ETOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list s prilogo Jrtnar".
Uradno
c. kr. kmetijske družbe
glasilo
vojvodine kranjske.
Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik.
..Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji s prilogo vred 2 gld za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje c. kr kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
UfF.E.FRECTCER FRIESTS.'
lnserati (oznanila) zaračunjajo se po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld na »/s strani 8 gld.. na 1/4 strani 5 gld. in na % strani 3 ald. Pri večih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vse inserate zunaj Kraniskeaa sprejemata le Haasenstein & Vogler na Dunaji (Wien 1. \Valltischgasse Kr 10)
Vsa pisma, naročila in reklamacije pošiljati je c. kr kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 5.
Št. 18. V Ljubljani, 30. septembera 1888. Leto V.
Obsejr: Vinska pokušnja. — Nauk. kiiko se ognjeuporne strehe delajo. — Razne reči. novice. — Uradne vesti e. kr. kmetijske družbe kranjske. — lnserati.
Vprašanje in odgovori. — Gospodarske
Vinska poknšnja.
Kakor je obče znano, priredi c, kr. kmetijska družba kranjska v zvezi s sadno razstavo od 18. do 21. oktobra t. 1. tudi vinsko pokušnjo v Ljubljani. Mnogo najboljših pridelovalcev vinskih se je uže oglasilo in obljubilo dati svoja vina na pokušnjo. S te strani je vinska pokušnja torej zagotovljena. Zavedni vinarji dolenjski in notranjski so vsaj po nekaterih okrajih izpolnili dolžnost svojo, sedaj le še preostaja, da bode imela vinska pokušnja tudi tisto korist, katere želi kmetijska družba. Katera je pa ta korist? Korist bodi ta, da pridejo vsi tisti, kateri potrebujejo dobrega vina, na pokušnjo, da se prepričajo, da rodi tudi na Kranjskem dobro, celo izvrstno vino. Vinska pokušnja bode tako prirejena, da bode mogoče na podlogi pokušenj tudi kupiti veče množice vina, ter naj bode ta pokušnja nekak začetek vinskega semnja. Gorenjci in Korošci ! Vi ste se odvadili sami hoditi po vino na Dolenjsko in v Vipavo, ampak kupujete ga od prekupcev in zato dobivate le slabo in drago blago. Še tist, ki gre sam po vino, pride navadno vinskemu mešetarju v roke, ta ga pa pelje tja, kjer so ga najbolj podkupili. Vinskega mešetarja pa podkupi najbolj tist, ki bi se rad iznebil slabega vina po visoki ceni. Pri vinski pokušnji v Ljubljani pokusil bode lahko vsak sam mnogo vrst vina in izbral si bode tistega, ki mu najbolj ugaja. Na ta način bode dobiček dvojen: gorenjski in koroški gostilničarji dobili bodo dobrega in poštenega vina, Dolenjci in Vipavci bodo pa lahko prodali svojo izvrstno kapljico. Ker ima itako vsak Slovenec mnogokrat opravila v Ljubljani, zato naj vsak tako uredi, da pride ob času od 18. do 21. oktobra v Ljubljano na razstavo in da se udeleži vinske pokušnje.
Nank, kako se ognjeuporne strehe delajo.
Slama, namočena v glini, ne gori. To vsak lehko poskusi. Kolikor bolj je namočena, toliko bolj se upira ognju. Glina, ki se je vsesala v bilko slame in napolnila njeno votlino, varna je od vode, tako da .je dež ne more izmiti. Ako pa se streha samo po vrhu namaže ali zalije z glino, izpere jo kmalu dež. Ako se slama, namočena v glini, na debelo položi na streho, to se stropila in prekle (letve) lehko gno.
To je napotilo realno učilišče v Krasnoutimsku v Rusiji, da je iznašlo nov način, kako zdelovati lehke in ob enem krepke ognjeuporne strehe. Streha, katero je naredilo prvo 1. 1883., stoji uže štiri leta brez vsake poprave. Krasnoufimskega realnega uči-lišča pristava, kjer se uče bodoči gospodarji, izmislila si je namreč slamnate plahte, ki se tko na navadnih statvah. Način, kako se delajo, in statve so popisane v naslednjih vrstah.
1. Plahte se tko iz navadne žitne slame brezv kokalja, grašice in drugega plevela. Slama naj bo suha. Široke naj bodo plahte po 3 čevlje in pol (3 V), debele po eden ali poldrugi palec, dolge pa kakor streha, za katero se delajo, t. j. plahte naj se tkejo na tako dolge kose, kakor je dolga streha, samo nekoliko daljše, ker se pri posadki na streho lehko pokaže, da je plahta prekratka, ker imajo stropila in prekle lehko „hribe in doline", odreže pa se lehko vselej, kar moli črez kraj.
Podoba 38.
2.	Statve za tkanje teh plaht so tako proste, da jih vsak stolar ali tesar lehko naredi. Pa ni treba, da bi jih imel vsak gospodar; enih statev za vso vas je čisto dovolj. Na takih statvah natketa dve ženski ali celo ena ženska z deklico ali dečkom na dan lehko več nego 20 sežnjev dolgo plahto.
3.	Take statve so enake navadnim tkalčevim statvam, samo da so ve če, in pa da sta valjarja za nategovanje osnove in prijemo tkanja nekoliko drugačna, kar kaže priložena podoba 37., in sicer se dela stan iz debelih desek, ki se pilijo ali žagajo na prekle (letve), široke po 9 palcev in debele po 4 palce. Seveda, ako so te razpiljene deske malo širše in debelejše, to nič ne dene. Ker ene statve lehko služijo nekolikim gospodarjem in jih je treba voziti ali nositi z
mesta na mesto, narede se lehko tako, da jih je lehko razdreti.
Dolge so statve od A do B 8' 2", široke 3'4"; vertikalne stojke A B C G 7' pa visoke.
Prekle (letve) D E, t. j. spodnja obvezka, so dolge 12' 4", mole, kakor kaže podoba, na eno stran 3' in drže velik valjar F, na katerega se namotava nitna osnova. Te prekle D E vrezavajo se v navpične (vertikalne) stojke, ki so 30" (2' 6") od tal.
V stojkah A in G so 4' 4" visoko narejene okrogle luknje, v katere se vstavlja valjar a. V tem valjarji izvrta se v eni črti z majhenim svedrcem 5 luknjic, 8" drugo od druge. V stojkah B in C narejene so 3' 2" visoko luknje za prijemni valjar b.
Ker se slamnata plahta ne more navijati na valjar b kakor platno, zato je narejen ta valjar debel ne manj
nego 9" v poprečniku (diametru). V njem se izdolbe skoraj po vsej dolžini tolika dolbina (špranja), da bi skoz njo lehko šla plahta (glej podobo 38.).
Da bi statve trdneje stale, in bi se nitčanki in brda (Z) lehko podvešale, za to treba vrhnje konce vertikalnih stojek skrepiti s posebno obvezko (k k /r k) iz tenkih letev.
Nad dvema tretjinama vrhnjih prekel (letev), računajoč od tistega konca, kjer je prijemni valjar b, uvrtajo se v vrhnje prekle (letve) dva navadna škrpca, skozi katera se propuščajo remeni ali oprte, na katerih koncih se prive-šajo dve nitčanki m in m, t. j. dva okvirja, v katerih je nategneno navpik (vertikalno) pet zvitih žic (dratov). V sredi vsakega zvitka žice naredi se luknjica, da se v njo vdeva nitka ali motvoz osnove. Ta luknjica se na-
_t
redi prav lehko, ako vstavimo v sredi žice svinčnik ali klinček, kadar zvijamo žico.
Na ravno tistih vrhnjih preklali (letvah), kakor se vidi v podobi, priveša se tudi brda, t. j. okvir, kamor se pribija slamni otek.
Ker je vsak par osnove drug od drugega do 9", to se razume, da je tudi brda z tak okvir, ki ima vertikalne ali navpične deščice p p p, široke po 9", mej katerimi se puščajo ozki presledki ali špranje za vsak par osnove.
Take statve stoje v Rusiji okolo 5 rubljev, t. j. okolo 6 gld. a. v.
4. Osnova za snovanje plaht je predolga, kajti na dan se lehko setke od 20 do 30 sežnjev plahte; zato bode ceneje, ako se taka osnova naroči pri vrvarji.
Z valjarja F se lika iz 10 nitek ali motvozov raz-
Podoba 37.
deljuje na 5 parov, in vsak par vdeva se v proti stoječe luknjice valjarja a; potem se te nitke vdevajo v nit-čanki, in sicer tako, da se ena nitka enega para vdeva v luknjico nitčanke m, druga pa v luknjico nitčanke n.
Dalje se vdevajo pari v proti stoječe votline brde s in v votlino prijemnega valjarja b; konci njih se za-krepljajo na tem valjarji s palico, ki mora seveda biti bolj dolga nego votlina v valjarji b.
K spodnjim krajem nitčanek privešata se dve deščici ali podnožniki (pedali) u, i; če stopiš na podnožnik i, , vzdiga se nitčanka n, če stopiš na podnožnik n, vzdiga se nitčanka m. Sicer pa zna to vsak tkalec. Vrvice, na katerih so privešeni podnožniki, zaznamovane so na podobi s črko s. Ko se vzdigata in spuščata nitčanki, odkriva se zev osnove, kamor se zaklada slamni votek, ki se mora vsakokrat dobro pritisniti z brdo.
5. Za osnovo jemljo se krepke nitke, kakeršne rabijo ribiči za svoje mreže, ali pa nesučeni motvozi. Motvozi so boljši, kakor je pokazala izkušnja, dasi so dvakrat teži in draži.
Za votek jemlje se slama, 1 ali 1 '/2 palec debela. Ako je slama bolj kratka nego je treba, ali ako je pometa, treba poravnati jo, da bo ležala v širino vse plahte; klasje naj bo v sredi, debeli konci slame pa po krajeh.
0. Kraji tkane plahte se sproti okrezujejo s srpom. Potem se sname osnova z valjarja a, plahta se vdeva v votlino valjarja b na toliko, da se, če ta valjar enkrat ali dvakrat zavrtimo, osnova zopet nategne. Tako bode konec plahte ležal na tleh, in se leliko tke, kolikor dolgo kdo hoče, na valjarji pa ostajata ne več ko dva obrata, da se osnova udrži nategnena. Da je valjarje lahko sukati ali vrteti, vtakne se na njih desnem konci zunaj statev klin, ki ob enem drži valjar krepko, da se ne suka (glej na podobo 38, t).
7.	Stkane plahte sa režejo na take kose, kakor je dolga streha, in se močijo jako skrbno v glini.
8.	Da bi se dobila popolnoma ognjeuporna streha, treba je rabiti najbolj mastno glino, t. j. tako, ki ni peska v njej. Da v glini ni peska, spozna se lehko če med zobmi ne hrusti, ako se požveči. Ako pa je v glini pesek, treba jo očistiti. To se dela takole: Iz-kopljeta se dve jami. V eno jamo se položi glina, kakeršna je, in naliva se na njo vode; potlej se dobro meša s preklami ali žrdmi; vode je treba toliko, da je razmešana glina taka, kakor s smetano mleko. Tako pesek sede na tla, z vrha pa se čista glina zajema s korcem in preliva v drugo jamo. Ako je v glini pesek, zabija se ta pesek slami v luknje, in glina ne more vlesti v sredo slame.
9.	Za močenje plaht izkoplje se dolga jama, široka nekoliko bolj nego plahta, globoka pa kake 3' ali 4'.
Dolga pa je lahko jama, kakor kdo hoče; samo je treba pomniti, da naj bo jama, če se za osnovo jemljo tenke nitke, bolj dolga, da bi se plahte^ ne trgale, kadar se uže namočene vlečejo iz jame. Ce so nitke tenke, naj se plahta strklja kakor platno, kadar je belijo, in naj se pod njo položi na vsakem konci ena preklja, in naj se tako vzdigne iz jame.
10.	Ko je jama izkopana, kakor je treba, naliva se na nje dno glina tako gosto, kakor s smetano mleko ali zelo redka smetana. Glinena luža, ki se naliva na dno, naj bo globoka kake 4 palce. Potem se zloži plahta v nekoliko gub ali slojev v jaino, in sicer takole: najprvo se položi v jamo ena gubo ali sloj, katero je treba dobro zaliti z glino in dobro poteptati z bosimi nogami. Najprvo pojdejo iz slame debeli mehurji zraka
ali vzduha; no, čim dalje se plahta tepta, tem manj mehurjev bo šlo iz nje. Ko mehurji nehajo iti iz slame, pomeni to, da v njej ni zraka več,, to je, da je glina vlezla v vse luknjice. Potlej se plahta pregiba, in na prvo gubo položi se drugo, na katero je treba na-liti zopet toliko gline, da je delavcu pod nogami plahta popolnoma utopljena v glini. To gubo je treba ravno tako teptati ko prvo. Tako se dela z vsemi sloji, dokler plahta ne napolni vse jame. Potlej se na plahto položi kaj težkega, da je vsa pod glino in tako naj se moči v jami 24 ur. Vse to je treba delati jako natanko, in takrat se dobo streha, katera se upira najve-čemu ognju.
11.	Ko se je plahta dobro namočila, t. j. črez 24 ur, potegne se iz jame in suši na solnci. Ko je suh^ na eni strani, naj se obrne na drugo; še bolje pa je, ako se polože plahte na lesene koze, da jih veter opi-hava ob enem zgoraj in spodaj.
12.	Namočene in posušene plahte strkljajo se, vzdigajo na streho in po njej postiljajo.
13.	Ako so plahte široke 3'/,/, potem je stropila treba rešetiti z navadnimi žrdmi, ki se pribijajo na stropila tako, da so druga od druge 1' 2", t. j., bolj kratko rečeno, dober čevelj. Piešetovanje se začenja od spodaj. Vsaka plahta bo torej pokrivala tri rešetine ali žrdi, t. j. opirala se bo na treh mestih. Pribija pa se samo na tretji žrdi, t. j. na vrhnji, z lesenimi klini ali pa z žeblji, ali pa se privezuje s trto iz vrhovih ali bekovih mladik; privezuje pa se pod prvim parom nitne osnove, tako da prosti kraj moli po 4" črez žrd.
14.	Plahte se nastiljajo tako, da se začenja od spodaj, in sicer vsaka plahta mora pokrivati polovico prejšnje.
15.	Ko je plahta pribita ali privezana, treba jo je namazati z glino tako gosto, kakor je v jami, in sledeča plahta pritisne se krepko na to mažo. Ni pa treba, da bi ta glina bila čista, saj je mej dvema plahtama, in dež ne pada na njo.
IG. Ker vsaka plahta zavzema polovico prejšnje, dobo se streha, na kateri leže plahte v dve gubi (sloja); samo polovica prve plahte, t. j. spodnje na kraji strehe, je v eno gubo. To pa se ne sme tako pustiti, tem menj, ker spodnja plahta, črez katero se steka vsa voda, največ trpi. Zato pa naj se spodnja plahta, kadar je prikrepljena, namaže vsa z glino, in na njo naj se položi na vso druga plahta, tako bo torej spodnji kraj strehe tudi v dve gubi (sloja); na nj se položi tretja plahta, na tretjo četrta itd. do vrha strehe.
27. Vrh strehe (kobila) dela se tako: Treba je na prvi osnovi sešiti vkup dve plahti, razganiti ji narazno in osedlati ž njima vrh strehe; tako bode strešni greben visok okolo 4". — Strmina strehe naj bo pod 45°, t. j. kakor je strm suh pesek, če ga siplješ v kopico.
Ko je vse to storjeno, je streha narejena in tako lehko stoji zelo dolgo, in voda in ogenj jej nič ne moreta.
Da pa bode streha še močnejša in lepša, naj se cementuje. Ta cement dela se tako le: vzame naj se 8 delov gašenega vapna, 4 dele gline in 5 delov peska. Vse to se ne jemlje na ves ali vago, ampak po objemu, t. j. na primer 8 mernikov vapna, 4 mernike gline in 5 mernikov peska. Vse to naj se položi v jamo, naj se zalije z vodo in meša dobro. Gosta pa naj bo ta zmes kakor gost močnik. Ta zmes je po svoji sestavi jako podobna hidravličnemu vapnu ali cementu in prihaja če dalje krepkejša, tako da tako namazana streha stoji na večne čase.
Ko se streha maže s tem cementom, naj se precej posipa z opeko, razbito drobno kakor grah, ali pa z ravno tako, debelim peskom.
Ako je vreme zelo suho in vroče, suši se ta cement na strehi zelo hitro in tu pa tam poka. Te razpoke naj se zadelajo z vodo z jako drobnim rečnim peskom, ki mu pravimo svišč; tako bo streha čisto gladka in zelo lepa, tako da celo ulice v mesti ne more kaziti.
Take strehe ne gore, jako so močne, lehke in veliko bolj po ceni, nego iz opeke, skrili, železa ali desek.
Take plahte se rabijo lahko ne samo na streho, ampak opažajo se ž njimi lehko tudi lesene stene, samo da se plahte pa steni ne pokladajo druga na drugo, ampak zaporedoma, in potem se mažejo z zgoraj popisanim cementom.
To je vse, kar je bilo mogoče povedati o teh strehah. Na veliko moje veselju dobil sem sporočilo, da je moj prvi spis o teh strehah v „Kmetovalcu" vzbudil veliko zanimanje tudi v sosednji Hrvatski, potem, ko ga je priobčil tam vrli „Narodni prijatelj".
Iz Varaždina dobil sem nedavno pismo od vrlega narodoljuba, veleučenega profesorja g. J. Francelja, bivšega urednika „Pučkoga Prijatelja", v katerem me prosi nekoliko razjasnil, kajti do njega so se obrnili uže nekateri gospodarji hrvatski, ki bi radi zdelali take strehe, pa jim moj spis v „Kmetovalci" ni dovolj jasen, mojega naslova v Rusijo pa ne znajo.
Da bi jim ustregel, napisal sem po knjižici ruski ta nauk natančno in podrobno, da bi prosti narod mogel razumeti. Upam, da, celo prepričan sem, da je treba poskusiti samo enemu gospodarju, pa ga bodo posnemali vsi sosedje. Moj spis v „Kmetovalci" ni bil podroben; hotel sem ž njim le vzbuditi zanimanje in zato sem prosil, naj se vsakdo obrne do mene, ako česa ne razume.
Mere sem postavil stare, ker mislim, da si naš kmet vender metrične mere ni še dobro prisvojil; čevlji so označeni z eno črto ('), palci pe z dvema (").
Poskušnje, da streha ne gori, in da je nobena ploha ne more premočiti, delale so se večkrat v pričo administrativne in više gosposke, da, celo pri velikem knezi Nikolaji Nikolajeviči staršem.
Na strehi zažgi grmado — streha ne zgori; ako zažgeš grmado pod streho, zgore samo stropila in žrdi, streha pa ne. Zavalili so streho od vseh strani s slamo in zažgali, ali ogenj se strehe ni dotaknil.
Ko je zgorela na strehi velika grmada drv, ostala so stropila in žrdi pod streho popolnoma hladne. Na streho, nenamazano s cementom, izpustili so je na manj ko kvadratni seženj cel sod vode iz požarne cevi — pa streha se ni premočila.
' Da bi tudi stropila in žrdi ne gorele, namažejo naj se s takole mažo: Na 3 funte gašenega vapna vzame se 2 funta pepela in 1 funt peska. Vse to se zalije s kuhanim lanenim ali kakim drugim oljem in se dobro zmeša. Gosta naj bo ta zmes tako, da bi se lehko mazala s čopičem fpenzljem). Ko namažeš enkrat, naj se dobro posuši, potlej pa namaži še enkrat. Tako tudi stropil in žrdi ne more ogenj uničiti. To mažo sem poskusil sam in se prepričal, da ne gori deska, ki je ž njo namazana.
In tako želim le eno: delajte take strehe, gospodarji. One se ne boje ne vode, ne ognja, ne mraza, ocl katerega opeka včasi poka. Po ceni so najbolj, najbolj trdne in ravno tako lepe. Ker se lehko cement posipa z razbito opeko ali s peskom, delajo se na strehi lehko razne figure.
Rusko ministerstvo notranjih zadev in narodne pro-svete ali omike porablja vse svoje sile, da bi se te strehe razširile. V Avstriji po bode vzela to stvar v svoje roke gotovo rada vsaka c. kr. kmetijska družba, pomagali ji pa bodo gg. učitelji, župani, visokočestita duhovenstvo in sploh vsi, ki so v dotiki s prostim nirodom. V to pomozi Bog!	Prof. M. Hostnik.
Razne reči.
—	Gnojenje gozdov. Odpadlo listje in iglice so edini naravni gnoj gozdu. Božja previdnost je tako uravnala, da prihaja odpadlo listje in igličevje gozdni spodrasti v korist. Korenine gozdnega drevja raztezajo se namreč navadno prav pri vrhu po zemlji, in tanjše koreninice poganjajo med steljo, imajo torej ta uameu, da srkajo vase gnojnino iz listja in igličevja. In tako nas prav previdnost modrega Stvarnika opomina, da bodimo varčni ter obraeajmo vse v prid, da se nič ne izgubi. v
—	Šota kot stelja. Drobno stolčena in dobre posušena šota sicer nima v sebi toliko redilnili snovi rastlinam kolikor slama, zato pa vleče prav veliko vlage nase, ohrani gnoj dober in rahlja zemljo. Ta tvarina je torej vselej prav dobra stelja. Ravno tako je s tisto ledinsko puhlico, ki se naredi iz razne rastlinske segnile šare, ali s prstjo, ki je s tako puhlico močno namešana. Takih reči je po nekaterih krajih obilo in se prav s koristjo rabijo za steljo.
—	Kako se delavna živina obvaruje žuljev, katere prizadevajo komati ali leseni jarmi. Žulje delajo delavni živini komati ali jarmi, posebno ob deževnem ali meglenem vremenu. Vsak deževni ali megleni dan naj se volu vrat, kjer bi se utegnil žulj narediti, z navadnim žganjem pomoči in potem namaže z milom (žajfo). Če dela vol ves dan v dežji, treba to o poludne ponoviti. Vsak tak deževni delovnik zvečer naj se pa vrat malo pomaže s terpentinom. Kdor ravna tako dela, lahko brez vse skrbi ob vsakem dežji z živino, in ni se mu bati, da mu postane žuljava
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 104. Pošiljam Vam malo hmeljevega cvetja ter prosim, naznanite, če je to pravi hmelj'? Rad bi ga na-I sadil sem ter tja. Ako pa poslani hmelj ni pravi, blagovolite mi sporočiti, kje se dobe sadike. (U. G. v Tomaju).
Odgovor: Poslani hmelj je pravi, ter ga lahko razmnožujete z razdelitvijo korenin. Nikar pa ne mislite, da bodete imeli kedaj kaj dobička od nekaterih divje rastočih hmeljevih rastlin. Na umno pridelovanje hmelja na zemljiščih, ki bi bila navlašč za to namenjena, pa na Krasu niti misliti ni.
Vprašanje 105. Pri nas sejemo jeseni ozimno rž na ta le način. Najprvo odločimo tak prostor, koder so plitva tla in koder raste trava slabo. Tega sveta pa ne obdelamo nič, ampak posejemo kar po vrhu rž ter potresemo z drobnim gnojem. Rž prav dobro uspeva, in tudi trava raste dobro. Tam pa, koder pride gnoja preveč na debelo, in koder vzraste rž posebno gosta, pokažejo se pozneje pleše, in zato vprašajem: Ali ne bi bilo dobro sejati med rž travo, pa kedaj, katero travo, in kje je dobiti take trave? (A. R. na C.)
Odgovor: Pridelovanje rži po navedenem načinu zdi se nam kaj čudno, vender je morebiti opravičeno za vaše kraje, koder morate gledati, da so tla zaradi burje vedno zaledi-njena. Brezdvomno bode pa dobro, ako sejete spomladi na ozimno žito travno seme, katero podvlečete na rahlo z brano, ali pa če vam nagaja kamenje po kraških tleh, z železnimi grabljami. Jesenska setev bi bila boljša, a od hude zime po
vaših krajih, od burje, katera sneg odpihava i. t. d., ne bi dobro uspevala jesenska setev. Za travno setev vam priporočamo latovko (poa pratensis) in pasjo travo (dactjiis glome-rata). Semena lahko doboste n. pr. pri Eitier & Coinp. na Dunaji.
Vprašanje 106. Imam na vrtu svojem hruško, katera je spomladi cvela, ob enem pa dobila bolno listje, katero je kmalu odpalo. Tudi se noben sad ni prijel. Sedaj pa cvete hruška v novic. Blagovolite sporočiti, kaj pomeni to drugo cvetje? (S. Z. v Gl.)
Odgivor: Mnogo dobivamo dopisov, v katerih nam čudoma sporočajo, da sadno drevo drugič cvete. Tudi po naših slovenskih listih beremo vsako jesen sporočila o tem čudu, ki pa ni nikakeršno čudo. Vsako sadno drevo, kateremu je šlo spomladi cvetje in listje zelo zgodaj po zlu, vsled bolezni, mrčesov, toče i. t. d,, požene zopet iz novega, ako se prej ne posuši, in če ima v sebi dovolj moči, cvete jeseni še enkrat. Dostikrat pa cvete drevo jeseni, ne da bi se mu bilo kaj prigodilo spomladi. Tedaj je pa drevo bolno in pogine navadno prihodnjo pomlad. Bodite uverjeni, da je jeseni cvetoče drevo nasledek čisto naravnih dogodljajev, a nikakor nič posebnega, pa tudi ne nasledek lepe in gorke jeseni.
Vprašanje 107. Vsled nove postave o davku za žganje ne moremo več z dobičkom kuhati žganja iz tropin. Iver se nam vender škoda :-di tropine zametati in ker smo slišali, da so dobre za knuo, zato blagovolite sporočiti, kaj mislite Vi o tropinski krmi, in kako naj ž njo krmimo. (Kmet. p. v M.)
Odgovor: Žgane tropine rabijo prav izvrstno za krmo. Nežgane tropine so slabše, ker imajo v sebi preveč granipe. Kravam, zlasti brejim kravam, ni pokladati nežganih tropin. Juniee, krmljene z nežganimi tropinami, začno se prezgodaj pojati. Volom in živini, katero pitate, smete dajati 2 do 3 kjg nežganih tropin na dan, in sicer pomešane s senom ali reza-nico. Živina je prav hlastno tropine. Kuhane tropine so dobre za prašiče. Za krmo se shranijo tropine najbolje močno nasoljene, da prehitro ne pokipe.
G-ospodarske novice.
*	Prodaja plemenskih bikov na Krškem. C. kr.
kmetijska družba kranjska prodajala bode v torek 16. oktobra dopoludne ob 9. uri na Gregoričevem dvorišči na Krškem bike muricedolske (sive) pasme. Ti biki so nakupljeni z državno podporo ter bodo prodani na javni dražbi onim kranjskim gospodarjem, kateri dado največ za nje. Na dražbo bodo postavljeni biki za polovično kupno ceno.
*	V izpraševalno komisijo za podkovstvo imenoval je c. kr. deželni predsednik za eno leto dr. Karola Blei-weisa viteza T r s t e n i š k e g a kot vodj o podkovske šole in c. kr. deželnega živinskega zdravnika Ivana Wagnerja.
*	Vino, katero pride na vinsko pokušnjo, bode vsled prijazne obliube gospoda župana ljubljanskega mesta prosto u ž i t n i n s k e g a davka.
*	Premovanje konj na Kranjskem za 1.1888. Ob tem
premovanji bili so odlikovani po nastopnih konkurznih postajah naslednji gospodarji. Dne 3. septembra v Radovljici: a) za kobile z žrebeti: Ivan Legat iz Zabreznice z 40 gld., Ivan Pretnar iz Noš s 25 gld., Ivan Gogala iz Studenčiča z 20 gld., Miroslav Homan iz Radovljice z 20 gld., Josip Pogačar iz Vrbe s srebrno svetinjo in Ivan Gogala iz Hraš s srebrno svetinjo ; b) za mlade kobile : Ivan Paplar iz Vrbnja s 30 gld., Ignacij Rozman iz Praž z 20 gld., Tomaž Prešern iz Lesec s 15 gld., Ivan Šari iz Kapljenja s srebrno svetinjo iu Franc Avsenik iz Studenčiča s srebrno svetinjo ; c) za žrebeta : Simon Murnik iz Mošen z 10 gld., Anton Žnidar iz Zgoš z 10 gld., Miha Zupan iz Zaspa z 10 gld., Ivan Gogala iz Lesec, Josip
Langus iz Mlake in Josip Pogačar iz Vrbe s srebrnimi svetinjami. Dne 4. septembra v Kranj i: a) za kobile z žrebeti: Josip Križnar iz Stražišča s 40 gld., Janez Ivepič iz Cerkljan s 25 gld., Fran Verbič iz Dolenjega Bernika in Aleksander Bergant iz St. Jurija vsak z 20 gld., Janez Moli iz Toglja s 15 gld., Fran Kepic iz Cerkljan, Fran Pavlic s Klanca in Andrej Rebol iz Hraš s srebrnimi svetinjami: b) 7;a mlade kobile: Anton Tiringer iz Stražišča s 25 gld., Janez Čebul iz Otoka z 20 gld , Janez Logar iz Vodic s 15 gld., Jakob Goljot iz Polja in Franc Bohinc iz Zaloga s srebrnima svetinjama; c) za žrebeta: M. Jež iz Bukoviee, J. Debevec iz Polja in Matej Barle iz Luž vsak z 10 gld., Matej Golob iz St. Jurja, Janez Rogelj iz Zapog in Jakob Grašič iz Besnice s srebrnimi svetinjami. Dne 6. septembra na Vrhniki:
a)	za kobile z žrebeti: Josipina Hribar iz Podgabra z 40 gld., Jarnej Črne iz Ljubljane s 25 gld., Ant. Marinko iz Vnanjih Goric in Jarnej Jeraj iz Notranjih Goric vsak z 20 gld., Fran Oven iz Podsmerek s 15 gld., Jarnej Šušteršič iz Plešivice, Anton Zeliškar z Brezovice in V. Korče iz Sinje Vasi s srebrnimi svetinjami ; b) za mlade breje žrebice: Anton Gabrež iz Matenje s 30 gld., Matej Smuk iz Bevk z 20 gld., Fr. čuden iz Dragomera s 15 gld., Janez Jeraj iz Notranjih Goric in V. Korče iz Sinje Vasi s srebrnima svetinjama; c) za enoletne in dvoletne^ žrebice: ^anez Jeraj iz Blatne Brezovice, Fr. Oblak s Stare Srange in Gabrijel Jelovšek z Vrhnike vsak z 10 gld., Ig. Jelovšek z Vrhnike, Jarnej Beer in Fran Štrukelj z Brezovice s srebrnimi svetinjami. Dne ?. septembra v Postojini: a) za kobile z žrebeti: Alojzij Puc v Hrenovkah s 25 gld., Ignacij Štefin iz Zaloga s 15 gld., Janez Mihelčič iz Hraš in Matija Lavrenčič iz Postojine s srebrnima svetinjama :
b)	za enoletne in dvoletne žrebice: Ignacij Štefin iz Zaloga in Josip Lavrenčič iz Postojine vsak z 10 gld. Dne 10. septembra v Ribnici: a) za kobile z žrebeti: Josip Kresse iz Kočevja s 40 gld., Jarnej Marolt od sv. Gregorja s 25 gld., Štefan Hamberger iz Ribnice in Jurij Lesar iz Hrovače vsak z 20 gld., Anton Grebene od sv. Gregorja s 15 gld., Štefan Peterim iz Velicih Poljan in Josip Kusold iz Šalke Vasi vsak z 10 gld , Josip Zidar iz Morave, Janez Rigler iz Prapreč, Ivan Zobec iz Hrovače in Rudolf Merliar iz Prigorice s srebrnimi svetinjami: b) za breje kobile: Matija Pere iz Mošvalda s 30 gld., Bernard Kovačič iz Sodražice z 20 gld., Josip Čarnpa iz Žlebiča s 15 gld., Ivan Andolšek iz Žlebiča in Ivan Danko iz Nemške Vasi s srebrnima svetinjama: gospod dr. Rudež odrekel se je tretjemu priznanemu darilu ter je dobil zato priznalno diplomo; c) za žrebice: Fran Oražen iz Prigorice, Anton Češarek iz Dolenje Vasi, Josip Mauser iz Poloma, Štefan Honigman iz Srednje Vasi, Anton Arko iz Ribnice in Fran Kaplan iz Dolenje Vasi vsak z 10 gld., Matija Siegmund iz Gšvenda, Josip Petrič iz Karlovice, Jakob Lavrenčič iz Sodražice, Nace Merhar iz Prigorice in Andrej Andolšek iz Velicih Poljan s srebrnimi svetinjami. Dne 12. septembra v Novem mestu: a) za kobile z žrebeti: Ivan Kuntarič iz Kostanjevice s 40 gld., Ivan Gorenje z Vrha s 25 gld., Anton Barbarič iz Čadreža z 20 gld., Florijan Zorko iz Bele cerkve s srebrno svetinjo; b) za breje kobile: Anton Planinšek iz Mirne s 50 gld., Alojzij Vovk iz Zbur s 30 gld., Anton Majzelj iz St. Jameja z 20 gld., Ivan Marinšek iz Cerkelj s 15 gld., Martin Ranguš iz Sela z 10 gld., Anton Straus iz Kostanjevice, Frane Nečinier iz Tomaževe vasi in baronica Bors iz Pleterja s srebrnimi svetinjami; e) za enoletne in dvoletne žrebice: Anton Majzelj iz Šeut Jameja z 20 gld., Ivan Strojan iz Ostroga s 15 gld., Franc Stergar iz Leskovca z 10 gld., Josip Gričar iz Malenc z 10 gld., Franc Vide iz Švabovega z 10 gld., Anton Barbarič iz Čadreža z 10 gld., Franc Zupančič iz Prekopa, Vincenc Smola iz Grma. Ivan Marinšek iz Cerkelj in Auguštin Lužar iz Novega mesta s srebrnimi svetinjami.
INSERATE
sprejema ..Kmetovalec" po ceni. zaznamovani na prvi strani. V Kmetovalcu" priobčeni inserati imajo najboljši uspeli, kajti list je razširjen posebno po deželi, zlasti pa v premožnejših kmečkih krogih. Zelo priporočljiv je .,Kmetovalec" za objavljenja pri nakupu ali
prodaji gospodarskih pridelkov, izdelkov ali potrebščin.
Otvorenje državne sadne razstave. Predsedniku grofu Attems-u brzojavilo se je iz Najvišjega cesarskega dvora v Godiilo, da bode Njega Veličanstvo cesar otvorilo državno sadno razstavo dne 2. oktobra ob 12. uri opoludne..
St. 13600.
Wilhelm Klenert
prej Klenert & Geiger I. štajerska drevesnica za sadno drevje in vrtnice
--— v Gra«lci. -
(Ta drevesnica pripoznana jo kot ena največjih in najbolj vredjenih v Avstriji.)
Priporočamo veliko in izborno zalogo: Vrtnic, visokodebelnatih in pritličnih: sadnega drevja, vi-sokodebelnatega in pritličnega ter piramide, špalirje, kordone in enoletne požlahnitve: divjakov in podlag za prltlikovce; Jagodnega sadja; lepotičnega drevja in grmovja, drevja CIO—171	za drevorede itd.
Razpošiljatev pravilno imenovanih cepičev vsili vrst sadja. Cenike je dobiti zastonj in franko.
Y pisarni c. ti
(Salendrove ulice št. 5)
dobiti je sledeče slovenske kmetijske knjige: Dr J. Bleiweis: Nauk o umni živinoreji. Cena 80 kr. „ „ „ Nauk, kako zdrava in bolna kopita podkovati in
kopitne bolezni ozdravljati. Cena 50 kr. „ „ „ Nauk klavno živino in meso ogledovati. Cena 20 kr. Gustav Pire: Mlekarstvo. Cena 10 kr.
L. Porenta: Novi kranjski panj po Dzierzonovi osnovi. Cena 10 kr. 4dolf Trientl: Stelja in gnoj. Cena 10 kr.
YV. Sohleieher: Živali kmetijstvu in gozdarstvu koristne. Cena 10 kr. M. Kant: Opis najnavadnejih, sadjereji škodljivih mrčesov. Cena 10 kr.
Dr. Simon Strupi: Žininozdravništvo. Cena I gld. 80 kr
Naročene knjige pošilja kmetijska družba po poštnem povzetji, kedor pa denar naprej pošlje doda naj tudi znesek za pošto
g Gg. šolskim predstojnikom in |	učiteljem
w	priporoča	(41—9)
| Andrej Druškovič
| trpina z železnino in orodjem
|jj na Mestnem trg-u št. lO,
fij vsa vrtnarska orodja, kakor tudi orodja za sadjarejo in obdelovanje sadnih dreves, in sicer: (h drevesna strgulja, škarje za gosenice, ročna lo-patica, drevesna žaga, sadni trgač, drevesne
S1 škarje, cepilnik, cepilnik za mladiče, cepilni nož, vrtnarski nož in drevesna šcetka. Orodja so vsa na lepo popleskani leseni plošči urejena i n po prav nizki ceni.
Razglas.
Da bi c. kr. okrajno glavarstvo zamoglo omogočiti vinorejcem prejem reznikov ameriških trt: vitis riparia, vitis solonis in Vork Madeira, vse tri za podlogo pri požlahtnenji, Vork Madeira pa za porabo brez požlaht-nenja iz državne ameriške trtnice v Kostanjevici na pomlad leta 18S9. so razpoložene pri dotičnih občinskih uradih napovedalne pole v katere naj upišejo vinorejci svoje ime, stališče, h. št., potem vrsto gori imenovanih trt, in število reznikov	(72—-1)
do konca meseca oktobra 1. 1888.
Cena za 100 komadov reznikov se bode razglasila, kadar bode tu sem dospel dotični odlok c. kr. visokega ministerstva za poljedeljstvo.
C. kr. okrajuo glavarstvo na Krškem,
dne 20. septembra 1888.
Weiglein, m. p.
c. kr. okrajni glavar.
•ooooooooooooooooooo«
livinski prah,
katerega izdeljuje
Piccolijeva lekarna „pri Angelu" na Dunajski cesti v Ljubljani,
Izvrsten najboljši pripomoček proti vsim boleznim pri konjih, kravah in volih. Kdor jih hoče ohraniti zdrave in jih obvarovati vsake nalezljive bolezni, naj da konju, kravi, ki molze, itd. vsaki dan 2 žlici tega prahu. Ako je pa ži al uže bolna, naj ji da vsaki dan 2—Škrat po eno polno pest. Ako je to še premalo in je treba večjega učinka, kakor na
0 o
o o o o o o o
o o
pr. pri vnetici črev, koliki, itd. naj _ da živali večjo ali podvojilo mero na vsako 1—2 uro. Živalim, zbolelim zarad nečiste krvi, naj se da 3krat. na dan po 2 žlici.
Za drobnico, kakor teleta, prešiče, ovce itd. zadostuje, da ostane zdrava, 2krat na dan po pol žlice; kot zdravilo zoper gori omenjene bolezni naj se pa daje tretji del tega, kakor večji živini. Najbolje je. ako se pomeša živinski prah z otrobi, ali se daje na kruhu; če to ni mogoče, so mora z t vodo pomešati in na kak način živali vlivati. J	En paket velja 25 kr.	(19—15) Q
Izvirno muricidolsko (sivo)
goved (bike),
nakupljeno z državno podporo, prodajal bode podpisani
odbor
v torek dne 16. oktobra t. 1. dopoludne ob 9. uri na dvorišči gostilne pri G-re-goriču na Krškem.
Goved se bode prodajala potom dražbe pod sledečimi pogoji:
1.	Goved se postavi na dražbo za polovico cene, ki je družbo stala in se onemu odda, ki največ zanjo ponudi. (72—1)
2.	Kdor goved kupi, jo mora precej plačati.
3.	Kupec se zaveže z zaveznim listom, da vzeme kupljeno goved v varstvo svojo. Podpisani odbor v nobeni zadevi dober ne stoji, zato naj pa vsak, ki misli kako goved kupiti, žival še pred dražbo dobro pregleda.
Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske,
oooooo oooooooooooooo
Divji kostanj
kupi v vsaki množici na vsaki postaji po najviši ceni	(68—2)
F. C. Streyhofer v Gradci (Graz).
oooooooooooooooooooo
Semenarska postaja
K, Rambouseka v Zborovu, pošta Forbes na Češkem
ima na prodaj za prihodnjo jesensko setev sknšena semena zimskega žita sledečih sort:
Požlahtneno menjalno pšenico. Avstral. Alaby pšenico z resjem. 2borowsko menjalno rž. Labradorsko rž. Švedsko sneženo rž.
Montansko rž.	(60-3)
Kolosalno rž.
Probstajsko rž I. pridelek po originalnem semenu.
Naročitve zvršujejo se po vrsti, kakor doidejo in sicer v plombovanih vrečah.
Cenike dobi se na željo zastonj.

xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
gonska kisla voda
(Radkersburger Sauerbrunn)
V
Štefanije studenec*
XXX XXX XXX XXX XXX XXX
IS!	WT BTajoistejsi alkalični kisicc "mL
Lastnina J. DELLER-JA v Radgoni,
XXX Glavna zaloga in prodajalnica za Kranjsko izročena je edino le agenturni in komisijski trgovini
x$x J, LININ6ER-JA
JJ^J	1iimsJta cesta .št. if v Ljubljani	(44—11)
kjer se sprejemajo vsa naročila.
Enotna cona jc, ako se kupi lOO bokalskih steklenic vzabojili po steklenic 16 g-ltl. in lOO steklenic po pol bokala v zabojili po 50 steklenic '' -i"'<' franko asaljoj \ Ljnl>ljani. Manjše število steklenic se ne more naročiti, pač pa se dopošlje, ako kdo želi, kislec za poskušnjo.
(Unf i' i j	Je oglene kisline in ogleno - kislega natrona najbolj bogata mineralna voda. je čisto alkaličen
k}Pj[)|1j]P ^ITIl M Ril RH s^^enec in je vsled svojih izvanredno dijetičnih in zdravilskih lastnosti najizvrstnejši kislec.
jjfci UIUIUUIJU UIUUU11UU Z vinom pomešan jo Štefanije studenec jako prijetna, hladilna in poživljajoča pijača in
. -	.	~	------ i	--------^ . H	V U	|>l .JU...»,	... [.ulIKjUJU!... |Jlj«UU IU
.-IT se posebno zaradi tega priporoča, ker tudi najkislejše vino spremeni v prijetno, ljubko in sladko-okusno pijačo. To se lzvi'š) po posebni ugodni sestavi vode Štefanije studenca, po kateri se vinska kislina nevtralizira, to je ♦jjj uniči. S sladkorjem, limonami (citronami) ali raznim sadnim sokom zmešana je voda Štefanije studenca prav JllJ šampanjcu podobna^ Vsled velike množine proste oglene kisline in dvojno oglenih kislih soli, posebno pa dvojno ogleno-
kislega natrona je Štefanije studenec najboljša namizna pijača, katera se z vso pravico uvrščuje mej najboljše kislece ccle Evrope.
♦JC*
XXX XXX XXX XXX XXX XXX XXX XXX XXX XXX XXX XXX XXX XXX XXX XXX
xxt
U S+pfaniicki ctiiflpnpp ima kot zdravilo najboljši vspeh pri katarih želodca in črev. pri pomanjkanji teka. pri OltJIcUlIJbKI MUUBfltJb teškočah prebavljenega, pri zaprtji vode vsled preh
XX&X 111	boleznih, pri bledici, popustni mrzlici in pri družili živčnih afekcijah.
XXX
teškočah prebavljenega, pri zaprtji vode vsled prehlajenja, pri zlati žili. pri jetrih, vraničnih
................. ■■ ■	XXX
Dobi se ŠTEFANIJSKI STUDENEC v znanil^špecerijskih prodajalnicah v XXX Ljubljani in na deželi. ""^JE
Gospodu
G. PICCOLI-JU, lekarju „i>ri Angelu"
t Ljubljani.
Sprejmite izraz moje najiskre-nejše zalivale za Vašo esenco, katera me je rešila bolezni, koja me je spravila skoraj na kraj groba. Strašne bolečine sem trpel v želodcu brez vsakega upa na olaj-šitev. Vedli) hujšej bolezni pridruži se še zlatenica. Ali jaz in mnogo mojih tovarišev dobilo je zopet popolno zdravje, in to le po Vašej
nedosegljive) ..Piccolije>ej esenci", za kojo smo Vam do-srnrti hvaležni.
.T<1> Tomažič, c. kr. orožniški vodnik v Ptilji.
Izdelovatelj pošilja
esenco za želodec
v zabojčkih po 12 steklenic za 1 gld. 36 kr., poštne stroške trpe p. t. naročniki.
Posamezne steklenice dobijo se pa razven pri zdelovatelju lekarju PICCOLI-ju ,,pri Angelu" v Ljubljani po 10 kr.. tudi še pri lekarju Rizzioli-ju v Rudolfovem in skoraj po vseh lekarnah na Primorskem, Tirolskem. Koroškem, Stajarskem in v Dalmaciji in sicer po 15 kr. steklenica.	(39—lOd)
Koroški rimski vrelec
je najčistejša alkalična planinska kisla voda, naravna kakor izvira, nima v sebi nič sestavnih del, kateri bi neugodno upljivali, ne sčrni vina, zato je najboljša namizna voda. Ta vrelec je izvrstna zdravilna voda proti kataru in za bolezni v vratu, želodci, mehurju, ledvicah itd. Posebno dobro zdravilo je voda rimskega vrelca zmešana z mlekom in sladkorjem proti otroškemu kašlju.
Koroški rimski vrelec prodaja v polliterskih in cel-literskih steklenicah
IVI. E. Supan	69 2>
v Ljubljani na Dunajski cesti
Reči,
kakovosti narede
Nik. Hoffmann,
tovarnar kirurgiških inštrumentov, ume-talni, ter orožni kovač in nožar
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 12,
priporoča bogato zalogo svojo raznovrst- j nega v njegovo stroko spadajočega blaga.' Vsa zaloga obstoji iz lastnih izdelkov in se za vsako prodano reč jamči, da je dobra in iz najboljšega blaga narejena.
Zlasti so v zalogi najboljši noži za vrtnarje in vinogradarje, kakor sploh no-žarsko in fino kovaško orodje za kmeto- I valce, vrtnarje, vinogradarje, gozdarje itd. 4P34 ki niso v zalogi, se po naročilu precej m v najboljši
(20—15)

Založba tovarne
pri
Franju Detter-ju v Ljubljani
na starem trgu št. I. nasproti železnemu mostu (v lastni hiši.)
Tu se dobivajo najbolj različni kmetijski in drugi stroji in orodja 11. pr. mlatilni stroji na vlačilo (Gopel) in na roko slamorezni, šivalni, potem stroji, s katerimi se žito čisti in odbira, dalje malni, ki snažijo, žito trejo išrotajo) in sadje mečkajo, potem otrgači za koruzo robkati in grozdje obirati, za vino in sadje, smrki (putnpe), dalje tudi smrki za gnojnico; stroji s katerimi se repa in korenje drobi, preproste in dvojne pluge, blagajnice, varne pred tatom in ognjem, stroje za žehtanje in ožemanje po Strakosch in Bonerjeveinu načinu i. t. d.
Kmetovalci, ki ne morejo precej plačati nakupno vsoto za prekoristne stroje i. t. d., morejo plačati tudi pozneje, na pr. o Vseh svetih, o Božiči i. t. d.	(40 — 9)
Jaz se tedaj priporočam za prav obilno nakupovanje, svarim pa ob enem gg. gospodarje, da se varujejo kupiti stroje od potovaleev (agentov), kateri so s svojim nepoštenim postopanjem uže marsikaterega gospodarja spravili v zadrego. - -Praviloma naj nikdo ne kupi reči, katere ni poprej videl, in če to ni mogoče, vsaj ne od ljudi ali od tvrdk, katere nihče ne pozna. Z neprevidnem postopanjem je bil uže osleparjen mar-sikater dober in pošten kmetovatec.
Moj popotnik Ivs.111 Gri-et>eiio ima mojo legalizo-vano, splošno pooblastilo, naj se morejo kmetovalci popolnomo zanesti in mu dajati naročila za mene. Drugači pa prosim se pismeno in s zaupanjem na me obrniti.
S spoštovanjem
Franc Detter.