Vestnik. Učlteljski shod se je vršil v Ljubljani dne 38. pret. mes. v veliki dvoraai BMestnpga doma", ki je bila polna občiostva Ba6uuati smemo na 800 udeležeucev. Niso prišli samo tOTariži in tovarišicp, ampak udeležilo se ga je tudi drugo občiostvo, kar dokazuje, da se saoimanje do učitelj-<tva in njegovih teženj fpdno bolj šfri med najširšimi sloji ljudstva. Zastopana je bila tako narodno-napredna kakor socialoo-demokraška stranka Navzoči so bili dri. poslanec g. župan Ivan H r i b a r in deželni poslanci gg. dr. Taviar, dr. T r i 1 l e r in dr. 0 r a i e n. 0 položaju kranjskepa uiiteljstva jf govoril dpželni poslanpc tov. E. G a n g I. Njpgova izvajanja so zbudila najburnpjše odobravanje. Sprejeti sta bili dvs resoluciji, io sicpr: I. Kraujsko napredno s!ovensko učiteljstvo, zbrano dne 28. dec. 1908 na javnem shodu v Ljubljani, izjavlja, da kot samostojna stanovgka organizacija ne pa kot ie\ te ali one politiške stranke, deluje na podlagi dižavnpga šolskega zakona samo za izobrazbo mladine t'-r za kulturno in gospodarsko pov digo ljudstva. II V zavesti v popolni meri storjpne svoje stanovske dolžuosti opravičeno zahtpva, da 86 mu konČDO urede službeni prpjpmki v smislu sklepa vspga avstrijskpga učiteljstva, ki je: plaie ufiteljatva naj bodo enake plačam državDih uraduikov vsakokratiwga 11.—8. činovnega razrnda. — 0 sbodu objavimo natančno poročilo v prihodnji številki Slorenskl nftltelj — izbacnjen Jz aŁitelj*keg-a drnštrs. V Oajni v Spodnji Zilski dolini na Eorcškem alužbuje učitelj H o r v a t, ki je storil velikaosko neprevidnost, da si je izbral — slovenske starše, in raorda potem šp vtčjo, ko se je ob neki prihki izrazil, da eo sedaj nastopiii drugi časi. da ne gre več pometati a Slovenci, ker ao ti postali zavedapjši. Zaraditpga in ker se ga je eelo obdulžilo smrtoega greba, da je dopisnik BMirov", je spodDJezilsko učiteljsko društvo izključilo ndiesen verkappten windischeu Hund" iz avoje erede. Uparao, da se tov. Horvat kmalu potolaži, ako ga ne aadene kaka hujša omnH. Skrlatlca se je pojavila med učenci nera&ke šole v SIov. Bistrici. Roparski napad pod Enniom. Napadalca Marije Polakove, ufciteljice iz Dol pri Litiji, 80 obsodili na 10 let težko ječe. Po pre»tani kazni pa bo oddan v priailno delavoico. 0 tem napadu smo svoj čas natančneje poročali. Shod t KrSkem. V soboto dua 19. deeembra 1908, se je vršil v Erškem javni shod. ki ga je sklical krški župan z dnevDim redom: 1. Dogodki na Dunaju in v Gradcu. 2. Uoiverza ? Ljubljani. Shod je bil dobro obiskan. Predspdnikom shoda je bil soglaano izvoljeo tOT. dr. Tomo Somih, zapisnikarjem pa medicime Tavčar. Predaednik je v kratkih bpsedah očital namen aboda in podal bp3edo filozofu Antonu Sovretu. Sledoji je pojasnil dogodke na Duoaju in v Gradeu in pozval narzoče, naj delujejo na to, da ideja slovenske univerze v Ljubljani prodre tudi v mase in se tako čimprej uresniči naša prva kulturna zadeva: Ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljaoi. Po daljši debati se je soglasao in z velikira navdušecjpm sprejela sledfča resolucija: 1. Zahtpvamo z ?so odločnostjo, da se prizna sloTonskim vseučiliščnikom oa avstrijskih vseučiliščih popolna in abaolutua enakopravnost z V8*mi narodnostmi, da se jim omogoči na ta naiin študij, ki silno trpi zaradi brezobzirncga postopaoja nemškonacionalaega dijaštva. 2. Zahtevamo, da se čimprpj ukrenejo koraki, ki bodo omogočili, da dobimo Slovpnci v najkrajšem faau slovensko vseučilišče v Ljubljani. 3. Občine, jarne kurporacijo in denarni zavodi se pozivljajo, da ustanovijo za dijake, ki bi hoteli obiskovati vseučilišče v Pragi ali v Krakovu, primerne štipendije, ali dajo vsaj izdatne podpore dotičnim dijaškim podpornim društvom. 4 Izpitom na zagrebškem vseučilišču naj se zagotovi pravna vel.javDoat tudi v tostranski državni polovici. 5. Odločno se zavarujemo proti raaščevalnpmu postopanju dunajakega akadpmičoega senata in zahtevamo, da zasede etolico za alovanske jezike na Duoaju, slovanski učenjak. V višjl plaMlnf razred so pomaknjeni na Eranjskem: V pr?i plaftilni razred 7 učitpljev in učiteljie: Janez Wohinz, Avgusta Mattanovič, Jožef Gregorio, Marija Blabna, Heorik Likar, Luka Jelene in Janko Mlakar. — V drugi plačilni razred pride 16uŁiteljskih oseb: Ulrik Eonjar, Franc Eoijak, Ivan Pianpcki Dragotiu Česnik, Ana Hofpvar, Jan Šuligoj, Franc Juvanc. Iro Trošt. Uršula Zupanči^, Matiia Janpžič, Ivana Mayr-Hromec, Viljpmina Bepif-Lpskovie, Miroslav Eramer, Ivan Jezeršek, Amalija Donati, Pavla Erušift. — V tretji plačilni razred pride 32 učiteljskih ospb; Frančiška Z^mljao, Anton Mabkota, Ana Tomc, Ignaeij Labtrnik, Angela Divjak, Terezija Ambroži5-Ivan6iJ. Jauez Štrukelj, Hnlena Debtvec, Marija Simouftifi, Marija Perhauc, Miroslav Žebre, Leopoldina Baudpk. Ana GFudnik-Pavšič, Franc Petiifi, Mariia Bole, Vranc Eeržif. Dariuka Franke. Aua Harbicb. Olga Šivic, Ivan VozpIj, Leopold Morela, Julija Laknpr-Jouk«', Ivan Pimat, Ana Fabian, Roza Jelenc. Leopoldina B«kowitz. I?ana Prešern Frane Eete, Marija Tome, Albina Ugat, Josip Tanžflj in Ivan Vuga. Buditeljsbt fefer, ki se je vršil dne 13, t. m. na dpkliški rndniski šoli ? Idriji, je lepo nspel. Voditeljioa gd?. Eavčičeva je pozdravila muogobrojno prisotoo občinstvo, ufiteljica gdč. TomčeTa pa je govorila o domačfin delu in idrijskih učeukab. Nora otroška nalezlJlTa bniezen se je pojarila na Nižjpm Av^trijskpin. Bolpzpn jp nekako vnptje hrbteuice ter otroci popolnoma ohromijo. Stirjo derkl ntonili pri drsanja. V vasi Prodec na Cpškem so >e otroci oa povratku iz žole drsali na reki SazRvi, Nakrat je počil led in štirje dečki so izgiuili pod ledom. Svarite otruke! Šmarje pri JelSah. Nadučitplj Fran Jurkovič je iiuenovan za ravnatelja tamkajšne osemrazrednice. Za nčiteijt-ki 8kl»d socl»lnpga od seka BZTese sIot. Jtajcrsklh učlteljcT in nftiteljic" so nndalje darovali: tor. Anton Pesek, šol. vodja v Narapljah 2 E, to?. Fran in Tilka BriDar v Gotovljab 3 K. Zganite se tudi drugi! Ogromna vt-čina ti>variše» in tovarišic še ni ničesar darovala! Fr. V o g 1 a r , bl,tgajnik. KoSansko n^iteljstvo jp priredilo dnp 26. decembra šolski mladini prekrasno božičnico z lepim in bogatim v/poredom. — Otroci 80 jako dobro ppli, deklamovali ter igrali igro ^Jaslice11. BožiČDo drt-vesce jih je obdarovalo nad 287 s pecivoni, slaščičarai, sadjem in obleko Navzofi so bili skoro rsi starši. Da je bilo toliko otrok obdarovanih, gre v prvi rrsti zibvala domaferau g. župniku, roil gosp. grofit-i HobeDWnrt, učiteljstvu in staršem. lz Dramelj t celjskem okrnja nam pišejo: Tukajšuii župnik Franc Ogrizek je pred kratkim v pridigi v začudenje vsph poslušalcer rekel: _Prvi učitelj na svetu je bil h u d i 6 , prvi liberalec pa E a j n. NaŠe mladine ne sraemo zaupati niti prosvetnim niti duhovuim hberalnim učiteljpm, zakaj mfd duhovuikl so tudi liberalci in med temi je bil Luter prvi, ia Tsi liberalci dplajo s hudičem" itd. Eer so pa učitelji, uradniki, meščani in enaki TPČiuoraa liberalei, to je, oui 86 ne dajo od duhovnikov strahovati, imajo vsi po razlaganju Ogrizkovetn hudiča za svojpga pomoinika. Ni čuda, da se temu Ogrizku povaod smejfjo, se iz njpga norfujejo in se ga porsod branijo, ordinariat pa ima 8 tem preua-jetežem in nppoko.jneipm rečne težave. To je tiati Ogrizek, o katerem smo leta 1900. poročali, da j« v bS1ot. Gospodarju" razglasil: Za izpraznjeno učiteljsko mesto na enorazredni šoli ? 0. se smn tudi vsak orgla?ec ali rnežnar ali rokodelec zglasiti, ako ve le brati in pisati. Iz 8eje c. kr. okr. Sol. sreta t Eranja dne 22. dee. I. IVkoče zadeve: Albiua Prevc, učiteljica Freddvorora iraa zaradi bolpzni dopust. Nadompstuje jo izprašana učit. kandidatioja Karolina Zupančič. Marija Frantar, učiteljica v Oerkljah je izatopila iz učiteljske službe. Njeno mesto je začasno zasedeno po Angeli Miklavčič. Učiteljske službe v Gerkljab, Trati in Tržiču so iazpi>ane v defiiiti?no nameščenje. II. Račun za I. 1908 in proračun za I. 1909 izkazuje preostanka od 1 1907 592 23 E. Dohodkov l 1908 1788*82 E, skupaj 2331*05 E prejpmkov. Potrebšoine znašajo pa 1372-45 E; preostanek torej 95860 E. Pro račun za 1. 1909 kaže potrebščiu 2875 72 E. V tetn je zapopaden tudi znespk 1000 E kot podpora za izdanje knjige BOpis kraniskpga okraja", kojo izvrSi io založi ufiteljsko društvo tpga okraja v spomin c^sarjev^ga 601ctnpga jubileja. III. Erajoim šloskim nadzorniknm za Železnike se diloči ondotoi posestmk Fraiic Eošmelj, za Javorjp pa Janpz Fajfar župnik istotam. IV. Na podlagi prošnje kraj šol sveta t Škofji Loki, da bi se izšolali bišni št 2 in 28. občina Zmine iz vsakdanje šole ter všolali v hribovsko šolo ravnotam, je okr. šol svet z ozirom na Vfliko oddaljenost — 1 — ll/i ure — ugodil. Otroci vasi Bistrice so od 1. 1890. obiskali 4 razrednico v Tržiču. Pravooveljavnpga sklepa, kam pravzaprav spada Bistrica v Tržič ali Eovor, ni bilo, skleae se, da 86 všnla vaa Bistrica ? Tržič Mariji Borovsky, učiteljici v Tržiču 86 podeli I. starostua doklada. Prošnja za podporo in zvišanje nagrade za pouk v ekskurendni Soli na Trebiji od 400—600 E se priporofilno odstopi višji šolski oblasti. Za razpisano službo v Eovorju se je oglasil en sam kompeteDt, katerega 86 tudi predlaga v dpfluitivno nameščeDJe. V. Vzame se naznanje nadzornikovo inšpekcijsko poročilo.