SVEČANA SEJA
Konei lanskega leta se je zbral koraile OK ZKS l.jnbljana Mosle-Polje na svečani seji. Posvelil jo je pomembni oblelnici iz zgodovine organiziraneea delavskega gibanja \ Sloveniji: 50-lelnici pokrajinske konference komunistične partije Jugoslavije za Slovenijo. ki je bila v noči med 25. in 26. decembrom 1928 \ Nakrslovi hiši v Jaršah — sedaj Kodrova ul. št. 27.
Slavnostne seje so se udeležili predvojni komunisli, med njimi France Klopčič. udeleženec kon-ference, na kateri je bil i2\oljen
za sekretarja pokrafinskega ko-miteja komunistične partijeJu-go^lavije, članica sveta federa-cije Lidija Šentjurc. sekreiaT komiteja MK ZKS Ljubljuna Marjan Oro/en. sekretar ji komi-lejev občin>.ke konierence ijub-Ijanskih ohčin in prejšnji sekre-tarji OK- ZKS Ljjubljana Moste-Polje ter mnogi odgo-vorni samoupravni in družbeni delavci naše občine.
V pozdravnem naeovoru je sekretar OK ZKS Ijubljana Moste-Polje Dino Kodarin med drugim dejal: »Ni naključje, da so komunisti že pred pol sloletja, ko so delovali v globoki ilegali, izbrali kraj svojega pomemb-nega sestanka na terenu sedanje občine   Ljubljana   Moste-Polje.
Nadaljevanje na 6. strani
(Nadaljevanje s 1. strani)
Že v tistem obdobju se je porajalo udarno jedro Ijub-ljanskega delavskega razreda v tovarnah, ki so nastajale v tem delu mesta. Naj omenim Tovarno kleja, Saturnus, Pa-pirnico Vevče, železnico in železničarje, katerih povorka v stavki leta 1921 se je vila prav iz Most proti mestu in se na Zaloški cesti spremenila v krvavo dramo. Omeniti je treba stavke vevških papirni-čarjev, pa močno partijsko celico v Saturnusu, v kateri so delovali Franc Leskošek-Luka, Pepca Kardelj, An-gelca Ocepek, Tone Dolin-šek, Miha Berčič in drugi. V naši občini so delovali po-membni revolucionarji Ivan Maček-Matija,             Polde
Maček-Borut, Jože Moškrič, Anton Trtnik, Adolf Jakhl, Janez Ovsenjak, Viktor Sto-par, Jože Mazovec, Stane Bobnar, Angela Klopčič-Kovič, Lojze Ocepek in drugi.
Poudariti velja potnemben delež delavsko prosvetnih društev Svoboda in Vzaje-mnost, v katerih so se kalili mnogi revolucionarji za odlo-čilenkorakleta 1941, ko jeto-variš Tito pozval komuniste, da stopijo na čelo boja za so-cialno in nacionalno osvobo-ditev. Še bi lahko naštevali.
Dejstva in dogodki so v zgodovini delavskega gibanja na področju naše občine vraš-čeni tako široko in globoko, da bo treba nameniti posebno pozornost obdelavi celotnega obdobja od začetkov zavest-nega revolucionarnega delav-skega gibanja do danes. To je dolgoročna naloga, ki smo jo poverili komisiji za zgodovino delavskega gibanja pri OK ZKS Ljubljana Moste-Polje.
Svetle tradicije in dosežki pa so za sedanjo generacijo tudi velika obveznost. Pono-sni smo, da se še vedno govori o delavskih Mostah tako, kot so jih nekoč imenovali »rdeče Moste« — z razliko seveda,
da sedanji delavski razred Most, Ljubljane in vse Jugo-slavije svobodno uresničuje ideale, za katere so se bojevaii starejši tovariši že prek 50 in več let. Tovame, v katerih so nastajali prvi zametki organi-ziranega delavskega razreda, so bile tedaj v rokah kapitali-stičnih izkoriščevalcev, danes pa so v rokah delavcev, ki od-ločajo o pridobivanju prihod-ka, delitvi dohodka in vseh drugih zadevah družbene re-produkcije.
Z današnjo svečanostjo se vključujemo v začetek pro-slav ob 60-)etnici neprekinje-nega revolucionarnega boja delavskega razreda Jugoslavi-je, organiziranega v KPJ ozi-roma ZKJ.«
Potem sta spregovorila France Klopčič in France Fi-lipič, na koncu pa so navzoči sprejeli predlog za vzidavo spominske plošče na Nakr-stovi hiši. Odkrili naj bi jo letos v okviru praznovanj 60-letnice KPJ oziroma ZKJ.