Jože Bole - ob dvajseti obletnici smrti * Drobne vesti 185
Jože Bole - ob dvajseti obletnici smrti
26. decembra lani je minilo dvajset let, odkar nas je zapustil ugledni in spoštovani malakolog akademik Jože Bole. Njemu v čast je multidisciplinama skupinica raziskovalcev posvetila članek Groping through the black box of variability in lumped species: An integrative taxonomic and nomenclatural re-assessment 0/ Zospeum isselianum Pollonera, 1887 (Gastropoda: Carychiidae) (Ponovni opis vrste Zospeum isselianum Pollonera 1887 (Gastropoda: Carychiidae), njena variabilnost in taksonomski položaj), objavljen v reviji Subterranean Biology (http://subtbiol.pensoft. net/articles.php?id=5758). V njem Adrien-ne Jochum, Rajko Slapnik, Annette Klussmann - Kolb, Barna Pall - Gergely, Marian Kampschulte, Gunhild Martels, Marko Vrabec, Claudia Nesselhauf in Alexander M. Weigand obravnavajo vrsto Zospeum isselianum, ki jo je na podlagi dveh najdenih hišic v naplavinah Nadiže leta 1887 opisal Pollonera. V Prirodoslovnem muzeju v Torinu je v Pollonerovi zbirki shranjena ena hišica, ki je zaradi Bynesove bolezni postala nerazpoznavna. Prispevek na podlagi naj-
denih osebkov iz Turjeve jame pri Robiču vsebuje podroben ponovni konhološki, anatomski in molekularni opis vrste Zospeum isselianum ter njene filogenetske povezave s sorodnimi vrstami.
Jože Bole je velik del svojega raziskovalnega časa namenil raziskovanju podzemeljskih vrst mehkužcev, zlasti sladkovodnih polžkov iz družine Hydrobiidae in kopenskih vrst iz rodu Zospeum (jamničar). Opisal je tri vrste in eno podvrsto (Zospeum pretneri Bole, 1960; Zospeum, likanum Bole, 1960; Zospeum subobesum Bole, 1974; Zospeum spelaeum la-mellatum Bole, 1974) ter na podlagi obsežnega materiala iz zbirk in materiala, ki ga je v več desetletjih nabral v številnih jamah vzhodnoalpskega in dinarskega krasa, leta 1974 v Razpravah SAZU objavil revizijo rodu Zospeum v Jugoslaviji. To odmevno in zelo pogosto navajano delo je podzemeljskim polžkom iz rodu Zospeum zagotovilo trdno mesto v biospeleološki znanosti.
Rajko Slapnik
Mars bo dobil pralni obrol • NaSe nebo
Mars bo dobil prašni obroč
Mirko Kokole
Le malokdo se ne bo strinjal, da je planet z obročem eden izmed lepših prizorov našega Osončja. Ko pomislimo na planet z obročem, seveda najprej pomislimo na Saturna in njegov orjaški obroč, ki ga je prvi opazoval že Galileo Galilei. Saturnov obroč pa ni edini v našem Osončju, imajo ga tudi Jupiter, Uran in Neptun ter asteroid Cari-klo. Kot pa kažejo nedavne raziskave, bomo dobili v astronomsko kratkem času še en planet z obročem. To bo Mars, katerega majhna luna Fobos bo v 20 do 40 milijonih
let razpadla. Nekaj milijonov let bo Mars tako imel obroč, ki se bo lahko po gostoti kosal celo s Saturnovim. Fobos (strah) in Deimos (groza) sta dve Marsovi luni. Fobos je tudi na splošno v našem Osončju nekaj posebnega. Je majhna luna nepravilne oblike velikosti 26,8 x 21 x 18,4 kilometra, ki kroži okoli Marsa na izjemno majhni razdalji. Od njegovega površja je oddaljena le 5.989 kilometrov, kar je najbližje od vseh lun našega Osončja. Mars obkroži izjemno hitro, saj en obrat