečevali pretok z odpiranjem zapornic pri Flekovem mlinu v središču Črnomlja. Prizadevanja ribičev bi gotovo tudi obrodila sadove, če se prav pod omenjenim mlinom ne bi izlivala v Lahinjo črnomaljska kanalizacija, ki je po Muhičevem mnenju največji krivec za vsakoletne pogine. Rešitev bi bila le čistilna naprava, ki pa je v Črnomlju najbrž ne bo vsaj še nekaj let. In še ena zanimivost, ki pri ribičih zbuja upanje, da Lahinja še ni povsem odpisana, četudi odplake vsako leto zahtevajo visok davek: čeprav je bila po lanskih poginih rib reka v mestu le še mrtev kanal, so se letos prav tja znova naselile tako mladice kot odrasle ribe. • POGIN RIB V POTOKU ŠAJSER-23. avgusta so trjje občani obvestili novomeško policijsko postajo, da so v potoku Šajser, ki teče poleg Smolenje vasi, opazili večji pogin rib. Ogled so opravili policisti, vodno-gospodarski inšpektor in predstavnik ribiške družine iz Novega mesta. Do pogina rib je prišlo na dolžini 500 metrov potoka, vzrok pogina rib še ni ugotovljen. Iz potoka so vzeli vzorce vode in poginule ribe za analizo. Podusti, ki se gibljejo pri tleh, kjer je koncentracije umazanije največja, so to letos že plačale z življenjem. Ker pa se ribiči boje, da se bodo pogini ponovili, so ustanovili tudi krizni štab, ki nadzoruje Lahinjo in življenje v njej. M. BEZEK-JAKŠE skem, Koroškem, Štajerskem, v Istri in na Hrvaškem. Kvaliteta njegovih orgel, in v Sloveniji se jih je ohranilo kar nekaj, ga uvršča med največje slovenske orglaije. Prav z njegovim prvim znanim delom pri Treh farah pa je prišla k nam značilna bavarska baročna postavitev orgel z osrednjim, manualnim delom in dvema pedalnima stolpoma na levi in desni strani. Restavrator je svoje delo opravil strokovno in natančno, a z velikim spoštovanjem do mojstra Eisla. Tako je ohranil tudi najbolj uničene piščali, pa čeprav na škodo idealnega tona. Menil je namreč, daje izginilo že preveč originalnega starih mojstrov. Tako sedaj orgle, četudi stare že skoraj 240 let, znova lepo pojejo. Tudi orgelsko omaro z bogato okrašenimi pozlačenimi rezbarijami, ki so — zanimivo — enakega tipa kot ostala rezbarija v cerkvi, so v glavnem pustili takšno, kot je. Počakala bo obnove skupaj z ostalo rezbarijo v cerkvi. M.B.-J. LOKOSTRELSKO TEKMOVANJE OTOČEC — Na kopališču bo v soboto in nedeljo med 10. in 15. uro lokostrelsko tekmovanje »Animal ro-und«, ki ga pripravlja lokostrelski klub Novo mesto. V SOBOTO TOPLIŠKA NOČ ŠMARJEŠKE TOPLICE — V soboto, 29. avgusta, se bo ob 18. uri v gostišču Prinovec začela Topliška noč. Nastopili bodo Fantje z vseh vetrov s humoristom Lojzetom Ambrožem. Ob slabem vremenu bo ples v hotelski restavraciji. Vabljeni! Suša vzela med Ena najslabših letin v zadnjih 50 letih — Kaj pravi A. Škulj Vse kaže, da so letošnja večde-setdnevna suša, neugodna klima in vlažen zrak močno prizadeli tudi čebelaije, tako da bo to leto zapisano kot eno od najslabših v tem pol-stoletju. Starejši čebelaiji se spominjajo, da jo je s tako letino že nekajkrat hudo zagodla čebelarjem, toda tako slabo, kot je letos, pa do sedaj še ni bilo. To je povedal Alojz Škulj, upokojenec in strasten čebelar iz vasi Močila v ribniški občini, kateremu je delo s čebelami zapisano na kožo že od 11 leta, ko je po naključju kot kratkohlačnik našel roj. Enako kot poklic mizaija v ribniškem podjetju Inles, katerim se je pred leti tudi upokojil, ljubi delo s čebelami. Je član dveh društev, ribniškega in velikolaškega. »Prejšnja leta sem iz enega panja izcedil okrog 10 kg medu, toda vse kaže, da letos iz tridesetih panjev ne bo nič. Česa takega pa res nisem pričakoval,« žalostno pove Močil-ski Lojz, kot mu pravijo domačini in nadaljuje: »Sredi avgusta sem vedno vozil čebele na pašo, na ajdovo, dol na Dolenjsko, potem ko sem čebelaril v krajih, kjer je gozdna paša bila bogata. Sedaj nam je narava obrnila hrbet, tako da bom moral za obstoj čebel zagotoviti okrog 300 kg sladkoija za prehrano.« M. GLAVONJIČ SPET SEJEM MALIH ŽIVALI NOVO MESTO — V okviru rednega sejma Agroservisa bo v Žabji vasi v nedeljo, 30. avgusta, od 9. ure naprej sejem malih živali. Vabljeni! LEPE NAGRADE ZA DOBRE OPAZOVALCE — Na prste ene roke bi lahko prešteli tiste, ki so pravilno uganili, kje je bila posneta prejšnja nagradna fotografija. Milena Počrvina iz Novega mesta sije kot prva s pravilnim odgovorom: »vhodna vrata na vrt frančiškanskega samostana«, prislužila nagrado. Po številnih klicih sodimo, da akcija »vleče« in četrtek smo že rezervirali za dežurstvo ob telefonu. Žal je bilo veliko odgovorov nepravilnih. Naj jih nekaj naštejemo: vhod v otoški grad, študijska knjižnica, kapiteljski portal, Valvasorjev muzej v Krškem, vhod v metliško vinsko klet, stari dom JNA itd Odgovore na vprašanje »Kje smo pritisnili na sprožilec fotoaparata?«, pričakujemo tudi ta te-den, nagrado — zložljivo vrtno garnituro, vredno 12 tisočakov, si boste prislužili tako, da boste v naše uredništvo po tel 23-610 čimprej sporoči-tyeJe nastala zgornja fotografija. Nagrada bo vaša, če boste prvi spo-ročili podatke o posneti fotografiji in da ste ali boste postati naročnik Dolenjskega lista. Mi vas čakamo in nagrada tudi! VSI SO OBLJUBO TUDI IZPOLNILI - Fonzi je bil moj prvi fant. Bil je lep kot slika, bogat, izobražen. Vendar je kadil. Cigaretnega dima ne prenašam. Ko sem ga zapustila, je zagrozil s samomorom. - Pa Jakob? - Bil je doktor. Spoštovana osebnost. Naokoli me je prevažal z belo vespo. Če si imel v mojih časih vespo, si bil glaven, Marsikdo je takrat sanjal o kolesu. - In? - Skrivoma je pil. Žgane pijače. Rekla sem si: “Ne, Klotilda, s pijancem se pa že ne boš poročila. ” Zaprosil me je. Jaz pa ostro: “Ne”. - Je bil hudo razočaran? - Še vprašate?! Prijatelja je pregovoril, da mu je prodal pištolo. Z njo je mahal pred mojim nosom in vpil: “Ubil se bom!” - Pa za Jakobom? - Tine. Postaven, oficir. Tudi on je bil iz našega kraja. Poljubljal je stopinje za menoj. Dobesedno nosil me je na rokah, zasipaval me je z dragocenimi darili. Z zlatom. Z diamanti - A je ljubezen minila, kajne? - Bil je babjek Na veselici sem ga videla z drugo. “Ne bom si te delila z nikomer", sem mu zabrusila v obraz in mu vrnila zaročni prstan. Zaklinjal se je, da gre samo za prijateljstvo, a nisem odnehala. Čez tri dni je kupil v lekarni strup za podgane. “Zastrupil se bom." - Menda je bil Rudi pravi dedec. - Državni uslužbenec. Poleg lepote ga je narava nadarila tudi s pametjo. Njegovi starši so bili krajevni bogataši in ker je bil edinček, bi vse podedoval. - Vas je ljubil? - To je preskromen izraz. Bolestno je bil zaljubljen vame. - A vas je udaril? - Iz ljubosumja. To je bilo tudi slovo. Nisem ga več hotela videti. Bežno sva se srečala le še, ko je nesel iz trgovine vrv. Da se bo obesil je rekel. - Poročili ste se z Jožičem. Bil je čevljar, grd pa še šepast. Ne razumem vas. - Kaj pa mi je ostalo, draga moja? Vsi moji snubci ki so grozili s samomorom, so svojo obljubo tudi izpolnili. To so bili dedci! TONI GAŠPERIČ