XV. in XVI. izvestje škofijske gimnazije
v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljublj ano
o šolskih letih 1919/20 in 1920/21.
Izdalo ravnateljstvo.
Vsebina:
1. Važnejši dogodki š. 1. 1919/20. (Sesiavil ravnalelj.)
2. Šolska poročila za leto 1919/20.
3. Šolska poročila za leto 1920/21.
V	Št. Vidu nad Ljubljano, 1921.
Založilo vodstvo škofijskega zavoda sv. Stanislava. Tiskala Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
Dr- Anton Bon. Jeglič,
škof ljubljanski.
Dr. Janez Gnidovec.
XV. in XVI. izvestje škofijske gimnazije
v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano
o šolskih letih 1919 20 in 1920 21.
Izdalo ravnateljstvo.
Vsebina:
1. Važnejši dogodki š. 1. 1919/20. (Sestavil ravnatelj.)
2. Šolska poročila za leto 1919/20.
3. Šolska poročila za leto 1920/21.
V	Št. Vidu nad Ljubljano, 1921.
Založilo vodstvo škofijskega zavoda sv. Stanislava. Tiskala Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
Važnejši dogodki š. 1. 1919/20.
Nekateri dogodki šolskega leta 1919/20 zaslužijo radi svoje važnosti, da se na tem mestu nekoliko obširneje z njiimi bavimo; ostali so zaznamovani med šolskimi poročili pod naslovom »Kronika«.
1. Petnajstletnica zavoda. Ta jubilej se sicer v zavodu ni posebej praznoval, vendar se ga tu spominjamo, ker se baš s tem letom končuje doba, ki je bila za razvoj in obstoj zavoda nad vse težavna. — Dne 17. septembra 1. 1905 se je začelo prvo šolsko leto v zavodu sv. Stanislava s sv. mašo, ki jo je daroval prevzvišeni gospod ustanovitelj v novoblagoslovljeni kapeli. Dne 19. septembra se je pričel redni pouk. Na praznik sv. Mateja, dne 21. septembra, pa je g. knezoškof zavod slovesno blagoslovil in otvoril; te slovesnosti se je udeležilo mnogo odlične gospode iz Ljubljane in vse dežele1; posebni vlak je pripeljal goste iz Ljubljane v Št. Vid.
Po avstrijskih zakonih zavod izprva ni imel pravice do naslova gimnazije, ampak se je imenoval Kn. šk, privatni učni zavod za gimnazijske predmete. Šele z ministrskim odlokom z dne 14. jan. 1906 št. 48.639 ex 1905 je dobil pravico do naslova privatne gimnazije in pravico javnosti za I. razred.
Odslej se je z vsakim šolskim letom otvoril naslednji višji razred. Za vsak novootvorjeni razred se je morala vložiti prošnja za podelitev pravice javnosti. Podlaga tej prošnji je bilo poročilo o nadzorovanju, ki ga je od 1. 1905 do 1914 leto za letom vestno in natančno izvrševal pokojni dež, šolski nadzornik, dvorni svetnik Franč. Hubad. Z min. razpisom z dne 6. marca 1913 št. 2357 se je zavodu podelila pravica javnosti za š. 1. 1912/13 in tudi pravica imeti zrelostne izpite in izdajati državnoveljavna zrelostna izpričevala. Z min. razpisom z dne 8. jan. 1914 št. 57461 ex 1913 pa je dobila gimnazija pravico javnosti, kakor tudi pravico zrel. izpitov in izdajanja državnoveljavnih zrel. izpričeval za stalno.
1	1. izvestje, str. 61.
Mnogo ovir je moral zavod premagati, preden je mogel poslati prve abituriente v svet.
Po volji prevzv. ustanovitelja je bil zavod takoj od prvega po-četka popolnoma slovenski. Vse vloge je ravnateljstvo reševalo slovenski, konference so se vršile v slovenskem jeziku, učni jezik je bil za vse predmete razen nemščine slovenski, izpričevala so bila slovenska. To seveda nekaterim gospodom pri tedanji vladi ni bilo všeč; vendar niso mogli nasprotovati, ker je po avstr, zakonih ustanovitelj in vzdrževalec gimnazije imel pravico določevati učni jezik. Zanimivo je, da je moral nekaj let pred vsako konferenco o nadzorovanju, ki jo je vodil dvorni svetnik Fr. Hubad, ravnatelj formalno izjaviti željo knezoškofa, da se zapisnik piše slovenski. Pri nadzorovalni konferenci 1. 1907 je v začetku pripomnil dež. š. nadz. Hubad, da »vis. c. kr. min. za nauk in bogoč. še ni vzelo na znanje razširjenja zavoda na III. razred in uvedbe slovenščine kot učnega jezika za grščino«. Nato je ravnatelj izjavil, da sme po § 17. or. osn. vzdrževalec zavoda tudi učni jezik določati. Prošnja se je pravočasno vložila, in ker ministrstvo ni nič odgovorilo, se sodi, da je s tem zadovoljno. S tem odgovorom se je c. kr. d. š. nadzornik zadovoljil.
Velike težave so nastale tudi radi nedostajanja slovenskih učnih knjig. Že za III. razred je prišla ovira, ker se je dotlej grščina še na vseh gimnazijah poučevala v nemškem jeziku. Takrat je rešil zavod iz te zadrege dr. Jos. Tominšek, ki je z neverjetno naglico spisal prvo grško slovnico in vadnico v slovenskem jeziku.
Še večja zapreka je nastopila, ko se je otvoril V. gimn. razred; za višje razrede gimnazij namreč sploh še ni bilo nobene slovenske učne knjige, ker so bili ti razredi doslej popolnoma nemški. Velik nedostatek je bil tudi v tem, ker ni bilo še nobenega grško-sloven-skega in razen Rožekovega nobenega latinsko-slovenskega slovarja, Poleg tega so bili slovenski profesorji, pa tudi slovenski izobraženci sploh, glede poslovenjenja gimnazij razcepljeni v dva tabora; dočim so eni zahtevali popolno poslovenjenje vseh predmetov, so drugi za nekatere predmete hoteli obdržati nemški učni jezik, češ, da se bodo sicer dijaki premalo naučili nemščine. S tem so nehote ustrezali vladi, ki ji je bila popolna slovenska gimnazija trn v peti.
Velika sreča je bila takrat za zavod, da je društvo slovenskih profesorjev imelo za predsednika odločnega prof. dr. Jakoba Žmavca, ki je z vsemi silami delal za popolno poslovenjenje gimnazij in pridobil v društvu slov. profesorjev požrtvovalnih mož, ki so se lotili spisovanja slovenskih učnih knjig.
Še enkrat je c. kr. dež. š. svet skušal ustaviti ali vsaj zadržati razvoj popolne slov. gimnazije s tem, da je tik pred otvoritvijo V.
razreda 1. 1909 z odlokom št. 2333 z dne 15. sept. prepovedal rabo še ne potrjenih učnih knjig in uvedbo slovenskega učnega jezika za latinščino. Odlok se glasi: .. .mit dem Beifügen zurückgemittelt, daß die Einführung der bisher noch nicht approbierten Lehrbücher nicht gestattet werden kann. Mangels eines lateinisch-slowenischen Wörterbuches kann auch der Antrag auf Einführung der slowenischen Unterrichtssprache bezw. der slowenicshen Lehrbücher in der V. Klasse nicht genehmigt werden, da die zur Verfügung stehenden Präparationen, abgesehen davon, daß deren Gebrauch überhaupt nicht zu empfehlen ist, weil sie die Selbsttätigkeit der Schüler nachteilig beeinflussen, nur die Lektüre einzelner Abschnitte der betreffenden Autoren, aber selbst für diese nicht in ausreichendem Maße ermöglichen, die freie Lektüre anderer Abschnitte derselben oder gar anderer Autoren aber nicht möglich machen.
Takrat je škof dr. Jeglič z odločnim posredovanjem pri ministrstvu na Dunaju odstranil tudi to zadnjo zapreko. Odslej se }e zavod v miru razvijal; 1. 1913 je bila prva matura pod predsedstvom vlad. svetnika dr. Fr. Detela. Abiturientov je bilo 30; od teh jih je dovršilo maturo 15 z odliko, ostalim 15 pa je bila priznana zrelost soglasno: krasna osnova za bodočnost.
I.epo je zavod procvital in prinašal krasne sadove, dokler ni nastopila nesrečna vojna doba, ki jo je zavod bridko občutil2. Skoro 200 gojencev je poslal v vojaško službo. Od teh jih je umrlo na raznih bojiščih ali na posledicah vojne službe 25. Da vojna služba ni najbolje vplivala na še nedozorele in nedorasle mladeniče niti v telesnem, še manj pa v dušnem oziru, da je mnoge odvrnila od duhovniškega poklica, mi ni treba poudarjati.
Tudi v učnem in vzgojnem oziru je bila vojna doba huda poiz-kušnja za zavod. Od novembra 1. 1914 do decembra 1917 je bil zavod spremenjen v vojaško bolnico. Dne 13. nov. 1914 so morali gojenci izprazniti učilnice in deloma tudi spalnice ter se umakniti v šolske sobe in njim odločene prostore:i. Prihodnje leto je bolnica zasegla še več prostorov tako, da se je moralo nekaj razredov preseliti v ljudsko šolo, doma so pa nekateri gospodje celb svoja stanovanja odstopili učencem za spalnice.
V	največji stiski je bil zavod v začetku š. 1. 1917/18, ko so prišli nemški vojaki 117 inf. divizije in zasedli pritličje in I. nadstropje ljudske šole.
2 Primeri; Zavod v vojnih letih 1914—1916, in 1916—1918 spis. prof. Kržišnik v XI. in XII. izvestju.
3 XI. izv. str. 3.	-	'
Da je bilo pri takih razmerah otežkočeno nadziranje učencev pri učenju in pri igrah in da je radi tega trpel pouk in tudi disciplina, je jasno.
Globoko smo se oddahnili, ko se je v začetku decembra 1917 bolnica pomaknila iz Št. Vida v Ljubljano. Toda že so pretile nove težave. Bolnica je odpeljala s seboj skoro ves premog in tako je bil zavod sredi zime brez kurjave. Ker se radi pomanjkanja premoga centralne peči niso mogle uporabljati, so se morale v sobah, kjer so v bližini speljani dimniki, postaviti peči in te sobe so služile za učil nice in šolske sobe. Od tedaj se centralne peči sploh niso več kurile, ker ni bilo mogoče dobiti zadostne množine premoga. V letih 1918 do 1920 so se morale radi tega v vse sobe postaviti peči z ogromnimi stroški.
Po odhodu rezervne bolnice je nastala težava tudi radi prehrane učencev. Večkrat se je moral pouk prekiniti, ker ni bilo mogoče nabaviti potrebnih živil. Tako so v š. I. 1916/17 trajale velikonočne počitnice od 3. aprila do 30. aprila. V š. 1. 1917/18 se je prekinil pouk od 15. marca do ^2, maja. Š. 1. 1918/19 se je radi pomanjkanja živil zaključilo že 6. junija.
Še eno hudo poizkušnjo moram omeniti, ki je zavod zadela v začetku š. 1. 1918/19. Takrat je v zavodu epidemično nastopila »španska bolezen«, ki si je iz vseh korporacij v zavodu izbrala svoje žrtve. Profesorski zbor je moral žrtvovati angelu smrti svojega prvega člana prof. Fr. Rebola; zbor prefektov je izgubil tovariša Janeza Pečkaja; izmed učencev, ki jih je obolelo do 200, jih je 5 podleglo zavratni morilki, usmiljenke pa so izgubile dve sestri. Dasi je bilo bolnih še več drugih učiteljev, se vendar pouk ni prekinil.
V	šolskem letu 1919/20 so zopet nastopile kolikor toliko redne razmere. Ob petnajstletnici so se polegli valovi, ki so pretresali zavod zadnja leta.
Morda ne bo odveč, če k sklepu še pogledamo, v koliko je zavod doslej izpolnil nade, ki jih je vanj stavil njegov ustanovitelj in slovensko ljudstvo. Dvojen namen je imel škof ljubljanski dr. Anton Bon. Jeglič, ko se je odločil ustanoviti zavod. Hotel je izvršiti odredbo tridentinskega cerkvenega zbora, ki nalaga škofom, da naj za one mladeniče, ki se hočejo posvetiti duhovskemu stanu, ustanavljajo semenišča, v katerih se bodo ločeni od sveta z mladega vzgajali za bodoči poklic.
Drugi namen, ki ga je imel blagi ustanovitelj pred očmi, je bil ta, da bi tudi onim mladeničem, ki se ne nameravajo posvetiti duhovskemu stanu, ampak mislijo kot profesorji, uradniki, zdravniki, odvetniki itd, delovati med narodom, dal v zavodu varno zavetje
pred mnogimi dušnimi nevarnostmi, katerim je izpostavljena naša mladina,'1
Temu dvojnemu namenu ustreza pouk in vzgoja v zavodu.
V	sledečem podajem pregled o številu učencev, ki so se doslej vzgajali in poučevali v zavodu v šolskih letih 1905/06 do 1919/20, Prvo število se nanaša na začetek, drugo (v oklepaju) pa na konec šolskega leta:
1905/06 : 96 (84); 1906/07 : 123 (119); 1907/08 : 165 (163); 1908/09 : 191 (188); 1909/10 : 216 (210); 1910/11 : 266 (256); 1911/12 : 299 (290); 1912/13:345(342); 1913/14:349(342);	1914/15:336(261);	1915/16:
354(286); 1916/17:415(366); 1917/18:379 (329); 1918/19:352(310); 1919/20 : 330 (311), Višek je doseglo število učencev v š. 1. 1916/17, ko so radi vojske z Italijo mnogi dijaki-begunci iz Gorice in Trsta našli zatočišče v zavodu. Ta pritisk se pozna tudi še v naslednjih letih.
Učni uspehi zavoda so razvidni iz sledečega pregleda:
leto	1905/06	odličnjakov 24,		sposobnih	51,	nesposobnih	9,	brez razredbe 0	
»	1906/07	»	39,	»	67,	»	13,	»	0
»	1907/08	»	45,	»	112,	»	6,	»	0
»	1908/09	»	56,	»	127,	»	5,	»	0
»	1909/10	»	59,	»	139,	» '	12,	»	0
»	1910 11	»	66,	»	155,	»	33,	»	2
»	1911/12	»	80,	»	190,	»	19,	»	1
»	1912/13	»	94,	»	219,	>	28,	»	1
»	1913/14	»	86,	»	221,	«	33,	»	2
»	1914/15	»	67,	»	162,	»	28,		4
»	1915/16	»	71,	»	191,		23,	«	1
»	1916/17	»	88,	»	252,	»	25,	»	1
»	1917/18	»	82,	»	237,	»	9,	«	1
»	1918/19	»	82,	»	203,	»	20,	»	5
»	1919/20	»	89,	»	195,	»	25,	»	2
215 učencev je doslej dovršilo svoje študije na zavodu in na pravilo zrelostni izpit, in sicer:
Š. leto 1912/13 z odliko 15, soglasno 15, z večino glasov 0, skupaj 30
» 1913/14	» 12,	»	12, » »	0,	»	24
» 1914/15	» 6,	»	18, » »	0,	»	24
» 1915/16	7,	»	13,	1,	»	21
» 1916/17	» 5,	»	10, » »	1,	»	16
» 1917/18	13,	»	18, » »	2,	»	33
» 1918/19	11.	»	27, » »	2,	»	40
» 1919/20	13,	»	10, » »	4,	»	27
Izmed teh 215 jih je 40 duhovnikov, bogoslovj				e pa	jih	študira
tudi še okrog 40. Nekaj jih je padlo v vojni ali umrlo na posledicah
4 I. izvestje str. 3.
vojnega življenja, ostali so pa v svetnih poklicih ali še v študijah. Pri tem ali onem smo doživeli prevaro, posamezne je splošna izprijenost potegnila za seboj ali jim je bivanje v strelskih jarkih zatrlo kali dobre vzgoje, ki so jo v zavodu prejeli; večinoma so pa bivši gojenci vzorni krščanski izobraženci, ki se s hvaležnim srcem spominjajo zavoda, v katerem niso pridobili le umske izobrazbe, ampak so si tudi utrdili značaj.
2.	Slovo dr. Janeza Gnidovca, Dne 6. decembra 1919 se je poslovil od zavoda dr. Janez Gnidovec, ki je bil s svojim delom in svojo molitvijo, rekel bi, duhovni ustanovitelj zavoda, ki je bil prvi ravnatelj gimnazije in 121etni rektor zavoda, čigar ime bo neizbrisno zapisano v zgodovini naše hiše.
Rodil se je 29. septembra 1873 v Velikem Lipovcu pri Ajdovcu v Sloveniji. Gimnazijo je dovršil v Novem mestu, bogoslovje v Ljubljani. L. 1896 je bil posvečen v duhovnika in 3. septembra nameščen kot kaplan v Idriji. L. 1897 je bil premeščen v Vipavo. Tam je služboval do 1. oktobra 1899. Ko je na sv. Nikolaja dan 1. 1898 škof dr. Jeglič pozval duhovnike, naj bi se oglasili tisti, ki bi se hoteli pripravljati za profesorje na nameravani škofijski gimnaziji, se je oglasil tudi Janez Gnidovec, dasi je bil že tretje leto v dušnem pastirstvu, gotovo največ iz idealnega navdušenja za škofov načrt. V oktobru 1. 1899 je odšel s petimi tovariši na Dunaj in se vpisal na modroslovno fakulteto. Na Dunaju se je marljivo pripravljal na izpite iz klasične filologije in je bil svojim tovarišem najlepši zgled vestnosti in marljivosti. Z znanstveno razpravo: »De Hippia maiore, Platonis dialogo« si je pridobil doktorski naslov. Po končanih naukih je bil 1. 1903 dne 15. septembra nameščen kot namestni učitelj na gimnaziji v Kranju, kjer je ostal do 15. septembra 1905. Medtem je dne 20. junija 1904 dovršil usposobljenostni izpit iz latinščine in grščine kot glavnih predmetov in iz slovenščine kot stranskega predmeta s slovenskim in nemškim učnim jezikom.
Ko je bil 1. 1905 otvorjen naš zavod, je dr. Gnidovec zapustil dosedanje službovanje in se preselil v Št. Vid. Vsi tedanji profesorji smo si ga enoglasno zaželeli za ravnatelja; zato mu je prevzvišeni ustanovitelj poveril to častno, pa tudi težavno mesto. To imenovanje je deželni šolski svet na znanje vzel z dopisom z dne 17. marca 1906, št. 658.
Biti ravnatelj na pravkar otvorjeni gimnaziji ni baš lahka in prijetna stvar: profesorji in ravnatelj — začetniki, knjižnice — prazne, kabineti za učila — pomanjkljivi, povsod še polno nedostatkov. Dalje je bilo treba zavodu pridobiti pravico javnosti za vsak razred
posebej in slednjič za zrelostne izpite, pri tem pa skrbeti za slovenske učne knjige, ker le s tem pogojem se je mogel pouk vršiti v slovenskem jeziku. S krepko, odločno voljo se je gospod ravnatelj lotil svojega posla. Strogo je pazil, da se je vse vršilo po predpisanem redu, da se je poučevalo po učnem načrtu, da so dobili učenci potrebnih učnih pripomočkov. Učiteljem je bil spreten voditelj v prvih težavah učiteljskega poklica. Dajal nam je svete, udeleževal se pouka in vodil naše delo. Pri tem je pa vedno postopal taktno, vestno in premišljeno. Da bi dobili učenci potrebnih učnih knjig, je izpodbujal svoje tovariše, stopil v zvezo z društvom slovenskih profesorjev in organiziral spisovanje slovenskih učnih knjig. Po njegovem posredovanju je zavod sam založil precej učnih knjig. Tako je g. ravnatelj mnogo pripomogel k ustanovitvi prve slovenske gimnazije in k poslovenjenju gimnazij sploh.
Dr. Gnidovec se je pokazal moža na svojem mestu zlasti med svetovno vojno. Zavod je postal vojaška bolnica; prostor, odločen za, dijake, se je vedno bolj tesnil, nazadnje smo morali iskati zavetja celo pod tujo streho. Večkrat je komaj za las manjkalo, da nismo bili prisiljeni pouk prekiniti in dijake poslati domov. G. ravnatelj pa je še v zadnjem trenutku z odločnim nastopom to preprečil. Vsem nam je še živo v spominu, kako je ugnal ohole nemške 'častnike, ki so hoteli našo mladino, nastanjeno takrat v ljudski šoli v Št. Vidu, vreči na cesto.
Vojna je zahtevala od zavoda mnogo žrtev. Dobremu ravnatelju je zakrvavelo srce, kadar je dobil drobno vojnopoštno dopisnico s suhim poročilom, da je kakega nekdanjega gojenca ugrabila prezgodnja smrt na bojišču. Žal, da takih poročil ni bilo malo. Še bolj pa ga je zabolelo srce, če je izvedel, da je kdo izmed njegovih dragih gojencev izgubil nadnaravno življenje, da se je izneveril načelom, po katerih smo ga v zavodu vzgajali. »Brat se mi je smrtno ponesrečil, sesträ mi je umrla, pa me ni tako bolelo kot me boli to,« mi je rekel pri neki priliki, ko mu je bivši gojenec pisal, naj ga izbriše iz Marijine kongregacije.
Svoje zlato srce pa je pokazal bivši g. ravnatelj zlasti v groze-polnem letu 1918, ko se je smrtni angel, na potu s svetovnega bojišča, za teden dni nastanil tudi v naši hiši. Tedaj je padlo pet mladostnih cvetov, pa tudi dva krepka hrasta sta se zrušila — profesor Rebol in prefekt Pečkaj. Ravnatelj, sam do smrti potrt, bolan in izmučen, je hodil od postelje do postelje, tolažil, prevideval, pokopaval. Pri vsem tem pa je še vršil svoje posle kot ravnatelj in rektor; tedaj se je pokazal g. ravnatelj velikana, ki smo ga občudovali, a doseči ga nismo mogli.
Kot rektor, ki je vodil vzgojo gojencev, je deloval na vprav apostolski način. Zavedajoč se, da samo enostranska umska izobrazba človeku ne koristi, ampak da potrebuje tudi srčne vzgoje, je gojence pri vsaki priliki navajal k vzgoji volje. Ker je bil prepričan, da je pogostno sv. obhajilo najuspešnejše nadnaravno sredstvo za okrepljenje volje, je skoro pri vsakem nagovoru gojencem priporočal vsakdanje prejemanje sv. obhajila in je v tem oziru dosegel krasne uspehe.
Poleg tega je bil gojencem in učiteljem apostol zdržnosti. Sam ves čas, kar je bil v zavodu, ni okusil alkoholne pijače in skrbel je, kako bi mladino obvaroval te pogubne razvade. S prepričevalno besedo in živim zgledom je dosegel, da se je mnogo učencev zapisalo med popolne abstinente in da je zavod vse zabave in izlete prirejal v znamenju popolne abstinence od alkoholnih pijač.
Skromno in tiho je bilo delovanje g. ravnatelja in rektorja v zavodu, zato ni mogoče vsega navesti, kar je dobrega storil slovenski mladini. To ve Bog sam; On bo tudi njegov plačnik.
V	jeseni 1. 1919 nam je popolnoma nepričakovano prišla vest, da misli g. ravnatelj zavod zapustiti, da si je izvolil nov poklic. Misijonska misel, za katero ie vedno gorel in vnemal duhovnike in dijake, ga je izvabila iz teh, za njegovo apostolsko srce pretesnih zidov na širše polje. V zavodu je mogel negovati le cvetje, tam pa bo svoje moči in svojo skrb posvetil korenini in deblu slovenskega naroda. Vso srečo mu želimo k temu velikodušnemu sklepu. Bog naj blagoslovi njegovo novo delo, ki si ga je izvolil. Naj njegova gorečnost preobrazi naš narod v ljubezni do evharističnega Boga in do Brezmadežne!
Dne 6. decembra 1919 se je zavod na ginljiv način poslovil od svojega prvega ravnatelja in dolgoletnega rektorja. Ob dveh popoldne so se zbrali učenci s svojimi učitelji in prefekti v slavnostni dvorani. Najprej se je prevzv. škof dr. Jeglič v imenu zavoda zahvalil g. ravnatelju za njegovo nesebično delovanje tekom 14 let. Nato se je poslovil v imenu gimnazije starosta profesorskega zbora dr. Ivan Knific, v imenu prefektov pa prefekt Karol Gross. V imenu učencev se je zahvalil g. ravnatelju osmošolec Matija Tomc. Nobeno oko ni ostalo suho in glasno so ihteli učenci, ko je nastopil g. ravnatelj in je do solz ginjen izpregovoril nekaj besed v slovo. Med odmori je igral dijaški orkester, pevski zbor pa je krasno prepeval. Vsem je segla v srce prekrasna Nedvedova >/Nazaj v planinski raj!«
Višji šolski svet je na prvi seji dne 4. decembra 1919 soglasno sklenil, da g. dr. Gnidovcu ob njegovem slovesu od škofijske gim-
nazije izreče priznanje in zahvalo za njegovo delo. 0 tem je obvestil dr. Gnidovca dne 12. decembra 1919, št. 19.738, tako-le:
Gospod
dr. Janez Gnidovec C. M., bivši ravnatelj škof. gimnazije v Št. Vidu
nad Ljubljano
v Ljubljani.
Da ste se odpovedali ravnateljstvu škof. gimnazije v Št. Vidu n. Ljubljano, kar je zvedel višji šolski svet zdaj tudi službeno z dopisom škof. ordinariata v Ljubljani z dne 9. decembra 1919 št. 6047, je vzel višji šolski svet na znanje.
Izstop tako delavnega in zaslužnega učitelja in ravnatelja iz šolske službe višji šolski svet iskreno obžaluje. Vaše delo se je sicer omejevalo skromno in na zunaj skoro neopaženo na škofijsko gimnazijo in škof. zavode v Št. Vidu n. Ljubljano, a je bilo dalekosežnega pomena za vse slovensko srednje šolstvo,
Izvršuioči namen in voljio požrtvovalnega ustanovitelja zavodov in gimnazije v Št. Vidu, škofa Antona B. Jegliča, ste v zvezi s svojim učiteljskim zborom uredili prvo popolnoma slovensko gimnazijo na slovenskih tleh; dali ste pobudo, da se je organiziralo spisovanje slovenskih učnih knjig za višje razrede srednjih šol, ki so bili na državnih zavodih v prvih letih Vašega delovanja še popolnoma nemški razen borih dveh ur slovenščine na teden; s tem, da so prevzeli zavodi sv. Stanislava pod Vašim rektoratom in na Vaše prizadevanje tudi društvo slovenskih profesorjev založništvo cele vrste učnih knjig, kar je dalo poguma tudi zasebnim založnikom, ste omogočili, da je to organizirano delo tudi uspelo. Posebe omenjamo tu krono vsega tega dela, izdajo grško-sl o venskega slovarja prof. Doklerja, pri katerem so odlično sodelovali tudi člani Vašega učiteljskega zbora, in pripravo izdaje latinsko-slovenskega slovarja, za katero je prem. škof. dr. Anton B. Jeglič po Vašem prizadevanju obljubil prevzeti stroške za tisk kot vreden naslednik kneza in škofa Alojzija Wolfa, ki nam je podaril nemško-slovenski
in slovensko-nemški slovar.
S tem delom ste ustvarili pogo>je, da se je doseglo tudi na državnih zavodih še pod staro Avstrijo poslovenjenje nekaterih učnih predmetov in da ob nastopu nove dobe, ob ustanovitvi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev popolno poslovenjenje ni zadelo na bistvene ovire. Brez škofovih zavodov s slovensko gimnazijo in brez Vašega dela bi bilo ob popolnem pomanjkanju učnih knjig v sedanji gospodarski in tiskarski krizi to takojšnje poslovenjenje kratko in malo nemogoče.
Iz teh razlogov je sklenil višji šolski svet' v Ljubljani na svoji seji dne 4. decembra 1919 soglasno, da Vam ob Vašem slovesu od škofijske gimnazije za Vaše delo za slovensko šolstvo izreče odkritosrčno priznanje in najiskrenejšo zahvalo.
Predsednik: Vadnjal 1. r.
3. Pozdrav škoia msgr. dr. Andreja Karlina. Istega dne 6. decembra 1919, ko se je poslovil dosedanji rektor zavoda sv. Stanislava, dr. Janez Gnidovec, je nastopil to važno mesto novi rektor msgr. dr. Andrej Karlin, bivši škof tržaško-koperski. Ves zavod je bil tega dogodka izredno vesel; saj je novi g. rektor znan po svoiji izredni ljubeznivosti, pa tudi po posebni spretnosti v vzgoji mladine, s katero se je ukvarjal dobršen del svojega življenja. Dve leti je bil učni prefekt v Alojzijevišču, 6 let gimnazijski katehet in profesor v Ljubljani, 7 let nadzornik verouka za ljudske in meščanske šole in za učiteljišče, pet let vodja deškega semenišča Alojzijevišča v Ljubljani.
V	najtežavnejših časih je vladal dr. Andrej Karlin tržaško-ko-persko škofijo. Vztrajal je ves čas svetovne vojne na svojem mestu. Dočim je c. kr. vlada pobegnila v Opatijo, njega niso pregnale niti bombe, ki jih je sipal italijanski aeroplan na njegovo palačo. Mnogo je trpel zlasti potem, ko je italijanska armada zasedla Trst, Ker nf nikdar skrival svoje zvestobe do Jugoslavije, so ga začeli Italijani na vse načine preganjati. Enkrat je nahujskana tolpa vdrla celo v njegovo stanovanje in mu napravila ogromno škodo. Slednjič se je vdal pritisku in se odpovedal škofiji. Rimska stolica ga je imenovala pri tej priliki naslovnim škofom temiskirskim in mu podelila visoko odlikovanje.
Preselil se je v Jugoslavijo. Ljubezen do dela mu ni dopustila, da bi si privoščil počitka, ki ga. je bil potreben. Nastanil se je v zavodu sv. Stanislava in je izvolil prevzeti pravkar izpraznjeno mesto rektorja na tem zavodu, kjer si je takoj s prvim nastopom pridobil srca svojih gojencev. Priljubljenemu gospodu rektorju želimo obilno božjega blagoslova, da bi mogel mnogo let čil in zdrav, kot je sedaj, delovati na tukajšnjem zavodu v korist naše ljube mladine in vzgojiti slovenskemu narodu poštenih in značajnih ljubiteljev in voditeljev!
4. Sedemdesetletnica prevzv. kneza in škofa dr. Ant. B. Jegliča.
Dne 29. maja 1919 je prevzv. škof dr. Anton Bon. Jeglič, ustanovitelj zavoda sv, Stanislava, praznoval svojo sedemdesetletnico. Ves katoliški slovenski narod je tekmoval, da bi ta izredni dogodek proslavil kar najsijajneje in pokazal svojo globoko vdanost in hvaležnost do svojega apostolskega nadpastirja. Jasno je, da tudi zavod sv. Stanislava ni hotel zaostati. Obhajal je ta jubilej v nedeljo dne 30. maja
1919 popoldne. Ob 2. popoldne se je presvetli jubilant pripeljal v zavod v spremstvu škofa in rektorja msgrja. dr. Karlina in obeh tajnikov gg. Pahorja in Štreklja. Pri vhodu v park je slavljenca pričakoval profesorski zbor, gg. prefekti in dijaki v špalirju z godbo na čelu. V slavnostno okrašeni dvorani je igral najprej domači godalni orkester pod vodstvom g. prof. Hybaška Schneiderjevo pozdravno koračnico. Nato je škof in rektor dr. Karlin pozdravil slavljenca v imenu vseh hišnih stanovalcev kot gospodarja in očeta. G. ekonom Markež pa je med tem pozdravom izročil presvetlemu ustanovitelju zavoda skupno fotografijo profesorjev, prefektov in gojencev. Potem je mešani zbor pel s spremljevanjem harmonija Foersterjev »Slavospev«. Osmošolec Bizjak je lepo deklamiral Horacijevo »Exegi mo-numentum«, .mešani zbor pa je krasno pel Ipavčevo »Kukavico«. Nato je nastopil ravrtatelj gimnazije A. Koritnik, ki je takole govoril:
Prevzvišeni vladika, cenjeni gostje!
Včeraj je minulo 70 let, odkar je v Begunjah na Gorenjskem v preprosti kmetiški hiši nastopil pot zemeljskega življenja mož, na katerega zre danes s ponosom vsa Slovenija, mož, čigar ime spoštljivo izreka vsak pošten Jugoslovan, mož, kakršnih celo veliki narodi nimajo mnogo: naš velikodušni ustanovitelj, naš blagi oče in dobrotnik, prevzvišeni vladika ljubljanski, dr. Anton Bonav. Jeglič.
Sedemdesetlet! — Dolga doba — skoro nedosežna mladeniču, ki »gradove zida si v oblake«, ki ga iz meglene dalje vabijo cilji in vzori, pa se mu le prepočasi speši pot, ki vodi do njih. Ali, kakor se nam v vsakdanjem življenju zdi, da tisti dan najhitreje mine, ko smo z delom najbolj obloženi, tako se tudi samo na sebi dolgo življenje zdi kratko onemu, kateremu življenje ni praznik, ampak delaven dan. Po pravici vprašuje Cicero5: Quid est in hominis natura diu? Tantum remanet, quod virtute et recte factis conseculus sis. (Kaj je v človeškem življenje dolgotrajno? Le to ostane, kar si dosegel s krepostjo in dobrimi deli). Zato pa življenja velikih mož ne merimo po letih, ampak po delih. In če so mnogi veliki možje vkljub kratkemu življenju zaslužili, da se jih zgodovina spominja s hvaležnostjo, s kakšnim občudovanjem in s koliko hvaležnostjo moramo slaviti šele take može, ki so dolgo življenje posvetili neprestanemu delu za svoje brate, za narod svoj! In med takimi možmi se bo med Slovenci vedno imenoval na najodličnejšem mestu škof dr. Jeglič.
Bonaventura — bona ventura — s tem pomenljivim in proro-škim imenom je 1. 1898 stopil škof Jeglič kot novoimenovani knez
s Cato maior c. 19.
in škof ljubljanske škofije iz tujine na domača tla. In danes, po 22-letnem delovanju njegovem med nami lahko potrdimo, da je bilo to ime najboljši omen za bodočnost, nekak program njegove vlade. Kamorkoli se ozremo, povsod vidimo in čutimo in uživamo dobrine, ki smo jih po njem prejeli, sadove njegovega dela.
Slovensko ljudstvo se je v tej dobi dvignilo v verskem in kulturnem, v gospodarskem in političnem oziru. Misijoni, ki so se vršili po naročilu škofa Jegliča po vseh župnijah, so prekvasiii slovensko ljudstvo s krščanskim življenjem in mišljenjem. Trije katoliški s h o d i, ki so bili sklicani za vlade škofa Jegliča in na njegovo iniciativo, so čudovito dvignili versko zavest našega naroda. Marijine družbe, ki so se ustanovile po vseh župnijah ljublj. škofije, širijo češčenje Marijino in varujejo zlasti mladino raznih dušnih nevarnosti, češčenje sv. Rešnjega Telesa: kako lepo se je razcvetelo za vlade našega prevzvišenega slavljenca!
Mladeniči se po prizadevanju škofa Jegliča organizujiejo v izobraževalnih društvih, katerih cvet je slovenski Orel, ki zbira v svojih vrstah mladino, da jo obvarulje sirovosti, podivjanosti in razuzdanosti, da ji razsvetljuje um z lučjo resnice in utrjujie telo z raznimi telesnimi vajami0. — Po mestih in po deželi so se osnovale razne gospodarske zadruge, konsumna društva, hranilnice in posojilnice, v Ljubljani Gospodarska zveza in Zadružna zveza: vse te ustanove imajo namen v gospodarskem oziru dvigniti naše ljudstvo. In v politiki? Slov. ljudska stranka, ki stoji na temelju krščanskih načel in je zvesta katoliški cerkvi, za katero z vsem ognjem dela Presvetli s svojo duhovščino, je razširjena po vseh slovenskih pokrajinah. S kako odločnostjo, s kolikim umevanjem časovnih razmer je Presvetli v svetovni vojni, kljub raznim zaprekam, kljub ljubljanski in dunajski vladi pokazal stranki pravo smer! Kratko lahko povemo: Da stoji danes slovensko ljudstvo med tremi plemeni naše države i v verskem i kulturnem, i v gospodarskem i političnem oziru na prvem mestu, je velika zasluga našega apostolskega škofa in v njegovem duhu delujočega svečeništva!
Toda naš veliki vladika je hotel dati slovenskemu narodu še več: ustanovo, ki bi preživela njega in njegove sodobnike, ki naj bi bila še poznim rodovom vir prave izobrazbe in omike, ustanovil je prvo katoliško gimnazijo. To je njegovo življensko delo. največji dokaz njegovega apostolskega duha, s katerim si je ovekovečil ime med Slovenci.
6	Knezoškof dr. A. B. Jeglič str. 32.
Katoliška gimnazija? Ali je bila potrebna? Ali ni država dolžna skrbeti za šolstvo? Gotovo je v prvi vrsti država dolžna skrbeti za izobrazbo svojih podanikov. Prav tako in še bolj je pa dolžan škof skrbeti za duhovski naraščaj, pa tudi za naraščaj značajnih, krščansko mislečih izobražencev sploh. Če namreč škof vidi, da je državno šolstvo načeloma brezversko, da na državnih šolah poučuje lahko vsakdo, bodisi katoličan, protestant ali jud in poučuje, kakor se mu vidi: kot teist ali ateist, kot kristjan, panteist ali materialist,7 če vidi, da se vsled tega marsikak mladenič pokvari, izgubi vero in poklic, in da tudi v narodu samem radi tega gine verska zavest in moralna krepost: potem mora škof kot pastir duš poseči vmes in z vsemi močmi delati na to, da obvaruje mladeniče pogubnih vplivov brezverskih šol, da ne izgube poklica in verskega prepričanja; mora poskrbeti, da se vzgoje narodu pravi voditelji in vzgojitelji. Že predniki škofa Jegliča so resno mislili na to, kako bi Alojzijevišče, ki ga je ustanovil škof Anton Alojzij Wolf, razširili in izpopolnili v gimnazijo. Toda za tako velikansko delo je bilo treba moža nadčloveške vztrajnosti, jeklene volje in tako živega zaupanja v Boga, kakršno najdemo samo v življenju nekaterih sVeitnikov. In tak mož je bil škof Jeglič.
V	dno duše ga je zaskelela izjava velike večine naše akade-mične mladine v avgustu 1. 1898, da krščanstva neče imeti za vodilo svojemu javnemu življenju. Z grozo je gledal v bodočnost našega naroda, ki bo imel take može za voditelje in učitelje. Zato je že 30. avgusta 1898 poslal svoji duhovščini poziv, da ustanovimo katoliško gimnazijo.8
Vsi dobro misleči Slovenci so se te misli svojega nadpastirja z navdušenjem oprijeli. On sam je odslej posvetil vse svoje moči, ves prosti čas, ves svoj denar udejstvitvi te svoje ideje. Ni se strašil ne ogromnih stroškov, ne težavnih potov, ne zlobnega nasprotovanja od raznih strani. Koj v jeseni 1. 1898 je napravil trojno pot: v Lurd k preč. Devici Mariji, v Rim k sv. očetu in na Dunaj k tedanjemu vladarju. Poskrbel je za prve profesorje in vzgojitelje, poiskal spretnega graditelja, določil pripraven prostor za novo zgradbo.
Komaj tri leta poltem, ko je škof zamislil idejo katol. gimnazije, je stvar že toliko dozorela, da je mogel dne 16. julija 1901 slovesno blagosloviti in položiti vogelni kamen, in 1. 1905 je bilo velikansko poslopje dodelano in opremljeno. Dne 16, sept. 1905 so se prvenci zavoda — 96 jih je bilo — zbrali v zavodu; v nedeljo dne 17. sept.
7	Kat. Obzornik III. str. 182.
s Knezoškof dr. A. B. Jeglič str. 18.
je škof blagoslovil krasno kapelo in posvetil veliki oltar, 21. sept. pa, na dan sv. Mateja, je zavod slovesno blagoslovil in otvoril.
Toliko delo v tako kratkem času! To je mogel izvršiti le mož železne volje in pa neomajnega zaupanja v Boga. »To pa rečem,« pravi sam v nekem govoru, »da o pomoči božji nič ne dvomim. Naša naloga je, da ne delamo po svojem temperamentu in po svoji glavi, ampak, da skušamo spoznati voljo božjo: ako smo jo spoznali in podvzamemo to, kar Bog hoče, potem je uspeh gotov, ker kdo se bo Bogu zoperstavil? Mnoge okolnosti mi izpričujejo, da je naše delo po volji božji, zato ga bo božja roka izpeljala.«” Da, božja roka ga je izpeljala s prizadevanjem in sodelovanjem gorečega nadpastirja, ki pri tem ni imel drugega namena, kakor da se med našim ljudstvom utrdi, ohrani in razširi kraljestvo božje, da se pospeši prava znanost v luči večnih resnic, da se utrdi pravo krščansko življenje in tako pripomore slovenskemu narodu, da bolj gotovo doseže od Boga mu dani časni in večni namen.11' In s tem je škof Jeglič neprimerno več koristil narodu slovenskemu, kakor marsikdo izmed njegovih nasprotnikov, ki so njemu in zavodu naravnost napovedali boj in mu obljubili nasprotovati do skrajnosti. Po pravici je škof v otvorilnem govoru nase in na svoje nasprotnike obrnil izrek apostola Pavla: »Slovenci so, jaz tudi; slovenski narod ljubijo, jaz tudi, za korist Slovencev delajo, jaz tudi, morda več kot oni.«11
Škof Jeglič pa ni ustanovil samo prvo katoliško gimnazijo, ampak je dal Slovencem tudi prvo slovensko gimnazijo. Saj nismo imeli Slovenci do tedaj nobene slovenske gimnazije. V tujem jeziku so se sinovom slovenskih maiter podajale gimnazijske znanosti, do-čim so bile Nemcem dostopne neposredno. Pa ko bi ostalo samo pri tujem jeziku! Često so žalibog slovenski dijaki s tujim učnim jezikom vsrkavali tudi tujega duha! Koliko izobražencev se je zbog tega izneverilo svojemu narodu, ali jih vsaj postalo mlačnih in omahljivih v narodnem oziru! — In kako otežkočeno je bilo učenje dijakom slovenske narodnosti! Če jih je kljub vsem tem težavam tako lepo število odličnih voditeljev in buditeljev naroda izšlo iz tedanjih šol, je to pripisovati le neprekosljivi marljivosti in izredni nadarjenosti slovenske mladine. Kaj bi slovenski narod mogel pričakovati od te mladine šele tedaj, ko bi se izobraževala v materinščini! Vse te razmere je z žalostnim srcem opazoval veliki Slovenec in Jugoslovan Jeglič in
0 Kn. šk. zavod sv. Stanislava v Št. Vidu str. 26.
10 na istem mestu.
✓
11 Kn. šk. zavod sv. Stanislava v Št. Vidu str. 50.
dozorel je v njem sklep: Če ustanovim katoliško gimnazijo, mora biti ta gimnazija slovenska!
Ali laže je to skleniti nego izvršiti. Sicer je imel po avstr, zakonu ustanovitelj in vzdrževalec gimnazije pravico določiti učni jezik, toda za udejstvitev te pravice je bilo treba še marsikaj, predvsem slovenskih učnih knjig. Vsi razredi višje gimnazije so bili dotlej popolnoma nemški, treba je bilo torej cele vrste novih šolskih knjig. Pridno se je lotilo društvo slovenskih profesorjev tega težavnega dela, ali čas je hitel in preden so bile knjige pripravljene in odobrene, bi jih bilo treba že vzeti v roke. In tedaj je razvoj prve slovenske gimnazije zadel na prvo težko oviro in preizkušnjo. Deželni šolski svet je namreč dne 15. septembra 1909 prepovedal rabo še nepotrjenih učnih knjig.12 Kaj sedaj? V par dneh se bo moral pričeti pouk; kaj bo s slovensko gimnazijo? Kdo bo pomagal, če ne škof Jeglič? Dne 17. septembra se napoti odposlanstvo učiteljskega zbora na Goričane k škofu in mu vso zadevo pojasni. »Takoj se odpeljem na Dunaj,« je bil škofov sklep. Dne 20. septembra že pride z Dunaja telegram: »Začnite vse slovensko! Jeglič.« Tako je v teh kritičnih, zgodovinskih dneh škof Jeglič s svojim odločnim posredovanjem rešil slovensko gimnazijo, ki jo je hotel nemški šovinizem že v kali zatreti.
Škof je velikodušno podpiral spisovanje učnih knjig, omogočil je izdajo grško-slovenskega slovarja in tudi za latinsko-slovenski slovar je obljubil prevzeti ogromne stroške. S tem si je pridobil nevenljivih zaslug ne le za svojo gimnazijo, ampak tudi za slovensko šolstvo sploh; kar višja šolska oblast sama odkrito priznava v pismu, ki ga je poslala bivšemu ravnatelju dr. Jan. Gnidovcu.13
Prevzvišeni vladika! S ponosom se danes ob 70letnem godu ozirate na preteklo življenje, posvečeno delu, izvirajočemu iz ljubezni do Boga in do bližnjega. Na sredi šentviškega polja, na vznožju svete Šmarne gore, pred vraiti bele Ljubljane, v srcu Slovenije ste si postavili spomenik aere perennius, kakršnega bi Vam slovenski narod nikdar ne bil mogel postaviti. Že danes lahko kažemo na krasne sadove, ki jih je obrodila ta Vaša plemenita ustanova. Naša dolžnost bo — in to Vam danes ob 701etnici slovesno obetamo — da bomo vsi: učitelji in učenci, vzgojitelji in gojenci, v Vašem smislu in po Vaših namenih nadaljevali Vaše delo. Vaš namen je kratko izražen v zlatem napisu, ki se blišči s pročelja naše hiše: Kristusu, Zveličarju sveta! Da, Kristusu, Zveličarju sveta, bodi posvečeno naše delo in naša molitev, naša hiša in naša šola, mi vsi, ki tu delujemo kot
12 Glej str. 5. “ Glej str. 11.
Izvestje, XV XVI.
učitelji ali kot vzgojitelji! Vi, Prevzvišeni, ste nam dali zgled pravega domoljubja in prave narodnosti, ste nam pokazali pot, po kateri moremo narod svoj najvarneje pripeljati do prave izobrazbe, pa tudi do prave sreče. Pot je Kristus, Zveličar sveta! V Kristusu je prava znanost, v Njem je prava sreča za poedinca in za narod. To pot bo kazal od Vas ustanovljeni zavod Slovencem do poznih rodov. Ko že zdavnaij ne bo več nas, ko bodo drugi učitelji in vzgojitelji vršili naše delo in drugi mladeniči napolnjevali te tihe prostore, se bo iz teh svetih hramov še širila prava znanost in prava pobožnost, pa tudi prava sreča med slovenskim ljudstvom. In tako bo na onem mestu, kjer je pred 20 leti še rastel telesni kruh slovenskemu poljedelcu, vzrastlo seme Kraljestva božjega, ki ste ga Vi vsejali, in bo rodilo in se množilo in se razrastlo v ogromno drevo, ki bo raztezalo svoje veje po vsej širni domovini. In tedaj se bo uresničila Vaša apostolska želja, ki ste jo pred 15 leti izrekli na tem-Ie mestu: Christus vincit, Christus regnat, Christus imperat!
Po slavnostnem govoru je mešani zbor zapel Vodopivčevo »Lunico«, nato pa je šestošolec Tine Debeljak izborno prednašal globoko zamišljeno deklamacijo »Možu«, ki jo je za to priliko sestavil g. prefekt Iv, Sadar.
Možu.
Od vseh strani, vije vihar.
Drevje ruje,
ogenj bljuje,
vžiga — znotraj obup,
zunaj požar.
Sključili so se sloki možje, upognili hrbte, upognili pleča; milo tožili: »Strašna ječa!« in klonili k zemlji glave.
V	šumu viharja — čuj — se glas razlega, močen, kakor glas vpijočega v puščavi; resen, kakor glas sodnika v večni slavi, silen v srca, v duše vsem posega.
»Dvignite glave! Luč je nad vami;
Zarja vam nudi — Solnce v naročju.
Ni za gorami, ni nad gorami;
vsem dosegljiva, na vsakem pobočju.«
Množica se dviga:
Glej jih: Mnogi na obraz položili so roke, zakrili so oči; kriče: »Še konca ni noči!«
Klic gre . . . Bolj in bolj doni:
»Proč roke od umazane prsti!«
Klic gre... Od gore, do gore: vžiga kresove ki nas svare:
Glejte od tam sovražnik gre.
Blaženi glas!
Odmevaš dolgo vrsto let.
Pretresaš nebo, da blagoslavlja zemljo,
kjer naj bo vedna pomlad:	♦
pri belem cvetu beli cvet.
0, da se skoro približa pomlad!
0, da dvignejo glave sloki možje; o, da uprejo v Zarjo in v Solnce oči:
Videli bodo — viharjev ni!
Tedaj se bo dvignil do neba spev: -Blaženi glas — rešil si vse,
v katerih srcih si našel — pravi odmev!
Sedmošolec Fridolin Pogačnik je prav tako spretno deklamiral Pregljevo prigodnico:
Presvetlemu gospodu knezu in škofu Bonaventuru za 70letni god.
Kaj Tvoje je starosti cvet?
Kaj čar je Tvojih sivih let?
Kaj žar je Tvojih sivih las?
Kaj glorija ob Tvoj obraz?
Življenja Tvojega izraz?
Tvoj smoter sveti? Charitas !
Iz čudotajnih tal, iz dna
vzcvetela roža je svetla,
iz gore usmiljenja je gnala
in v vek in rod ko luč je stala
in stlala vonj je v mrak in molk,
sijala blagoslov stogolk:
vseluč, vsemoč in-vsedobrota
ta tuja roža in mogota,
veselja božjega izraz: charitas!
O blagor mu, ki kakor Ti iz mladih let v en cilj živi in so njegova dela vsa
izliv ljubečega srca, in cepi kakor Ti v starost značaj, ki diše ga mladost; je starček že in sivolas, a je vsemlad njegov izraz in je vsemoč njegov korak in hodi kakor luč skoz mrak in kakor stolp za vzgled stoji!
V s e 1 e p je, kdor Bogu živi!
Zdaj vem, kaj žar je Tvojih las,
Kaj glorija ob Tvoj obraz.
Odsev je svet s Presvetega, sramotno v križ Razpetega, vsebrata v vek Prisotnika, človeku Vsedobrotnika.
O n dal je sebe v Tvoj obraz, poljubil zarjo Tvojih las —
Ave, Presvetli, Predobri!
Zopet je nastopil mešani zbor s Foersterjevo »Naše gore«, ki je zelo ugajala. Nato je četrtošolec Avgust Mencinger deklamiral Iv. Sadarjevo pesem:
Ustanovitelju.
Desetkrat sedem let — lepo število življenskih dni, Vam, Svetli je vladika, nebo v dobroti svoji naklonilo.
V	tej vrsti — kaj se biserov svetlika!
Kaj potnih s r a g je čelo orosilo!
Kaj bridkih ran nam kaže verna slika!
Za koga vse? Bogu in domovini, to Vam je cilj življenja ves, edini!
Kdo naj našteje vse mladostne boje?
O, mnogo mladcev je omahovalo; izginil je za mnogim sled njih hoje; uživanje je premnoge pokopalo.
Zanašajoč se na darove svoje, so zašli v brezdno raz nevarno skalo.
A kdor pri Bogu poiskal je luči, ta varno hodi, tema ga ne muči.
Da, k Bogu, k Luči, to je tisto delo, ki ste si ga, Presvetli, določili.
In kvišku dvignili ste svoje čelo, učili jasno, resno ste svarili.
Po tem srce je Vaše koprnelo,
da vsem bd bili vse in vse rešili,
Kot oče ste kazali pot nam k Bogu Kot mati zbirali k Mariji v krogu.
Vi videli ste ljudsko siromaštvo:
Odprli ste duha in rok zaklade, da bi nam pridobivali bogastvo, ki dvigalo moči bi naše mlade;
Vi v dušah ste budili nam junaštvo,
Vi vedno svežili ste naše nade.
Branili vselej ste povsod neustrašno naš mali narod, deco skoraj plašno!
Nam pa, mladini, — hvala tisočera, — ste zlati grad v ravnini sezidali; to naj bo tabor, kjer se brani vera, ki smo po dedih jo podedovali; to Vaše je do nas ljubezni mera, ta skalni glas, ki kliče: »K meni, mali!«
0,	to je delo večno, neminljivo,
ki Vas slavilo bo v bodočnost sivo!------------
A kje je moč, ki mogla bi našteti, kar mož stori, ki ga ljubezen vodi, ljubezen do Boga, ta cvet med cveti, in do ljudi, ki spremlja jo povsodi: pravični Oče v nebu, trikrat sveti, bo sodil prav, kakor vselej presodi.
Nam pa hvaležno vzklika duša vneta:
»Bog živi dolgo — našega očeta!«
Ko je nato Prevzvišeni sam stopil na oder, da povžame besedo, je bil od lepe prireditve tako ginjen, da ni mogel takoj dobiti besede. Zahvalil se je za prireditev in v svojem odgovoru podal kratko zgodovino zavoda, poudarjal je, da je pri vsem svojem delu, zlasti, pa pri zidanju zavoda na Boga zaupal in je obljubil, da bo s pomočjo božjo zagotovil tudi obstoj zavoda.
Godba je zasvirala zopet koračnico in lepe slavnosti je bilo konec.
Presvetlemu vladiku želimo, da bi v tem zavodu, ki ga tako ljubi, doživel še mnogo tako lepih uric, kakor je bila ta.
5.	Obiski. Kardinal Dubois v zavodu sv. Stanislava. Na svojem potovanju skozi našo državo se je ustavil francoski kardinal Dubois tudi v Ljubljani. Dne 14. maija si je ogledal zavod sv. Stanislava. V njegovem spremstvu so bili: msgr. Gabriel Llobet, škof v Gapu, msgr, Georges Grente, škof v Le Manon, dva kardinalova tajnika, dva francoska stotnika, vizitator lazaristov iz Carigrada Lobry, en dominikanec misijonar iz Mosula v Mezopotamiji in slednjič baron du Leche.
V	Belgradu se je pridružil tudi profesor dr. Janjič.
Popoldne ob pol 4. so se pripeljali visoki gostje na 3 avtomobilih. Učenci so jih s svojimi profesorji in prefekti pričakovali pri
glavnem vhodu. Rektor msgr. dr. Karlin je povabil ljube goste najprej v hišno kapelo. S kora so mogočno zadonele orgle in dijaški zbor je zapel Premrlovo »Za gore že solnce hiti«.
Nato je bil pozdrav v slavnosltni dvorani, ki je bila v ta namen okrašena z zelenjem in zastavicami. Najprej je g. rektor pozdravil kardinala s sledečim nagovorom:
Eminentissime Princeps!
Illustrissime et Reverendissime Praesul archidioecesis Rotho-
magensis!
Nuntius, quem de adventu Eminentiae Vestrae Reverendissimus Ordinarius dioecesis Labacensis ac fundator huius collegii nuper nobis attulit, ab omnibus, qui hanc domum incolunt, quam maxima laetitia acceptus est. Etenim nuntiabat brevi tempore nostram domum praesentia sua ornaturum esse filium clarissimum nationis, quae longe lateque diffusa et humanitate politissima et mater tot sancto-rum ubique terrarum iure meritoque »la grande nation« nuncupari solet. At multo adhuc maiore gaudio exsultare decet et oportet in-colas seminarii ecclesiastici de praesentia Patris purpurati, S. R. E. Cardinalis, et quidem ex ea dioecesi, in qua rogum ascendere iussa in flammis animam efflavit innocentissimam Joanna d' Are, virgo fortissima atque piissima, quae ante quinque saecula patriam suam in libertatem vindicaverat et intra paucos menses a Benedicto XV.
S.	P., uti speramus, ad altaris honorem sollemni modo elevabitur.
Quapropter maximas agimus gratias ob singulärem benignita-tem, qua Eminentia Vestra domum hanc, Christo Salvatori mundi dedicatam, visitare non dedignata est. Et tarn civilem, quam eccle-siasticam Eminentiae Vestrae legationem recolentibus nobis fas sit ex intimo et pleno corde in notas erumpere voces: Benedictus, qui venit in nomine Domini!
Et nunc benigne mihi concedas quaeso, Eminentissime Domine, ut de huius collegii incolis pauca adiungam. Ecce, filii nationis Slo-venae, nationis, quae non solum antemurale christianitatis merito nuncupata est, sed etiam columna catholicitatis et Deo adiuvante ministra unionis ca'tholicae in nostris regionibus appellari poterit. En flos patriae nostrae, qui in hac domo virtuti et musis operam dat et ex una parte a professoribus gymnasii, ex altera vero a praefectis studiorum instruitur et regitur, ut dignus fiat, qui ad alitiores gradus promoveatur. Est hic christiana iuventus ex omnibus regionibus, ubi lingua Slovena auditur, congregata. Sunt hic filii Carinthiae, Styriae, Carniolae, sunt etiam de litore maris Hadriatici, de confinio urbis
Tergestinae et comitatus Goritiensis, de ora maritima Hystriae, quin etiam de vicinitate sinus Flanatici. Sed proh dolor! Magna pars alum-norum ad illas pertinet regiones, quae iam per annum a gente nobis inimica occupatae tenen'tur et in futurum periculum est, ne a terra paterna seiungantur.
Eminentissime Domine! Hoc vulnus nostrum grave. Et sicut quondam regina Esther apud Assuerum pro salute populi sui vocem suam emisit, ita et ego hodie ex intimis praecordiis meis exclama-verim: Si inveni gratiam in oculis tuis et tibi placeit, dona mihi, dona mihi animam meam, pro qua rogo, et populum meum, pro quo ob-secro. Traditi sumus ego et populus meus, ut conteramur, iugulemur et pereamus!
Princeps Eminentissime! Talis est anima populi nostri hisce diebus et ex plenitudine cogitationum cor loquitur.
Quamobrem Te, Emineritissime Domine, non solum proprio, sed etiam nomine huius florescentis iuventutis, immo nomine totius populi Sloveni oro et obsecro, ut quando ad patrios lares reverteris, explicet E. V. optimatibus nationis Gallicae Slovenorum stirpem nolle mori in servitute Italiae, sed desiderare vivere sub potestate Jugo-slava. Illic mors est nostra, hic vita. Et vitam, non mortem deside-ramus, appetimus, volumus.
Eminentissime S. R. E. Cardinalis! Sis noster bonus intercessor, protector, defensorque libertatis nostrae! Hoc instanter, instantius et instantissime oro, rogo et deprecor. Et Dominus benedicat introi-tum Tuum et exitum Tuum ex hoc nunc et usque in saeculum! (Ps. CXX.)
V	slovenskem prevodu se glasi ta nagovor tako-le:
Vaša knežja Vzoritost!
Prevzvišefti in Presvetli nadškof!
Ko nam je prečastiti ljubljanski vladika in ustanovitelj tega zavoda sv. Stanislava sporočil, da namerja Vaša Vzoritost počastiti s Svojim pohodom tudi našo hišo, smo vsi sprejeli to novico s posebno radostjo. Zvedeli smo namreč, da obišče naš zavod v Vaši osebi sin onega vrlo znamenitega naroda, ki slovi širom sveta po svoji oliki in omiki, po mnogih svetnikih in ki ga splošno »la grande nation« (veliki narod) nazivljejto. Še z večjo radostjo pa sprejemajo gojenci cerkvenega semenišča novico, da jim bo možno pozdraviti v svoji sredi enega izmed kardinalov svete rimske Cerkve, in sicer iz tiste škofije, v kateri je Ivana d'Arc, devica orleanska, bila obsojena, dvigniti se na grmado, kjer je v ognjenem zublju izdahnila
svojo nedolžno dušo, tista devica, pogumna in pobožna, ki je pred petimi stoletji osvobodila svojo domovino in bo, kakor upamo, za malo mesecev od papeža Benedikta XV. slovesno povzdignjena na čast oltarjev. Zato izrekamo Vaši Eminenciji največjo zahvalo za posebno dobroto, da ste blagovolili obiskati to hišo, ki je posvečena Kristusu, Zveličarju sveta. In z ozirom na državno in cerkveno poslanstvo Vaše Vzoritosti si usojamo iz dna srca pozdravno vzklikniti z znanimi besedami: Blagoslovljen, ki prihaja v imenu Gospodovem!
In sedaj naj mi blagovoljno dodeli Vaša Vzoritost, da dostavim še katero o gojencih tega zavoda. To so Vam sinovi slovenskega naroda, ki se ne nazivlje samo »predzidje krščanstva«, ampak se imenuje tudi steber katoličanstva in postane, ako Bog da, posrednik katoliške edinosti v naših pokrajinah. To Vam je cvet domovine naše, ki se v teh prostorih vadi v vednosti in čednosti. Od ene strani negujejo ta cvet gimnazijski profesorji, od druge pa hišni prefekti vzgojo podpirajo in nadzirajo, da se tako dijaki dvigajo na vedno višjo stopnjo. Evo Vam krščanske mladine, zbrane v tem zavodu od vseh pokrajin, kjer se čuje slovenski ijezik. Dospeli so sem mladeniči s Koroškega, Štajerskega in Kranjskega, od Jadranskega morja, od mejnikov mesta tržaškega in grofije Goriške, od obali Istrske, celo od obližja Reškega zaliva. Toda, žal, dobršen del naših gojencev prihaja od tistih pokrajin, katere že leto dni nam sovražno ljudstvo drži zasedene in je za bodočnost opasno, da se ti deli od naše zemlje odtrgajo.
Eminencija! To je naša globoka rana. In kakor je nekdaj kraljica Estera pri kralju Asveru dvignila svoj glas za rešitev svojega ljudstva, tako bi tudi jaz danes iz globine svojega srca vzkliknil: Ako sem zadobil milost v Tvojih očeh in Ti je prav tako, dodeli mi, podari mi mojo dušo, za katero prosim, 'dodeli mi ljudstvo moje, za katero moledovam. Zakaj prodani smo, jaz in ljudstvo moje, da nas pokončajo, pomore in pogube!
Knežja Vzoritost! Tako je razpoloženje našega ljudstva te dni in iz polnosti misli srce govori. Zato Vašo Eminencijo ne samo v svojem, ampak tudi v imenu tukajšnje cvetoče mladine, da, v imenu celega naroda slovenskega živo prosim, da kadar se povrnete v Svoj zavičaj, pojasnite prvakom francoskega naroda, da Slovenci ne marajo umreti v sužnosti italijanski, marveč hočejo živeti v državi jugoslovanski. Doli v Italiji je naša smrlt, tu v kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev je naše življenje. In življenja, ne pa smrti, si želimo, življenja hočemo in zahtevamo.
Eminencija! Kardinal svete rimske Cerkve! Bodite naš priproš-njik, pokrovitelj in zagovornik naše svobode! Za to Vas čim najlepše, najvljudneje, najprijazneje prosimo. Gospod pa naj blagoslavlja Vaš vhod in izhod od sedaj in na veke! (Ps. 120.)
Po pozdravnem govoru so pevci zapeli »Gozdič je že zelen« in »Rožic ne bom trgala«. Z vidnim zanimanjem so francoski gostje poslušali naše milo narodno petje. Slednjič se je g. kardinal zahvalil v francoskem jeziku za krasni pozdrav, bodril vzgojitelje in učence k zvestobi do sv. stolice in obljubil, da bo povsod, kamor bo prišel, pripovedoval o težnjah Slovencev.
Ker je bil za obisk določeni čas zelo kratek, so si nato gostje v spremstvu msgra. Karlina in osltalih gospodov ogledali zavod. Kardinal je s svojo ljubeznivostjo očaral mlada srca. Krepko in navdušeno so mu pri odhodu vzklikali: živio! Naj bi tudi ta obisk nekoliko pripomogel, da bi se plemeniti francoski narod bliže seznanil z narodom slovenskim!
0•
Dr. Stojan Protič. Velika čast je doletela zavod dne 28. maja. Nenadoma je prišla vest, da si bo bivši ministrski predsednik in minister za konstituanto, dr. Stojan Protič, ogledal zavod. Točno ob naznanjeni uri se je pripeljal odlični gost s svojo gospico hčerko v spremsitvu gosp. predsednika pokrajinske vlade dr. Janka Brejca in njegove gospe soproge. Pred zavodom je visoki obisk sprejel msgr. dr. Karlin s profesorskim zborom. Dijaki so bili že zbrani v slavnostni dvorani in so z navdušenimi vzkliki sprejeli mile goste, dočim je dijaški orkester zasviral krepko koračnico.
Msgr. dr. Karlin je g. ministra pozdravil, nato pa se je ta za ljubeznivi sprejem prijazno zahvalil. Izpodbujal je mladino k ljubezni do skupne, ujedinjene domovine, ki je naš narod stalo toliko žrtev, in je kazal, kako naj postane vredna svojih prednikov, ki so izkrvaveli na bojnih poljanah. Dijaški zbor je zapel nekaj pesem; nato so odšli učenci zopet v šolo, gostje pa so si ogledali zavod. G. minister je izrekel o vsem, kar je videl in slišal, jako laskavo pohvalo.
6.	Orestija. Med važnejše dogodke šolskega leta 1919/20 moramo vsekako prištevati tudi uprizoritev starogrške drame v slovenskem prevodu dne 24. in 27. junija. Naj priobčim o tej uprizoritvi poročilo dr. I. Debevca v »Slovencu« št. 148 z dne 3. julija 1920:
Česar na polju naše dramatike še dolgo, dolgo ne bi bili pričakovali, to smo dobili in doživeli zadnje dni preteklega meseca: dobili smo popoln, do pičice zvest prevod največjega dramatičnega umotvora vseh časov, Ajshilove trilogije »Orestije« (I. drama, Aga-
memnon s 1673, II., Žrtvovanje na grobu, s 1076, in III. Evmenide, s 1047 verzi) ter doživeli tudi prvo uprizoritev na Slovenskem, in sicer neokrajšano, neokrnjeno. Kakor je starodavnik Ajshilos (umrl
1.	456. pr. Kr.) trilogijo sam spisal, zborom sam napeve zložil, zbora še in igralce sam vežbal in končno sam tudi prvo vlogo prevzel in igral
—	za naše pojme pač orjaško delo! — podobno je bil v našem slučaju prevajalec in vežbalec (didaskalos) isti mož — marljivi, po svojem prevodu Iliade in drugih klasičnih del dobroznani šentviški profesor Fr. Omerza. In dočim so se doslej le večji odri (n. pr. dunajsko dvorno gledališče) in le z najboljšimi svojimi močmi lotili tega umotvora, ga je prof. Omerza uprizoril s svojimi gimnazijci in na diletantskem odru. A šlo je, in s popolnim uspehom, in gledalci bomo še dolgo hranili v dušah silni vtis te pesnitve. Bila je cela uprizoritev s takimi skromnimi sredstvi res genialno delo, res sad — dolge potrpežljivosti, mnogih skušenj. Zdi se, da nam bo škofijska privatna gimnazija, kakor nam je prednjačila z uvajanjem slovenskih knjig v gimnazijo, tako prednjačila z uvajanjem v umevanje starogrške drame.
Resna je vsebina trilogije: sovražila sta se v starodavnih časih rodna brata Atrej in Tiest; Atrej je dal umoriti dva otroka Tiestova in njiju meso postaviti kot jed pred nesrečnega očeta; tedaj se je duh osvete (Alastor) naselil v palačo Atrejevo:
Njegov sin Agamemnon je padel, vrnivši se iz Troje, pod sekiro svoje nezveste žene Klitajmestre ter njenega sokrivca Ajgista, sina Tiestovega; pa duh osvete je v hiši bdel in zahteval čez čas še tretjo žrtev: Agamemnonov sin Orest je ubil — z isto sekiro — svojo mater Klitajmestro ter njenega zaveznika Ajgista. Tedaj šele je duh osvete ostavil staro mrko palačo, ko sta še prej bogova Apolon in Atena proglasila mladega Oresta za čistega. — V resnici, človeku se zdi, kakor bi iz te trilogije čul zamolkel glas: »Kaznoval bom pregrehe staršev v tretji in četrti rod!«
Kaj čuda, če so bile resne tudi naše misli po poti proti Št. Vidu! Spominjali smo se nebroj takih mrkih kraljevih palač v dolgi dobi svetovne povestnice, zlasti itreh, ki so v tesni zvezi z našim narodom: mrke carske palače v Stambulu, že nekaj let prazne, ker je sedanjega rodu groza, prebivati med tistimi zidovi, dalje starega dvora na Dunaju ter starega kraljevega konaka v Beogradu, kjer je poslednji Obrenovič, Aleksander, leta 1903. s svojo smrtjo moral potolažiti duha osvete za umor, ki ga je 1. 1817. izvršil njegov praded Miloš nad Črnim Jurijem, pradedom Karagjorgjevičev. Iskreno smo želeli, naj bi se novemu konaku, ki ga zidajo v Beogradu, Erinije nikdar ne smele bližati s svojo strašno pesmijo (Evmenide, v v. ^07 nsl.).
Tako se nam je trilogija, prvič igrana 1. 458. pr. Kr. v Atenah, čisto približala v sedanjost, in ko smo za nekaj ur ostavljali Ljubljano, pripravljajočo se na radostni sprejem mladega kraljeviča, se nam ni zdelo, da gremo v tuji svet, ampak v domač, ker v svet večno-mlade, večnoveljavne poezije. Dočim nam namreč zgodovina pripoveduje, da se je ta ali oni dogodek dogodil pred toliko in toliko sto ali tisoč leti, nam poezija pripoveduje, kako se na svetu vedno, po istih večnih zakonih dogaja os an genoito, kakor pravi Aristotel.
S tem prepričanjem torej, da se vse to, kar so pred 2378 leti predstavljali Ajshilos in njegovi nam neznani soigralci, godi še dandanes in ne samo v kraljevih palačah! — smo pazno sledili igri.
V I. drami smo gledali kraljico Klitajmestro kot središče dejanja: ker je soprog Agamemnon že deseto leto v vojni, se mu je kraljica Klitajmestra popolnoma odtujila; njena prirojena pohotnost
—	kraljica je namreč sestra lahkoživke Helene! — je dosegla višek; obenem tudi njena gospodovalnost; njeni silni zgovornosti se vse pokori, tudi zbor tako resnih, skušenih starcev; ko kraljica po kresovih izve, da se kralj vrača, hiitro vse pripravi za njegov umor; nemirno hodi iz palače in zopet v palačo; zastonj so pretresljivi spevi starcev (12 in zborovodja!) o nesreči greha, o sreči poštenega življenja. V živahnih ritmih nam je zbor podal vso helensko etiko, odkril nam ves Ajshilov svetovni nazor. Za kraljico — kakor rečeno — zaman! Videli smo v njej prvega nadčloveka svetovnega slovstva. Po umoru triumfira; iz neizčrpne zakladnice svoje zgovornosti navaja nasproti starcem-zborašem nove in zopet nove razloge za umor. Samo nasproti eni osebi je ta nadženska brez moči — nasproti Ka-sandri. Sama vsa pogreznjena v pehoto sicer tudi Kasandro, to de-viškočisto svečenico Apolonovo, kot vojno ujetnico, privedeno iz Troje, sumniči vlačugarstva (vse, kakor še dandanes!), toda svečenica je vzvišena nad to natolcevanje: prizor, kako Kasandra v duhu gleda umor Agamemnonov in svoj in kako slovo jemlje od mladega življenja, je brez dvoma najlepši, najvzvišenejši v celi trilogiji, in najgloblje zamišljen v vsem svetovnem slovstvu. Njieno vlogo je res zelo simpatično igral Debeljak VI. r.; zbor starcev (zborovodja Dobovšek VII.) je izborno znal in govoril svoje dolge, včasih zelo težko umljive speve; morda je starost in nebogljenost malo pretiraval. Nekoliko je motilo tudi to, da zbor ni recitiral v istem tonu. Isto velja tudi za zbor v II. drami. Dostojanstvene» je igral Agamemnon (Piščanec VI.), predrzno ošabnost Ajgistovo je tudi dobro pogodil Bizjak VIII. Le dialekt smo pri enem teh preveč slišali.
V II. drami (škoda, da se niso igrale vse tri zapored, kakor so se v sitarogrških gledališčih) smo na odru na eni strani videli sveži
grob Agamemnonov in ob njem Elektro, to pepelčico v hiši očetovi, na drugi strani pa zbor robinjic, ki so prinesle pitno daritev na grob; oba: zbor in Elektra, sta pritiskala na mladega Oresta, naj se odloči, da umori mater Klitajmestro in s tem maščuje očetov umor. Kakor med dvema mlinskima kamenoma je Orestovo ubogo srce: na eni strani naravna ljubezen do matere, na drugi strani duh osvete, ki vpije po novi krvi. V tem boju Orest postane iz nezrelega mladeniča — mož, ki vzame nase strašno pezo osvete. Zbor (zborovodja Puc VI.) je bil v tistem svojem priganjanju, pritiskanju, siljenju res jako živahen; iz Elektre (Klemenčič VI.) bi bilo moralo plamteti več srda, maščevalnosti.
Klitajmestra ima tudi v II. drami še en silen prizor, ko se bori s sinom za življenje: da smo to težko vlogo mogli v obeh dramah mirno, brez odpora, gledati, je pač največja pohvala za predstavljalca (Tomažin VIII,). Orest (Bartol VIII.) v začetku ni ugajal; govoril je preveč pojoče in sekajoče; boljši je bil proti koncu II. drame ob pojavu Erinij; v III. drami — v delfskem svetišču — njegov odhod ni bil pravilen; v svetišču Ateninem, ob kipu, se je jel tresti šele, ko So Erinije to omenile. Apolon (Umek VI.) je bil pač premalo vzvišen, posebno kar tiče obleke; no, čudno ni, če je je zmanjkalo, ko je bilo treba obleči (in deloma maskirati) 78 oseb! Pač pa je bila res veličastna božica Atena (Pogačnik VII.) i po obleki i po nastopu. Starci areopagiti so nekateri prelagodno sedeli. Palme zmage bi pa sodniki prisodili zboru Erinij (zborovodja Močan V.): bili so res, kar so predstavljali, vest, ki zločinca neutrudno, neusmiljeno preganja; v smislu Ajshilovem (horön apsomen) bi bili morda morali zaplesati kolo; višek cele prireditve pa je bilo njih krasno petje (Evmenide, vv. 307—396), skladba dr. Fr. Kimovca, ki se je mojstrsko vmislil v .starogrško glasbo. Ko smo gledali ta prizor: trepečočega Oresta, okrog njega pa Erinije s tem petjem, smo občutili in doživeli tisti Schillerjev vzklik: »Besinnungsraubend, herzbetörend schallt der Erinyen Gesang!« Mislili smo si: Ko bi se vsi zbori peli po takih skladbah, kakšna veličast! Vso pohvalo zaslužita Tomec VIII., ki je ta zbor vežbal v petju, ter Brozovič VI., ki je petje spremljal s flavto. Pri tej priliki mi bodi dovoljeno pripomniti, da bi se zbori (stäzima), če se ne pojo, morali ali krajšati, ker so, še če jih tiskane počasi čitamo, težko umljivi, ali pa naj bi jih režiser sproti analiziral (kar bi pa morda iluzijo uničilo).
Ko končno tudi velikodušnemu vodstvu zavoda izrekamo iskreno zahvalo, da je vkljub velikim stroškom na široko odprlo vrata k tej klasični predstavi, naj zaključimo to poročilo.
7.	Na Koroško! Zo usodo tužnega Korotana, ki naj bi se končno odločila z ljudskim glasovanjem, se je tukajšnja srednješolska mladina vedno živo zanimala. Vedno je bila pripravljena tudi v dejanju pokazati svojo ljubezen do trpečih, še neodrešenih bratov. Ko je višji šolski svet dne 26. novembra 1919, št. 18.983, izdal poziv na šolska ravnateljstva, da naj odrede med šolsko mladino pobiranje denarnih prispevkov za obdarovanje koroških otrok, se je takoj odzvala tudi naša mladina in nabrali so v I.a 14 K, I. b 18-45 K, II. 43-40 K, III. 22 K, IV. 83 K, V. 64 K, VI. 16-40 K, VII. 40 IC, VIII 17 K. Skupaj 318-25 K.
Spomladi 1. 1920 so koroški rodoljubi sprožili misel, da naj bi šole prirejale letošnje majniške izlete na Koroško. Tudi naše dijaštvo se je soglasno oprijelo te misli in določil se je za izlet 10. junij. Ta dan smemo po pravici prištevati med najlepše celega leta. Izleta se je udeležil ves profesorski zbor in vse dijaštvo razen slabotnih in bolnih. Bilo nas je nad 300. Točno ob pol šestih je prisopihal vlak iz Ljubljane; pripeljal je večje število ljubljanskih bogoslovcev, ki so se nam pridružili. Med veselim petjem in godbo jo je vlak hitro rezal po sorškem polju in potem dalje proti cilju. Ko smo se bližali Lescam, se nam je nudil nepopisen prizor. Megla se je pretrgala in sivi očak Triglav nam je pokazal svoje častitljivo obličje, ožarjeno od jutranjega solnca, v vsej svoji mogočni krasoti.
Ko smo prišli skozi predor v Podroščico, je vse hitelo k oknom in z zanimanjem opazovalo krasno koroško zemljo. Na postaji se je vlak ustavil. Bogoslovci so izstopili in zapeli »Slovenec sem« in »Triglav, moj dom«, godba pa je zaigrala »Lepa naša domovina«. Na mnogih postajah nas je pozdravljalo koroško ljudstvo, šolska mladina z zastavami. Posebno lep je bil pozdrav v Bistrici v Ro?u. Ko smo se vozili čez Dravo, je vozil vlak zelo počasi, ker je bil most še poškodovan od zadnjih bojev med jugoslovanskimi in koroškimi vojaki. Malo pred 10. uro smo izstopili na zadnji postaji pred Celovcem. Prijazni koroški rojak, vseučiliški profesor dr. Rožman, nam na kratko opiše pot, potem pa hajdi v nemčursko gnezdo Vetrinj!
Godba igra vesele koračnice, dijaki korakajo v četverostopih proti Zakamnu in kmalu zavije četa na prostorna dvorišča nekdanjega samostana vetrinjskega. Mogočno odmevajo zvoki slovenskih koračnic od starih obokov. Ustavimo se pred veliko cerkvijo. Tu je bil prvi oddih za južino, obenem nam je pa prijazni domači gospod župnik razkazal znamenito cerkev. Sedanja cerkev je samo prezbiterij nekdanje samostanske cerkve, vse drugo je prezidano ali podrto; pročelje nekdanje cerkve je pa še ohranjeno. Po kratkem oddihu smo šli skozi vas Vetrinj po lepi cesti med zelenimi gozdi
in ob ljubkih jezercih proti Hodišu in odtod proti Ribnici. Z gozdne poti nad Ribnico smo prvič zagledali del Vrbskega jezera. Pogled na jezero je bil div en. Od Ribnice smo korakali ves čas ob jezeru proti Otoku. Mize so bile že pogrnjene in kosilo pripravljeno pri gg. Pirkerju in Ebnerju. Le prehitro je potekel čas, tako da ni bilo možno ustreči vsem željam hrepenečih mladih src. Šli smo v krasno cerkev, kjer je prijazni g. dekan Peterman imel litanije z blagoslovom, ogledali smo si nad vse zanimivo gotiško zgradbo s kripto in raznimi znamenitimi umetninami; in že je bilo treba misliti na odhod, * Topot smo šli po cesti ob jezeru do Majernika. Solnce je sicer pripekalo in žgalo, a dobre volje nam ni moglo pregnati.'Ko smo prišli do postajališča, smo posedli po travi, použili večerjo in ugasili žejo z mrzlo studenčnico. Ob četrt na osem smo zopet zasedli vlak in se odpeljali proti domu. Tudi na povratku so nas prišli pozdravljat otroci iz Bistrice. Posebno lep pozdrav je bil v Podroščici, kjer so čakali begunski šolski otroci s Primorskega in je neki deček navdušeno deklamiral »Pesem minerjev«.
Novo presenečenje nas je čakalo na Jesenicah. Ko je privozil vlak na postajo, smo videli ondi zbran cvet jeseniških prosvetnih organizacij. Godba je pod vodstvom g. kaplana Dolinarja, bivšega gojenca, dovršeno zaigrala nekaj točk. Navdušenje je bilo nepopisno. S težavo so sprevodniki spravili mlade potnike v vozove; kar niso se mogli ločiti od prijaznih Jeseničanov. Brez zamude in brez vsake neprilike smo ob četrt na 12. zvečer srečno izstopili na postaji Št. Vid-Vižmarje. Izlet bo ostal naši mladini gotovo v neizbrisnem spominu. Omenim naj še, da se je izlet vršil v znamenju abstinence; žejo smo si gasili z mrzlo studenčnico.
Naslednjega dne je posebni vlak vozil koroško slovensko deco v Ljubljano. Da bi naše dijaštvo vrnilo koroški mladini prijazni sprejem prejšnjega dne, se je ob napovedani uri postavilo ob progi pred parkom ter je z robci, zastavicami in z navdušenimi klici pozdravljalo pestro okrašeni vlak z drobnimi potniki.
8.	Vidov dan. Dne 28. junija je zavod praznoval Vidov dan. Ob pol sedmih je bil slovesen Requiem z libero, ki ga je opravil rektor zavoda msgr. dr. Karlin. Ob osmih so se učenci z učiteljskim zborom zbrali v dvorani, kjer jim je prof. dr. Trdan zanimivo predaval o pomenu Vidovega dne za brate Srbe in za nas. Med učenci so se zbirali prispevki za tiste sirote, katerim so očetje padli v vojni. Nabralo se je 115 K 10 vin.
Letošnji Vidov dan pa je bil še v nekem drugem oziru nad vse slovesen in prazničen dan za tukajšnje dijaštvo. Dne 26. junija fe namreč posetil Slovenijo Njeg. kralj. Visočanstvo prestolonaslednik
Aleksander in dne 28. junija se je peljal skozi Št. Vid na Gorenjsko. Koj po domači slavnosti v proslavo Vidovega dne so se zbrali učenci v prazničnih oblekah z mnogimi zastavicami v parku, se uvrstili za šolsko zastavo in odkorakali na državno cesto, da bi pozdravili regenta. Komaj so se dobro ustavili, že pride poročilo, da se prestolonaslednik bliža. Gromoviti vzkliki od spredaj so naznanjali njegov prihod. Ljudomili kraljevič je izstopil iz avtomobila in šel peš med dolgim špalirjem šolske mladine in raznih korporacij, ki so ga ves čas z nepopisnim navdušenjem pozdravljale. Ko je dospel do nas, ga je v imenu zavoda nagovoril msgr. dr. Karlin, kažoč na nadebudno mladino, cvet slovenskega naroda, ki plamti v ljubezni do svojega vladarja in je pripravljena nekoč tudi z orožjem v roki braniti prava mile domovine. Kraljevič se je prijazno zahvaljeval za burne ovacije in ljubeznivo segal v roke profesorjem. Vsi so bili očarani od tolike prijaznosti, kakršne doslej od vladarjev niso bili vajeni. Ovacij kar ni hotelo biti konca; šele ko se je prestolonaslednik zopet usedel na avtomobil, so se učenci počasi razšli. Globoko pa so si v srce vtisnili ljubeznivo podobo našega regenta, ki je sin našega naroda, in iz dna duše jim je prikipela molitev:
Bože spasi, bože hrani Aleksandra i naš rod!
Šolska poročila za leto 1919(20.
i.
Učiteljski zbor.
Učiteljsko osobje koncem šolskega leta.
A.	Za obvezne predmete.
1. Anton Koritnik, ravnatelj, svetni duhovnik, škof. konz. svetnik, do 6. decembra razrednik v V., je poučeval latinščino v I. b in
V., grščino v V.: 19 ur-
2. Luka Arh, profesor, svetni duhovnik, razrednik v VI., je poučeval slovenščino v II. in IV., latinščino v II. in VI.: 21 ur.
3. Anton Breznik, dr. modroslovja, profesor, svetni duhovnik, član višjega šolskega sveta, od 6. decembra razrednik v V., je poučeval slovenščino in hrvaščino v V.—VIII,: 16 ur,
4. Franc Jere, dr. modroslovja, profesor, svetni duhovnik, razrednik v IV., je poučeval slovenščino v I. a, latinščino v I. a in IV., grščino v IV.: 22 ur.
5. Ivan Knific, dr. modroslovja, profesor, svetni duhovnik, škof. duh. svetnik, varuh prirodoslovne zbirke, razrednik v I. b, je poučeval slovenščino v I. b, matematiko v I. a, I. b, II., IV., VII., fiziko v VII.; od 21. aprila logiko v VII.: 23 (ozir. 25) ur.
6. Jožef Kržišnik, profesor, svetni duhovnik, razrednik v II., varuh zemljepisne zbirke, je poučeval zemljepis v II., III., IV., zgodovino v II., III., IV., VII., VIII., nemščino v II.: 23 (v II. poli. 22) ur.
7. Franc Omerza, profesor, svetni duhovnik, razrednik v VIL, je poučeval latinščino v VII. in VIII., grščino v VI. in VII.: 19 ur.
8. Jernej Pavlin, profesor, svetni duhovnik, propovednik, nadomestni član izpraš. komisije za slovensko stenografijo, je poučeval verouk v I.—VIII.: 18 ur.
9. Franc Pengov, profesor, svetni duhovnik, varuh prirodopisne zbirke, je poučeval prirodopisje v I. a, I. b, II., IV., V., VI., nemščino v III.: 17 ur.
10. Gašpar Porenta, akademični slikar, profesor, svetni duhovnik, varuh risarske zbirke, je poučeval risanje v I.—IV., lepopisje v I. a in I. b: 15 ur.
11. Jožef Prešern, profesor, svetni duhovnik, razrednik v III., je poučeval slovenščino v III., nemščino v I. b, latinščino v III., grščino v III.: 19 ur.
12. Anton Ratajec, dr. modroslovja, profesor, svetni duhovnik, je poučeval matematiko v III., V., VI., VIII., fiziko v III. in VIII.: 16 (v II. poli. 17) ur.
13. Janez Samsa, dr, modroslovja, profesor, svetni duhovnik, razrednik v VIII., je poučeval nemščino v IV.—VIII., grščino v
VIII., od 6. decembra do 20. aprila logiko v VII,, od 6. decembra do konca leta psihologijo v VIII.: 20 (24, 22) ur.
14. Franc Trdan, dr. modroslovja, profesor, svetni duhovnik, razrednik v I, a, je poučeval zemljepisje in zgodovino v I a I b
V., VI., nemščino v I. a: 17 ur.
B.	Za neobvezne predmete.
1. Vojteh Hybašek, svetni duhovnik, je poučeval petje v 6 oddelkih po 1 uro na teden: I. a, I. b, II., III., IV.—V., VI.—VIII,, skupno 6 ur; poleg tega je poučeval cerkveno petje in glasbo,
2. Profesor Gašpar Porenta je poučeval risanje za višje gimnazijce po 3 ure na teden.
3. Profesor dr, Anton Ratajec je poučeval francoščino v 2 oddelkih po 2 uri na teden, skupno: 4 ure,
4. Profesor dr. Franc Trdan je poučeval italijanščino v 3 oddelkih, v 2 po 2 uri, v 1 po 1 uro na teden, skupno: 5 ur.
5. Profesor Jernej Pavlin je poučeval slovensko stenografijo v 2 oddelkih po 2 uri na teden, skupno: 4 ure.
6. Aleksander Jeločnik, vodja obrtne šole in učitelj na ljudski šoli v Št. Vidu, je poučeval telovadbo v vseh razredih po 1 uro na teden, skupno: 9 ur,
2,	Izpremembe,
Ravnatelj dr, Janez Gnidovec se je dne 6. decembra 1919 odpovedal ravnateljstvu škofijske gimnazije; na njegovo mesto je bil imenovan prof. Anton Koritnik z razpisom škof. ordinariata z dne 6. decembra 1919, št. 6407, kar je višji šolski svet na znanje vzel z razpisom z dne 12. decembra 1919, št. 19.738.
Izvcstje, XV/XVI.
3
Učni načrt.
V	obveznih predmetih je ostal učni načrt neizpremenjen, kakor je priobčen v izvestju za šolsko leto 1912/13, s to razliko, da se je poučevala slovenščina v I.—IV. po 4 ure, v V.—VIII, po 3 ure in po 1 uro hrvaščina; nemščina pa v I. in II. razredu po 4 ure, v vseh drugih razredih po 3 ure na teden.
Neobvezni predmeti.
1. Prostoročno risanje. V tem predmetu so se poučevali učenci
I.	a, I. b in II. razreda po 3 ure na teden; učenci III. in IV, razreda po 2 uri na teden. V I. razredu so risali preproste, iz geometričnih likov sestavljene (moderne in historične) plohe ornamentalne motive, stilizirane naravne like, predmete v narisu in plohe oblike po naravi. Risanje iz spomina. Risbe se proizvajajo s svinčnikom in čopičem v dveh do treh barvah. V II. razredu: Perspektivno risanje po prostem opazovanju; risanje prostorovih likov v zvezi s sorodnimi predmeti v naravi in pohištvu; nadaljevanje risanja plohih motivov. Risanje iz spomina in vaje v skiciranju. V III, razredu: Nadaljevanje risanja po predmetih iz raznih tehničnih in umetnoobrtnih strok; risanje primernih rastlinskih oblik, skiciranje, V IV, razredu: Nadaljevanje risanja po predmetih, v III, razr, navedenih, v razširjenem obsegu, Skiciranje. Boljši učenci začno s figuraln. risanjem. V prostem tečaju za višje razrede 3 ure na teden: figuralno risanje, počenši -c razlago in risanjem človeške lobanje: študij vzornih glav po starih in modernih vzorih in sadrovih odlitkih. Risanje po živem modelu (glave in cele postave). Nadaljevanje risanja in slikanja po motivih iz rastlinstva, živalstva in umetne obrti. Figuralno skiciranje. Modeliranje v glini.
2. Telovadba se je gojila v vseh razredih, in sicer v vsakem razredu po 1 uro na teden. V nižjih razredih so se vadile na orodjih le lažje, telesnemu razvoju primerne vaje. Tembolj so se gojile proste in redovne vaje, vaje z .ročki, palicami in korakanje. V obilni meri so se gojile mladinske igre, kakor: tekalne, skakalne igre, igre z žogo, vrvjo itd. Vadili so se telovadci v vztrajnem in hitrem teku.
V	višjih razredih so se vršile težje redovne vaje na mestu, z mesta in med korakanjem. Vadilo se je lepo in pravilno korakanje, dalje razdeljeni korak in menjalni korak. Učenci so telovadili na sledečih orodjih: Konj (po dolgem in na sir, z ročaji in brez njih), bradlja,
drog, krogi, viseči drog, koza (po dolgem in na šir), plezanje po drogovih, po vrvi in viseči lestvi; navpične, poševne in vodoravne lestve. Preskakovanje dolge kolebnice. Skok v višino, odpah na nizki deski (1-50 m) ali na prožni deski (2-50 m). Skok v globino (3 m) in daljavo (4 m). Skok skozi okno (dve vrvici, ena zgoraj, druga spodaj, ki se vedno bolj zbližujeta). Najmanjša razdalja obeh vrvic, skozi katero se je skakalo, je bila 30 cm. Skakalo se je v višino in daljavo tudi z mesta, brez nateka, z odpahom na deski ali na golih tleh. V višino se je skakalo tudi s pomočjo skakalnega droga.
V	višjih razredih so se gojile težje borilne in tekmovalne igre na tleh in na orodju (konj, koza). Igralo in tekmovalo se je ob ugodnem vremenu tudi na prostem. Vadili so se gojenci tudi v plavalnih gibih. Vendar se ta vežba ni vršila sistematično, ker ni bilo primernega plavalnega prostora in tudi ne tozadevno potrebnega orodja. Telovadili so vsi gojenci, razen onih, ki so bili oproščeni na podlagi zdravniškega izpričevala.
3.	Petje. I. a in I. b razred po 1 uro na teden:
Glasba in nje razdelitev, ton in lastnosti tona. Imena tonov, ključ, note. Izgovarjanje samoglasnikov in soglasnikov. O dolgosti tona, pavze, takt, predtakt, metronom. O dihanju in oddihu. Splošna pravila za petje. Dinamična, predstavljalna in ponavljalna znamenja. Navadne napake v glasu. Sinkope, triole, kvintole itd. Vokalize in dvoglasne pesmi.
II. razred 1 uro na teden:
Nauk o intervalih, tonov rod, tonovi načini in lestvice dur in mol. Petje lestvic in dvoglasnih pesmi.
III. razred 1 uro na teden:
Intervali melodični, harmonični, čisti, veliki, mali, zvečani in zmanjšani. Obrnjeni intervali. Konsonance in disonance. Razvez disonanc. Trizvok in njegove lege,
IV. in V. razred 1 uro na teden:
Harmonija. Trizvoki: veliki, mali, zvečani in zmanjšani. Lege trizvoka. Glavni in stranski trizvoki. Zveza trizvokov. Stični in ne-stični trizvoki. Postop glasov, kadenca, zveza nestičnih trizvokov. Napačni postopi. Zveza glavnih trizvokov. (Naloge.) Petje mešanih in moških zborov.
VI., VII. in VIII. razred 1 uro na teden:
Vaje v intoniranju in dirigiranju, petje moških zborov.
Cerkveni zbor šteje 78 pevcev, in sicer: 33 sopranistov, 17 altistov, 15 tenoristov in 13 basistov.
4. Italijanščina se je poučevala v treh oddelkih: v prvih dveh po 2 uri, v tretjem po 1 uro na teden. V 1. tečaju je bilo 17 učencev iz IV. in V. razreda. Za podlago je služila učna knjiga Baroni-Sega-tini, Lehr- und Lesebuch der italienischen Sprache, I. del. Pri pouku se je gledalo predvsem na praktično stran italijanščine in se je upoštevala važnost pravilne pisave. Zato sta se pisali po dve šolski nalogi. V 2. tečaju je bilo 17 učencev iz V. in VI. razreda. Obravnavala se je sintaksa po knjigi Ivi-Lovera, Grammatik der italienischen Umgangssprache ter prebiral Ed. De Amicis Cuore v popolni izdaji. V 3. tečaju je bilo 19 učencev iz VI. in VII. razreda. Razen kratkega književnega pregleda po Vidossich, Disegno storico della letteratura italiana so brali A. Manzoni, I promessi sposi v popolni izdaji.
5. Francoščina. Prvi tečaj po 2 uri na teden. Prvo polletje 32, drugo polletje 22 učencev iz V.—VII. razreda. Frid. Juvančič: Učna knjiga francoskega jezika. Prvi del. Ljubljana 1910. — Drugi tečaj po 2 uri na teden. Prvo in drugo polletje 23 učencev iz VI. in VII. razreda. Prvo polletje: Frid. Juvančič: Učna knjiga francoskega jezika. Drugi del. Ljubljana 1911. Drugo polletje: Recueil de Contes et Recits pour la jeunesse. Tretji del. Velhagen & Klasing, Bielefeld u. Leipzig.
6. Stenografija se je poučevala v dveh tečajih po 2 uri na teden.
V	1. tečaju se je predelalo korespondenčno pismo po prvem delu Novakove »Slovenske Stenografije«. V 2. tečaju so se obravnavale okrajšave debatnega pisma, logične in brzopisne okrajšave. Učna knjiga: Fr. Novak, Slovenska stenografija. 2. del. Debatno pismo. Čitanje slovenskih stenogramov iz 22. in 23, letnika zagrebškega »Stenografa«. Zgodovina stenografije, posebno jugoslovanske. Vaje v pisanju po 70 besed na minuto in čitanje lastnega stenograma.
III.
Prebrana tvarina.
A.	Iz latinščine.
III. razred: Cornelius Nepos (ed. Košan): De Miltiade, de Tlie-mistocle, de Aristide, de Cimone, de Pelopida, de Epaminonda. Qu. Curlius Rufus: N. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9,
IV. razred: Caesar. De bello Gallico: I, II, VII. 1—37. — Privatno: III (4 uč,), IV (2 uč.), V (1 uč).
V. razred: Ovidius (ed. Sedlmayer): Metam. št. 16, 17, 18, 20, 7, 1, 2, 3, 4. Tristia št. 8 (pesnikov životopis). — Vse ostale pesmi v le-, izdaji privatno. — T. Livius ab urbe condita 1. XXI 1—18, 29—38, 39-—47, 53—57, XXII 1—6.
VI. razred: Sallustius Crispus (Scheindler), Bellum Jugurthinum. Cicero (Nohl), In Catilinam I. Vergilius (Klouček), Eci. I, V. Georg. I 1—42, II 319—345, II 458—540. Aeneis I, II 1—297. Privatno: Sallustius, Bellum Catilinae 5—40, Cicero, In Catilinam II, III. Vergilius, Eci. IX.
VII. razred: Cicero, Pro Sex. Roscio Amerino; Cato Maior de senectute. — P. Vergilius Maro, Aeneis 1. IV, VI.
VIII. razred: Qu. Horatius Flaccus, Carm. I, 1, 2, 3, 4, 7, 11, 14,
22,	34, 35, 37. II, 2, 3, 10, 13, 14, 16, 18, 20. III, 1, 2, 3, 4, 5, 6, 9, 12, 16, 21, 24, 30. Ep. 2. Sat. I, 1, 9. II, 6, 8. Epist. I, 20. II Ars poetica, — P. Corn. Tacitus, Annal. I, 1—54; IV, 1—9, 37—42, 47—59; XIV, 51—56; XV, 60—65.
B.	I z grščine.
V. razred: Xenophon (ed. Prinz) št. 1—9, 20. Homer (ed. Christ) Ilias I, II 1—332.
VI. razred: Homer, Ilias (Christ): VI, VII, VIII, 1—60, 178—308;
IX,	71—518; XI, 419—517; XII, 1—22, 255—310; XIII, 102—120, 495—578; XV, 118—203, 331—370, 401—450; XVI, 1—234, 266—296, 338—381, 400—545; XXI, XXIII, 1—214, XXIV. — Herodot (Scheindler): št. 1—3, 12, 14, 16—20 (1—10), 23—24.
VII. razred: Homer, Odisseia (Christ): I, 1—74, V—VII, VIII, 1—44, 284—354, IX—XII, XIII, 1—117, 165—204, 273—343. — Platon, Sokratova apologija, Kriton.
VIII. razred: Platon: Kriton, Symposion (mestoma), Protagoras.
— Aristoteles (po Schneiderjevi čitanki) št.: III, IV, 1, V, VI. — Sophokles: Antigone, Kralj Ojdipos (po Omerzovi prestavi v »Mentorju«). — Euripides: Hippolytos (po Wilamovitzu).
IV.
Pismene naloge.
A.	Iz slovenščine.
V.	razred.
1.	Tam göri naša sobica bila je — za deco in za staro mater. — Tu gori nam je pripovedovala — prelepe, vsakovrstne bajke. (Valjavec, Sanje.) — 2.*1 »Da sem jaz ptičica, kam bi zletela?« (Po očrtu.)
— 3. Rektorju dr. Gnidovcu v slovo. — 4.* V knjižnici. — 5. Dante v vicah. — 6.* Rude. — 7. Kako se loči lirika od epike? — 8.* Po
1 Z * so zaznamovane domače naloge.
tvojih cerkvah hodil sem, Ljubljana! (Prešeren.) — 9. Junaki ruskih b i 1 i n. — 10.* Počitnice.
VI. razred.
1.* V delavnico sem Tvojo zrl, — ki bitij, si rodil brez broja, — skrivnostno snuje roka Tvoja. (Greg.) — 2. Razlika med starogrško in novodobno dramo. — 3,* O telesni negi. — 4. Naš jezik. — 5.* Eno uro v letalu. — 6. Patroklov pogreb. — 7.* Homer kot pripovednik.
—	8. Naša preteklost. — 9.* Rastlinstvo in živalstvo. — 10. Dijakovi vzori in boji.
VII. razred.
1.* Bratje, po ulicah se ne dela za narod! Pojdite v svoje sobe, samo tam lahko storite kaj dobrega za svoj narod! (Tolstoj.) —
2. Lahkomiselnost — usodna človeška napaka. — 3.* Kaj narod po pravici zahteva od izobraženca? (Po razgovoru v šoli.) — 4. Odkritja ob začetku novega veka, —5.* Zvezdnato nebo. — 6. Plinijevo poročilo o bljuvanju Vezuva. — 7,* Zgodovina Rima je zgodovina človeške omike. — 8. Kaj je Slovencem France Prešeren? — 9.* V naravi je človekov pravi dom. (Stritar.) — 10. Govorniške vaje.
VIII. razred.
1.* Evropska družba nekdaj in sedaj. (Po očrtu.) — 2. Platon o posmrtnosti. (Po Apologiji, Kritonu in Fajdonu.) — 3.* Naša duševnost, — 4. Težko je biti kreposten! (Pitako.) — 5,* Moj rod zre v svet skozi veliko okno ,. . (Župančič: Kapitan Božo.) — 6. Jugoslovanska vzajemnost v slovenski preteklosti. — 7.* Kako mi je gimnazija obzorje razširila, — 8. Volja je svetovna sila. (Ibsen.)
B.	Iz nemščine.
V. razred,
1. Dämonische Wesen in der deutschen Ballade. (Nach gelesenen Gedichten.) — 2. Ein Sonntag in unserer Anstalt. (Ein Brief.) —
3. »Auri sacra fames . ..« (Eine Episode aus dem Roman »Ekkehard« von Scheffel.) — 4, Der Tod des Dichters Ibykus. (Nach Schillers Gedicht »Die Kraniche des Ibykus«,) — 5, Welche Dienste leistet das Pferd dem Landmann im Laufe des Jahres? — 6. Chamissos Erlebnis auf der Insel Salas y Gomez.
VI. razred.
1.	Der Prozeßbauer. (Frei nach einer poetischen Erzählung von Geliert.) — 2. Unser Leben außerhalb der Schule. (Ein Brief.) —
3.	Das Sprichwort »Rast' ich, so rost' ich« in seinen verschiedenen Bedeutungen. — 4. Der glückliche Schulmeister Tamm. (Nach Voßens Idylle »Der siebzigste Geburtstag«,) —1 5. Welche Vorteile bietet ein Fluß seinen Anwohnern? — 6. Hannibal. (Eine Charakteristik.)
VII. razred.
1.* An welchen schlimmen Folgen des Weltkrieges haben wir gegenwärtig zu leiden? — 2. Arbeit ist des Blutes Balsam — Arbeit ist der Tugend Quell. (Herder.) — 3.* Der Landbau — Anfang und Grundlage des staatlichen Lebens. (Im Anschluß an Schillers Ideendichtungen.) — 4. Welche sittlichen Ideen verherrlicht Schiller in seinen Balladen und Romanzen? — 5.* a) Welche Umstände erhielten bei den Griechen das Gefühl der Zusammengehörigkeit wach? —
b)	Warum ist Homer noch heute ein Lehrmeister der Dichtkunst? —
6.	Wodurch wird Macbeth im gleichnamigen Drama Shakespeares zum Falle gebracht?
VII,	razred.
1.* Licht- und Schattenseiten der Studentenorganisationen. —
2.	Die Kunst im Dienste der Religion. (Eine kulturgeschichtliche
Skizze.)  3.* Dem Guten nur sind Güter wahrhaft gut, — Ein Quell
des Unglücks werden sie dem Bösen. (Tiedge.) — 4. a) Der Mensch in den Dramen Shakespeares. — b) Der Aufbau der Handlung in Shakespeares »König Lear«. — 5,* Inwiefern erweist sich der Satz 7/ äßovlia fj,eyiavov ävÖQi Jigooxeivai naxov als Grundgedanke der Sophokleischen Antigone? — 6. a) Eine Betrachtung über die Freiheit. — b) Menschenbrust, wohl bist du tiefer — Als des Berges tiefste Schlünde; — Menschenherz, wohl rätselhafter — Bist du als die Meerabgründe. (W^eber, Dreizehnlinden.)
Prosta predavanja,
A.	Slovenska.
VII.	razred.
1.	Mali: Razvoj ure. — 2. Kovač: Zgodovina elektrike. —
3.	Blaznik: Jezikovno ozemlje Sorbov na Saškem. — 4. Rant: Slovenski Korotan. — 5. Bernik: Rene Descartes. — 6. Tomšič: Shakespeare. — 7. Oblak: Kamoinš. — 8. Glinšek: Pregled španskega slovstva. — 9. Lamovšek: Pregled italijanskega slovstva. — 10. Dobovšek:
Pregled angleškega slovstva. — 11. Clemente: Srednjeveški misteriji.
—	12. Demšar: Moderno naravoslovje, — 13. Vavpotič: Ekspresionizem. — 14. Logar: Prvotni prebivalci Bosne. — 15. Premrl: Moderno slikarstvo.
VIII.	razred.
1. Tomc: O cerkveni glasbi. — 2. Vodnik: Rene Erdös. —
3.	Tomažin: Rainer Maria Rilke. — 4. Žabkar: O socialnem vprašanju. — 5. Žabkar: Kaj hoče socialna demokracija. — 6. Bednarik: Lepota v umetnosti. — 7. Bartol: Grof Karol Snoilski — po rodu Slovenec. — 8. Vilhar: Platon. — 9. Miklavčič: Pregled češkega slovstva. — 10. Fister: Poljsko slovstvo. — 11. Bohinjec: Starejše rusko slovstvo. — 12. Pečnik: Novejše rusko slovstvo.
B.	Nemška.
VII.	razred.
1. Kovač: Ursachen und Wirkungen der Vulkanausbrüche. —
2.	Mali: Aus der Geschichte des Luftballons. — 3. Tomšič: Wallensteins Charakter nach Schillers »Wallenstein«. — 4. Juvančič: Ibsens Drama »Die Helden auf Helgoland«. — 5. Bernik: Was sagt die Wissenschaft über das Ende der Welt. — 6. Premrl: Freilichtmalerei und Impressionismus. — 7. Pavlin: Über die Kunst der Griechen und Römer. — 8. Jeglič: Goethes »Torquato Tasso«. — 9. Žibert: Theodor Körners Drama »Zriny«, — 10. Demšar: Die Naturwissenschaft und das Dasein Gottes. — 11. Vavpetič: Die Kunst des Expressionismus und Impressionismus,
VIII.	razred.
1.	Bartol: Dante als Politiker und Dichter. — 2. Tomažin: Das arme Leben. (Peter Altenberg und Robert Walser.) — 3. Bednafik: Der Geist der Revolution. — 4. Vilhar: Das Problem der Materie bei den alten Griechen. — 5. Žabkar: Die Logik des Staates.
VI.
Učila.
A. Učiteljska knjižnica.
Varuh: Profesor Jernej Pavlin.
Učiteljska knjižnica ,se je pomnožila za 814 del, oziroma 1475 zvezkov. Koncem šolskega leta 1919/20. šteje 4142 del v 8829 zvezkih.
Šolskih izvpstij je prejela 44 in jih ima 2219.
Časopisiinzborniki,
1.	Allgemeines Literaturblatt. 29. letnik. — 2. Carniola. Izvestja Muzejskega društva. 9. letnik. — 3. Die christliche Kunst. 16. letnik.
4.	Christlich-pädagogische Blätter. 43. letnik. — 5. Čas. 14. letnik.
6.	Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino. 2. letnik._
7.	Časopis za zgodovino in narodopisje. 16. letnik. — 8. Dom in Svet. 33. letnik. — 9. Geographischer Anzeiger. 21. letnik. — 10. Der Gral.
14.	letnik. — 11. Hrvatska Prosvjeta. 7. letnik. — 12. Neue Jahrbücher. 23. letnik. — 13. Katechetische Blätter. 21. letnik. — 14, Ka-tholiken-Korrespondenz. 14. letnik. — 15. Katholische Kirchenzeitung. 60. letnik. — 16. Krščanska škola. 23. letnik. — 17. Ljubljanski škofijski list. Leto 1920. — 18. Ljubljanski Zvon. 40. letnik. __
19. Monatsblätter für den kathol. Religionsunterricht an hohem
Lehranstalten. 21. letnik. — 20. Nastavni vjesnik. Knjiga 28. _______
21. Naši zapiski. 12. letnik. — 22. Natur und Kultur. 17. letnik. ___
23.	Naturwissenschaftliche Wochenschrift. 19. zvezek. — 24. Pharus.
11.	letnik. — 25. Popotnik. 41. letnik. — 26. Slovenski Učitelj, 21. letnik. — 27. Stimmen der Zeit. 50. letnik, 98-99. zvezek. — 28. Theologie und Glaube. 12. letnik. — 29. Theologisch-praktische Quartalschrift. 73. letnik. — 30. Uradni list deželne vlade za Slovenijo. 2. letnik. — 31. Vrhbosna. 34. letnik. — 32. Zeitschrift für den physikalischen und chemischen Unterricht. 33. letnik. — 33. Zeitschrifft für österreichische Gymnasien. 70. letnik. — 34. Zdravje. 10 letnik.
Knjižnica je ud Družbe sv. Mohorja, Leonove družbe, Matice Hrvatske, Slovenske Matice in Šolske Matice ter dobiva knjige Jugo-slavenske Akademiie znanosti i umjetnosti.
B- Dijaški knjižnici in zbirke so ostale neizpre-
m e n j e n e.
VII.
Zrelostni izpiti.
i
Tekom šolskega leta 1919/20 so bili štirikrat izredni zrelostni izpiti za abituriente, ki so bili radi vojaške službe ali vojnega ujetništva ovirani delati ob svojem času redne zrelostne izpite. Na podlagi razpisa bivšega ministrstva za uk in bogočastje z dne 8. oktobra 1914, št. 2988, oziroma Narodne vlade SHS v Ljubljani, oddelek za uk in bogočastje, z dne 16. novembra 1918, št, 8524, in razpisa višjega šolskega sveta z dne 4. oktobra 1919, št. 15.089, so bili vsi kandidati oproščeni pismenega in deloma tudi ustnega izpita. Ustnim izpitom je
predsedoval enkrat bivši ravnatelj dr. Janez Gnidovec, dvakrat višji šolski nadzornik dr. Leopold Poljanec in enkrat ravnatelj Anton Koritnik.
Ob izrednih rokih so napravili zrelostni izpit:
1. Mlakar Jožef, roj, 1899 v Kozarišču pri Starem trgu, je pričel gimnazijske študije 1911/12 in dovršil dne 17. novembra 1919 zrelostni izpit z odliko.
2. Plestenjak Janez, roj. 1899 pri Sv. Barbari pri Škofji Loki, je pričel gimnazijske študije 1911/12 in dovršil dne 22. decembra
1919 zrelostni izpit soglasno.
3. Volk Alojzij, roj. 1897 v Kostelu pri Kočevju, je pričel gimnazijske študije 1910/11 in dovršil dne 22. decembra 1919 zrelostni izpit soglasno.
4. Missia Jožef, roj. 1897 v Moti pri Ljutomeru, je pričel gimnazijske študije 1911/12 in delal zrelostni izpit dne 19, avgusta 1919 prvič; bil je reprobiran za 6 mesecev in je dovršil dne 21, febr.
1920 zrelostni izpit soglasno.
5. Sevnik Franc, roj, 6. decembra 1897 v Št. Juriju pri Grosupljem, je pričel gimnazijske študije 1910/11 in dovršil dne 21. februarja zrelostni izpit soglasno.
6. Briški Alojzij, roj. 21. februarja 1898 v Fari pri Kostelu, je pričel gimnazijske študije 1911/12 in dovršil dne 16. aprila 1920 zrelostni izpit soglasno.
Redni zrelostni izpit v poletnem roku.
K zrelostnemu izpitu v poletnem roku so bili pripuščeni vsi (21) učenci Vlil. razreda; enemu kandidatu, kateri je radi vojaške službe šele en mesec pred rednim zrelostnim izpitom vstopil v VIII, razred, se je v smislu obstoječih predpisov izpregledal pismeni izpit in ustni * izpit iz matematike.
Pismeni izpiti so bili od 7 do 9. junija. Kandidatom so se predložile sledeče naloge
1. Iz latinščine (7, junija): Plinius, Ep. IV, 13.
2. Iz grščine (8. junija); Plato, Menex. XIX pag. 246 D — 247 C.
3. Iz slovenščine (9. junija) na izbiro:
a) Mnogo je silnega na zemlji; silnejšega od človeka ni. (Sofokles.)
b) Kako so velika mesta pospeševala prosveto?
c) Slovenske lirične zbirke.
Za temo a) se je odločilo 13 kandidatov, za temq b) 5 kandidatov, za temo c) 2 kandidata.
Ustni izpiti, ki jim je predsedoval višji šolski nadzornik dr. Ivan Grafenauer, so se vršili dne 1., 2. in 3. julija 1920. Izpričevalo zrelosti z odliko je dobilo 12 kandidatov, zrelosti soglasno 5 in zrelosti z večino glasov 4 kandidatje; imena kandidatov so:
1., oz. 7. Bartol Mirko, roj. 1901 v Jelovcu pri Sodražici, je pričel gimnazijske študije 1912/13; zrel z odliko.
2., oz. 8. Bednarik Rado, roj. 1902 v Gorici, je pričel gimnazijske študije 1912/13; zrel z odliko.
3., oz. 9. Bizjak Franc, roj. 1898 v Dol. Dobravi pri Trati, je pričel gimnazijske študije 1912/13; zrel z odliko.
4., oz. 10. Bohinec Jožef, roj. 1901 v Zalogu pri Cerkljah, je pričel gimnazijske študije 1912/13; zrel soglasno.
5., oz. 11. Drolc Jožef, roj. 1898 v Jesenovem pri Zagorju ob Savi, je pričel gimnazijske študije 1911/12; zrel z večino glasov.
6., oz. 12. Erzar Matija, roj. 1902 v Poženiku pri Cerkljah je pričel gimnazijske študije 1912/13; zrel soglasno.
7., oz. 13. Fister Franc, roj. 1901 v Brdih pri Radovljici, je pričel gimnazijske študije 1912/13; zrel z odliko.
8., oz. 14. Heferle Henrik, roj. 1900 v Mokronogu, je pričel gimnazijske študije 1912/13; zrel z odliko.
9., oz. 15. Janežič Josip, roj. 1901 v Ljubljani, je pričel gimnazijske študije 1912/13; zrel soglasno.
10., oz. 16. Kaluža Rudolf, roj. 1898 v Košani, je pričel gimnazijske študije 1912/13; zrel z večino glasov.
11., oz. 17. Kralj Anton, roj:. 1900 v Zagorici pri Dobrepolju, je pričel gimnazijske študije 1912/13; zrel soglasno.
12., oz. 18. Lesar Anton, roj. 1899 v Sušju pri Ribnici, je pričel gimnazijske študije 1911/12; zrel z večino glasov.
13., oz. 19. Miklavčič Maks, roj. 1900 v Dol. Ravnih pri Poljanah, je pričel gimnazijske študije 1912/13; zrel z odliko.
14., oz. 20. Pečnik Janez, roj. 1900 v Bodovljah' pri Škofji Loki, je pričel gimnazijske študije 1912/13; zrel z odliko.
15., oz. 21. Tomažin Jožef, roj. 1901 na Dunaju, je pričel gimnazijske študije 1912/13; zrel z večino glasov.
16., oz. 22. Tomc Matija, roj. 1899 v Kapljiščih pri Metliki, je pričel gimnazijske študije 1912/13; zrel z odliko.
17., oz. 23. Vilhar Albin, roj. 1902 v Postojni, je pričel gimnazijske ' študije 1912/13; zrel z odliko.
18., oz. 24. Vodnik Anton, roj. 1901 v Podutiku pri Št. Vidu nad Ljubljano, je pričel gimnazijske študije 1912/13; zrel z odliko.
19., oz. 25. Zupan Franc, roj. 1900 na Bohinjski Beli, je pričel gimnazijske študije 1912/13; zrel soglasno.
20., oz. 26. Žabkar Albin, roj. 1901 v Krškem, je pričel gimnazijske študije 1912/13; zrel z odliko.
21., oz. 27. Jerič Ivan, roj. 1891 v Dokležovju pri Beltincih, je pričel gimnazijske študije 1911/12; zrel z odliko.
VIII.
Kronika.
Šolsko leto 1919/20 se je pričelo dne 26. septembra s sv. mašo. Dne 27. septembra se je pričel šolski pouk.
Dne 11. oktobra je bila slovesna obletnica za prerano umrlim prof. Fr. Rebolom, 13. qktobra pa za pref. Janezom Pečkajem. Obakrat je rektor dr. Janez Gnidovec opravil peto črno sv. mašo z libero. Cerkvenega opravila so se udeležili učenci s profesorskim zborom. Dne 17. oktobra je bila sv. maša za pokojnega abiturienta Valentina Sokliča, ki si je v vojni nakopal smrtno bolezen. Bolehal je dalje časa tako, da ni mogel s svojimi sošolci vred delati zrelostnega izpita. Dne 2. julija je umrl na svojem domu na Mlinem pri Bledu. Bil je ves čas svojega bivanja v zavodu zgleden in marljiv učenec.
Dne 18. oktobra se je proslavljala petdesetletnica smrti Simona Jenka. Dijaki so se zbrali z učiteljskim zborom v slavnostni dvorani. Pevci so pod vodstvom pevovodja V. Hybaška zapeli »Naprej zastava slave«. Sledila je deklamacija »Molitev« (Dobovšek, VII.), nato govor: Simon Jenko, kot patriotičen pesnik, govoril A. Vodnik, VIII. Pevci so zapeli »Molitev«. Pesmi so sledile deklamacije: »Po smrti« (Pogačnik, VII.), »Samo« (Demšar, VII.), »Slovenska zgodovina« (Kosmač, VI.), »Pobratimija« (Debeljak, VI.), Slavnost se je zaključila s pesmijo »Buči morje adrijansko«.
Dne 29. oktobra je obhajal zavod obletnico narodnega osvobo-jenja in uedinjenja. Ob 8. je bila v hišni kapeli sv. maša, ki jo je daroval rektor dr. Gnidovec, Ob 9. so se zbrali učenci z učiteljskim zborom v slavnostno okrašeni dvorani. G. rektor je v krasnem govoru pojasnil učencem pomen osvobojenja. Poudarjal je, kako nam je treba vsem glavnih socialnih čednosti: pravičnosti in ljubezni, če hočemo domovini pridobiti pravo svobodo. Podlaga te svobode je osvobo<jenje v lastnem srcu. Slavnost se je zaključila z narodno himno »Lepa naša domovina«, ki so jo vsi navzoči navdušeno prepevali. Dan je bil prost pouka.
Dne 1. decembra se je po vsej državi Srbov, Hrvatov in Slovencev praznoval narodni praznik. Tudi naše dijaštvo je s svojini učiteljskim zborom dalo duška splošnemu navdušenju v skromni, a lepi domači proslavi. Ob 8. je bila sv. maša, pri kateri je dijaški pevski zbor lepo prepeval. Ob 9. se je slavnost nadaljevala v dvorani. Višek slavnosti je bil slavnostni govor prof. dr. J. Samsa. Z vznesenimi besedami je poživljal mladino k ljubezni do domovine. Pevci so pod vodstvom pevovodja V. Hybäska dovršeno zapeli nekaj pesmi, vmes pa je dijaški orkester zasviral nekaj lepih glasbenih točk. S petjem in godbo so se vrstile razne deklamacije, med katerimi je bila pač najilepša in najbolj občutena pri deklamatorju in poslušalcih deklamacija Tineta Debeljaka: odlomek iz Župančičeve »Dume«.
Dne 6. decembra se je poslovil od zavoda ravnatelj in rektor dr. Janez Gnidovec. (Glej str. 10.) Istega dne je bil imenovan za ravnatelja gimnazije profesor Anton Koritnik.
Dne 19. januarja in 20. aprila je nadzoroval zavod višji šolski nadzornik dr. Ivan Grafenauer, dne 21. maja pa višji šolski nadzornik dr. Leopold Poljanec.
Dne 15. februarja se je zaključilo I. polletje s sv. mašo in razdelitvijo polletnih izkazov. II. polletje se je pričelo dne 17, februarja z rednim poukom. Z dovoljenjem višjega šolskega sveta z dne 24. januarja 1920, št. 821, sta se dva prosta dneva ob sklepu I. polletja preložila na velikonočne počitnice, ki so vsled tega trajale od 27. marca do 8. aprila.
Dne 1. marca je bila sv. maša za pokojnega bivšega učenca Dominika Pirnata, ki je umrl kot vojni ujetnik na Laškem. Pokojni je bil priden in vesten učenec.
Dne 17. aprila je bila vsled ukaza ministrstva verstva v Bel-gradu in odredbe škof. ordinariata v Ljubljani v domači kapeli slovesna črna sv. maša v svečan spomin našim in zavezniškim boriteljem, ki so padli za osvoboditev in uedinjenje naše domovine. Učenci so sc z učiteljskim zborom udeležili sv. maše.
Dne 8. maja je bilo za vse učence predavanje o škodljivosti alkohola; predaval je prof. Fr. Pengov.
Dne 18. maja je nadzoroval pouk v risanju strokovni nadzornik za risanje prof. Anton Koželj.
Dne 7., 8. in 9. junija so bili pismeni zrelostni izpiti.
Dne 27. junija se je zaključilo šolsko leto z zahvalno sv. mašo
Dne 30. junija so bili sprejemni izpiti za I. razred.
Dne 1., 2. in 3. julija so se vršili ustni zrelostni izpiti.
IX.
Z avala ravnateljstva.
1 '	!.i	J)	.	!	,
Za knjižnice so darovali knjige:
G. dr. Anton Bonaventura Jeglič, škof ljubljanski; g. dr. Andrej Karlin, škof in rektor zavoda sv. Stanislava; f g. Janez Flis, prelat in generalni vikar v Ljubljani; g. dr. J. Gnidovec, bivši rektor in gimn. ravnatelj v zavodu sv. Stanislava; f g. P. Bohinjec, župnik v Dupljah; g. dr. Demšar, prof. na drž. učiteljišču v Ljubljani; f g. J. Mervec, duh. svetnik in župnik v Št. Rupertu; g. J. Oblak, duhovni svetnik in župnik v Gradu; f g. A. Šimenec, župnik v p. v Dolu; prof. L. Arh; prof. dr. A. Breznik; prof. dr. Fr. Jere; g. V. Hybašek; prof. dr. Knific; prof. dr. Kržišnik; prof. J. Pavlin; prof. Fr. Pengov; prof. G. Porenta; f g. Vlad. Prijatelj; prof. dr. Trdan; g. Valentin Majar, kurat v Izlakah.
Vsem tem gg. dobrotnikom in drugim, ki so se kakorkoli dobrohotno spomnili zavoda, izreka ravnateljstvo prisrčno zahvalo. Bog povrni!
X.
Statistika učencev.
Število.
Za šolsko leto 1919/20 je bilo sprejetih v I. a 41, I. b 42, II. 51,
III. 31, IV. 34, V. 37, VI. 30, VII. 37, VIII. 27; skupaj: 330.
Število učencev koncem šolskega	leta 1919/20 v I. a 38, I. b	37,
II.	47, III. 31, IV. 33, V. 37, VI. 30, VII.	37, VIII. 21; skupaj 311.
Po materinščini: Slovencev 308, Hrvatje 3.
Po veri vsi rimsko-katoliške veroizpovedi.
Razredba.
Koncem šolskega leta 1919/20 je bilo odlično sposobnih v I. a 11,
I.	b	7, II. 11, III. 8, IV. 6, V. 3, VI. 18, VII. 15, VIII. 10; skupaj 89;
sposobnih v I. a 18, I. b 20, II. 23,	III. 18, IV. 24, V. 34, VI.	11,
VII. 19, VIII. 10; skupaj: 177;
nesposobnih v I. a 5, I. b 5, II. 6, III. 2, IV. 0, V. 0, VI. 0, VII. 1,
VIII. 0; skupaj: 19;
ponavljalnih izpitov je bilo dovoljenih v I. a 3, I. b 4, II. 7, III. 3,
IV. 2, V. 0, VI. 1, VII. 2, VIII. 0; skupaj 22;
izpit je prebilo povoljno v I. a 1, I. b 3, II. 5, III. 3, IV. 1, V. 0,
VI.	1, VII. 7; skupaj: 16;
dodatnih izpitov je bilo	dovoljenih v	La	1,	I. b	1,	II.	0,	III.	0,
IV.	1, V. 0, VI. 0, »II. 0, VIII.	0; skupaj: 3;
izpit je prebilo v I. a 0,	I. b 1, II. 0,	III.	0,	IV.	1,	V.	0,	VI.	0,
VII.	0, VIII. 0; skupaj: 2.
Končni izid za šolsko leto 1919/20 je torej: odlično sposobnih v I. a 11, I. b 7, II. 11, III. 8,	IV. 6,	V. 3, VI.	18,
VII.	15, VIII. 10; skupaj: 89.
sposobnih v I. a 19, I. b 24, II. 28, III. 21, IV. 26, V. 34, VI. 12,
VII. 21, VIII. 10; skupaj: 195;
nesposobnih v I. a 7, I. b 6, II. 8, III. 2, IV. 1, V. 0, VI. 0, VII. 1,
VIII. 0; skupaj: 25.
neizprašanih je ostalo v I. a 1, v VIII. 1; skupaj: 2.
Dodatek k šolskemu letu 1918/19.
Po ponavljalnih in dodatnih izpitih je bilo: odlično sposobnih v I. 11, II. 9, III. 11, IV.	8,	V.	12,	VI.	14,
VII.	8 + 1, VIII. 9; skupaj: 82;
sposobnih v I. 30, II. 26, III. 31, IV. 29, V. 23-f-2, VI. 36+5,
VII.	14+14, VIII. 13; skupaj: 201. vobče sposoben v III. 1;
nesposobnih v I. 12, II. 4, III. 2, IV. 0, V. 1, VI. 1, VII. 0 VIII. 0; skupaj: 20;
brez razredbe jih je ostalo v I. 1, II. 0, III. 1, IV. 1, V. 0, VI. 2,
VII.	0, VIII. 0; skupaj: 5. '
Udeležba pri pouku v prostih predmetih.
Prostoročno risanje je bilo obvezno za vse učence nižje gimnazije; iz višje gimnazije se je pouka udeleževalo 31 učencev (16 iz V,, 10 iz VI., 4 iz VII., 1 iz VIII.).
Telovadbo je obiskovalo iz I. a 38, I. b 36, II. 46, III. 31, IV. 27,
V. 36, VI. 29, VII. 32, VIII. 18; skupaj: 293.
Pouka v italijanščini se je udeleževalo v I. tečaju 16 učencev iz
IV. in V. razreda; v II. tečaju 20 učencev iz V. in VI. razreda; v
III.	tečaju 18 učencev iz VI. in VII. razreda; skupaj: 54.
Pouka v francoščini se je udeleževalo v I. tečaju 22 učencev iz
V. do VII. razreda; v II. tečaju 23 učencev iz VI. in VII. razreda; skupaj: 45.
Petje je bilo obvezno za učence I., II. in III. razreda; kot prostega predmeta se je petja udeleževalo 13 učencev iz IV., 14 iz V,,
15	iz VI., 20 iz VII., 2 iz VIII. razreda.
Pouka v stenografiji v I. tečaju se je udeleževalo 29 učencev iz
V.	in 4 učenci iz VI. razreda; v II. tečaju pa 15 učencev iz VI. razreda; skupaj: 48.
Ustanove.
Število štipendistov 34; skupni znesek ustanov: K 8137'98.
Imenik učencev koncem šolskega leta 1919/20.
.	(Debeli	tisk znači odličnjake.)
I.	a razred.
Arko Franc, Ribnica. — Bajlec Ivan, Bogojina, Prekmurje. — Bernik Josip, Preska. — Biščak Vladimir, Ljubljana. — Bojc Etbin, Vače. — Bregant Marij, Ljubljana. — Časar Vinko, Bogojina, Prekmurje. — Cotič Josip, Vrhpolje pri Vipavi. —r Čoki Martin, Zibika pri Šmarju pri Jelšah. — Erznožnik Ivan, Žiri. — Gabrijelčič Franc, Solkan, Primorsko. — Grbec Franc, Trst, Primorsko. — Hrovatin Franc, Dole pri Borovnici, — Javornik Ivan, Gradac pri Podzemlju. — Kerin Franc, Sv. Križ pri Kostanjevici. — Kobi Anton, Breg pri Borovnici. — König Ivan, Vinica. — Kolman Franc, Grad pri Bledu. — Koman Boris, Predtrg pri Radovljici. — Kožuh Josip, Grosuplje.
—	Kunič Josip, Mala Lahinja pri Dragatušu. — Lavrenčič Josip, Planina pri Vipavi. — Lavtižar Josip, Kranjska gora. — Mazgon Dušan, Mokronog. — Ogrin Ludovik, Bohinjska Bistrica. — Petan Ivan, Sromlje. — Sem Jakob, Radmirje pri Ljubnem. — Senčar Bogomil, Trbovlje. — Sluga Slavko, Kobarid, Primorsko. — Snoj Venceslav, Toplice pri Zagorju ob Savi. — Stroj Rudolf, Zapuže pri Radovljici. — Ščinkovec Josip, Sela pri Grosuplju. — Škala Ivan, Mladica pri Semiču, — Štrancar Ignacij, Planina pri Vipavi. — Šušteršič Jakob, Vrhnika. — Tonkli Štefan, Breginj pri Kobaridu, Primorsko. — Vahčič Rudolf, Videm ob Savi. — Žagar Viktor, Št. Jurij pri Litiji,
I.	b razred.
Bačnar Vincenc, Dobračeva pri Žireh. — Baraga Franc, Viševek pri Ložu. — Bone Benjamin, Sv. Križ-Cesta, Primorsko. — Bratuž Franc Jožef, Gorica, Primorsko. — Brejc Bogomir, Velike Lašče. — Burja Mihael, Bohinjska Bela. — Burkeljca Anton, Laze pri Zg. Tuhinju. — Caserman Ivan, Stara Vrhnika. — Cotič Lambert, Miren pri Gorici, Primorsko. — Demšar Stanislav Jakob, Sestranska vas pri Trati. — Ermenc Martin, Ljubno v Savinjski dolini. — Fric Franc, Hrovača pri Ribnici. — Garzarolli pl, Thurn-lack Leon, Pos"tojna. — Guzelj Viktor, Škofja Loka, — Jakopič Anton, Podpeč pri Dobrepoljah. — Kalan Janez, Škofja Loka. — Kalc Anton Ivan, Trst, Primorsko. :— Karlin Franc, Suha pri Škofji Loki. — Kiauta Alojzij, Zalog pri Postojni. — Klakočer Ludovik, Veternik pri Kozjem. — Kolenc Viktor, Št. Lovrenc ob Temenici. — Koman Jožef, Škofja Loka. — Košenina Stanislav, Vransko, — Kuželički Jurij, Gradec, Štajersko, Avstrija, — Malavašič Franc, Vrhnika. — Perc Marij, Opatje selo, Primorsko, — Peternel Jožel, Škofja Loka. — Rasinger Alojzij, Podkoren pri Kranjski gori. — Rebula Ivan Andrej, Krnica pri Vodnjanu, Primorsko, — Sedej
Vincenc, Javornik. — Simonič Janez, Vinji vrh pri Semiču. — Smolinski Friderik, Ilirska Bistrica. — Stergar Radovan Boleslav, Trst, Primorsko. — Strajnar Viljem, Visco, Primorsko. — Tancar Avguštin, Jesenice. — Turnšek Vladimir Alojzij, Rečica v Savinjski dolini. — Vesel Peter, Ribnica.
II.	razred.
Bašca Stanislav, Preddvor. — Berkopec Oton, Vinica. — Brunskole Emil, Ljubno, p. o. Kranj. — Cizelj Pavel, Kamnik, mesto. — Cucek Janko, Celje. — Cunder Milan Frančišek, Mala vas pri Ježici, — Čepon Anton, .Ljubgojna pri iiorjuiju. — Črnugelj jožei, Grabrovec pri Metliki. — Fortuna Matija, Govejk pri Žireh, — Gams Silvester, Mekinje. — Hladnik Ignacij, Rovte. — Hočevar Alojzij, Stranska vas pri Semiču. — Horvat Franc, Turnišče. — Hribovšek Anton, Motnik. — Hubad Ivan, Toplice pri Novem mestu. — Jeglič Franc, Ljubljana. — Klobovs Franc, Breznica pri Škofji Loki. — Koman Vladimir, Predtrg pri Radovljici. — Kralj Ignacij, Zagorica pri Dobrepoljah. — Kušar Valentin, Učak pri Št. Gotardu. — Lavrič Karol Jakob, Žužemberk. — Majdič Fortunat, Podoreh pri Moravčah. — Minatti Daniel Iv., Studenec. — Mlakar Iv., Volčja jama pri Šm. p. Litiji. — Mlakar Jakob, Viševek pri Starem trgu p. L. — Močnik Janez, Zalog pri Cerkljah na Gor. — Oberstar Anton, Zapuže pri Rib. na Dol. — Pipa Stanko, Brdo, p. o. Kamnik. — Pogačnik Metod, Podnart, — Poteko Pankracij, Sv. Pan-krac pri Grižah. — Ravbar Albert, Komen, Primorsko. — Rejec Zoran Nikolaj, Kobarid, Primorsko. — Rome Franc, Sela pri Šmarju na Dol. — Schlosser Alojzij, Vižmarje, Št. Vid nad Ljubljano. — Starc Martin, Čurili pri Metliki. — Stariha Anton, Praproče pri Semiču. — Strlič Edvard, Žiri.
— Škrjanc Ivan, Matena pri Igu. — Štrubelj Ivan, Vižmarje, Št. Vid nad Ljubljano. — Šturm Josip, Trst, Prim. — Šular Anton, Mirna. — Tavčar Adolf, Selca. — Tom Franc, Št. Gotard. — Turk Bogomir, Veruda pri Pulju, Primorsko. — Zajec Valentin, Terzin. — Žgank Valentin, Sv. Pankrac pri Grižah. — Žitnik Jožef, Šmarje na Dolenjskajn.
lil. razred.
Bajec Karol, Vipava. — Balantič Maks, Trst, Primorsko. — Budin Ivan, Miren pri Gorici, Primorsko. — Clemente Edvin, Gora pri Sodražici.
— Černoga Ivan, Zdole pri Vidmu. — Čuperla Melhijor, Koludrovica, Prim.
— Erjavec Alojzij, Draga pri Višnji gori. — Gorše Martin, Sp. Brezovo pri Višnji gori, — Hafner Janez, Binkelj pri Stari Loki, — Hafner Janko, Škofja Loka. — Horvat Matija, Ziški, Prekinurie. — ilija Alojzij, Spod. Bernik pri Cerkljah, — Jurca Leopold, Rihenberk pri Gorici, Primorsko, — Kopač Vincenc, Breznica pri Žireh.—Kožuh Ludovik, St. Ilj pri Turjaku,—Kranjc Franc, Dobec pri Begunjah. — Kregar Stanislav, Žapuže pri Št. Vidu nad Ljubljano. — Kuhelj Bogomir, Kostanjevica. — Lavrenčič Alojzij, Planina, Kranjsko, — Lenardon Anton, Sv. Ivan pri Trstu, Primorsko. — Mecilošek Rudolf, Zagorje ob Savi. — Milič Aleksander, Briščiki pri Proseku, Prim.
— Oblak Frančišek, Poljane nad Škofjo Loko. — Perko Anton, Višnja gora. Pianecki Zoran Anton, Ljubljana. — Premrl Bogomir Rafael, Vipava, Kranjsko. — Sancin Placid, Škedenj v Trstu, Primorsko. — Smolič Jožef, Korita pri Dobrniču. — Škarabot Franc, Gradiška, Primorsko. — Vodeb Ivan, Dolenja vas pri Artičah.
Izvtfstje, XV XVI.
4
IV. razred.
Adamič Jožef, Domžale. — Bertok Jožef, Rižana pri Kopru, Prim. — Bole Viljem, Brezje. — Didič Stanislav, Idrija, Kranjsko. — Eržen Peter, Puštal pri Škofji Loki. — Ferkulj Jožef, Struge. — Golobič Alojzij, Štreklje-vec pri Semiču. — Horvat Ivan, Trnje pri Črensovcih, Prekmurje. — Istenič Maks, Dobračeva pri Žireh. — Jeklin Fortunat, Pečine pri Tolminu, Prim.
— Kalčič Ivan, Gorica, Prim. — Kapus Jožef, Lesce. — Klopčič Franc, Mošenik pri Moravčah. — Magajna Adolf, Gorenje pri Studenem, Kranjsko.
— Mayr Julij, Dvorje pri Cerkljah. — Mencinger Avguštin, Javornik pri Kor. Beli. — Mikelj Jožef, Kamnagorica. — Mikuž Ciril, Prečina. — Oblak Stanislav, Vrhnika. — Petrič Anton, Podmilj pri Polšniku. — Pipa Anton, Brdo pri Lukovici. — Presnik Ivan, Zdole. — Puc Miroslav, Ljubljana. — Puntar Franc, Trška gora. — Rodman Ernest, Vipava, Kranjsko. — Rozman Rudolf, Cerovec pri Št. Janžu. — Schmutz Ferdinand, Postojna, Kr.
— Skok Stanislav, Domžale. — Vidmar Roman, Šturije, Kranjsko. — Zabret Jožef, Britof pri Predosljah. — Ziegler Milan Anton, Vrhnika. — Zupančič Anton, Studenec-Ig. — Žbontar Mihael, Kamnagorica.
V. razred.
Bajlec Franc, Bogojina, Prekmurje, — Bajt Adolf, Kanal, Primorsko.
— Bergant Anton, Godešiče pri Retečah. — Brozovič Marijan, Vrbnik na Krku, Primorsko. — Cerkovnik Franc, Trstenik pri Št. Rupertu. — Delak Ferdinand, Gorica, Primorsko, — Demšar Viktorijan, Stara vas pri Žireh.
— Dornik Franc, Zaprice pri Kamniku. — Erker Erik, Črmošnjice. — Filippini Jožef, Trst, — Gulič Alojzij, Dobravje pri Tomaju, Prim. — Hartman Fr,, Otoče pri Dobravi. — Hren Anton, Verd pri Vrhniki, — Jeglič Anton, Ljubljana. — Kambič Alojzij, Omota pri Semiču. — Končar Jožef, Tržič.
— Kopač Andrej, Medno pri Št.'Vidu nad Lj.—Korče Adolf, Ljubljana. — Kunc Janez, Jelični vrli pri fiorah nad Idrijo. — Miklavčič Anton, Pod-bukovje pri Krki, — Močan Vladimir, Celovec. — Peterlin Stanislav, Pod-boršt pri Komendi. — Pipa Rudolf, Logatec. — Rapsel Bogoljub, Tolmin, Primorsko, — Repe Anton, Želeče pri Bledu, — Ronko Anton, Cerknica. — Rutter Avguštin, Dovže pri Šmartnem pri Slov. Gradcu. — Šolar Josip, Radna. — Šorli Peter, Grahovo ob Bači, Primorsko. — Tancar Vinko, Jesenice na Gor. — Tonkli Anton, Breginj pri Kobaridu, Primorsko — Udir Anton, Javornik pri Kor. Beli. — Ukmar Viljem, Postojna. — Vajdetič Jožef, Gor, Podgora pri Starem trgu, — Vombergar Jožef, Pšenična Polica pri Cerkljah pri Kranju. — Zorn Miroslav, Prvačina, Primorsko. — Žigon Avguštin, Ljubljana.
VI.	razred.
Bartol Franc, Sodražica. — Bergant Janez, Suhadole pri Komendi. — Bratuš Janez, Srednja Kanomlja pri Sp. Idriji. — Brozovič Ljudevit, Vrbnik na Krku, — Debeljak Valentin, Škofja Loka. — Eržen Ivan, Cerkno. — Fajdiga Viljem, Radovljica. — Grims Stanislav, Škofja Loka. — Hladnik Janez, Petkovec-Rovte pri Logatcu, — Husu Valentin, Barkovlje pri Trstu. — Klemenčič Anton, Praprot pri Semiču. — Kosmač Janez, Spod. Gameljne-Šmartno pod Šmarno goro. — Kralj Angel, Sv. Križ pri Trstu. — Magister
Jožef, Vižmarje. — Odar Alojzij, Jereka pri Boh. Srednji vasi. — Piščanec Anton, Cvetrož pri Rihembergu. — Podobnik Jože!, Spodnja Kanomlja pri Sp. Idriji. — Puc Franc, Dol. Dobrava pri Trati. — Ruter Stanislav, Šmartin pri Sl. Gr.— Sedej Viktor, Vel. Ligojna p. V.—Sluga Franc, Trst. — Sosič Ludovik, Herpelje. — Stok Andrej, Povir p. Sežani. — Teršelič Martin, Gor. Skopice pri C. — Umek Janez, Blatna Brezovica p. Vrh.—Urankar Pavel, Selce pri Češnjicah. — Vajevec Stanislav, Kamnik, — Vidau Jožef, Opčine.
— Werbole Rudolf, Izlake pri Čemšeniku. — Žerovec Franc, Mlino-Bled.
VIL razred.
Bernik Vincencij, Gorenja vas pri Retečah. — Blaznik Pavel, Škofja Loka. — Brandstätter Jakob, Forest City, Amerika. — Clemente Avguštin,
Ljubno. — Debeljak Franc, Škofja Loka. — Demšar Anton, Sestranska vas pri Trati. — Dobovšek Stanislav, Boštanj. — Eisselt Erik, Podpreska pri Dragi. — Essich Karol, Trst. — Filipič Jakob, Trata. — Glinšek Franc, Sv. Križ pri Kostanjevici. — Jeglič Franc, Begunje. — Juvančič Janez, Bovec, Prim. — Klemen Peter, Šmartno nad Kamnikom. — Knap Anton, Idrija. — Kocjan Jožef, Sežana, Primorsko. — Kovač Franc, Domžale. — Kristanc Leon, Srednja vas pri Št. Jurju. — Lamovšek Matija, Kostanjevica pri Št. Rupertu. — Logar Franc, Vrzdenec pri Horjulu. — Mali Filip, Tržič.
— Milič Angel, Repnič pri Proseku, Primorsko. — Mrak Janez, Gorenja vas nad Škofjo Loko. — Oblak Jakob, Hotavlje pri Trati. — Pavlin Jožef, Kremenca pri Sv. Vidu nad Cerknico. — Pogačnik Fridolin, Ljubljana. — Premrl Franc, Vrhpolje pri Vipavi. — Rant Alojzij, Reteče. — Slapšak Julij, Leše pri Tržiču. — Sosič Stanislav, Opčine, Primorsko. — Stanonik Jakob, Sestranska vas pri Trati. — Stok Viktor, Divača, Primorsko. — Tomšič Janez, Tacen pri Šmartnem pod Šmarno goro. — Vavpetič Ladislav, Krško.
— Žabkar Stanislav, Krško. — Žargaj Tomaž, Duplica pri Kamniku. — Žibert Jožef, Suha pri Predosljah.
VIII.	razred.
Bartol Mirko, Jalovec pri Sodr. — Bednarik Rado, Gorica. — Bizjak Franc, Dolenja Dobrava, Gor. — Bohinec Jožef, Zalog pri Cerkljah, Gor. — Drolc Jož., Jesenovo pri Čemšeniku. — Erzar Matija, Poženik pri Cerkljah, Gor. — Fister Franc, Brda pri Radovljici. — Heferle Henrik, Mokronog. — Janežič Josip, Ljubljana. — Jerič Janez, Dokležovje pri Beltincih, Prekmurje. — Kaluža Rudolf, Narin, Primorsko. — Kralj Anton, Zagorica v Dobrepolju. — Lesar Anton, Sušje pri Ribnici. — Miklavčič Maks, Dol, Ravni pri Poljanah, Gor. — Pečnik Janez, Bodovlje pri Škofji Loki. — Tomažin Jožef, Dunaj. — Tomc Matija, Kapljišče pri Metliki) — Vilhar Albin, Postojna. — Vodnik Anton, Zapuže pri Št. Vidu nad Ljubljano. — Zupan Franc, Bohinjska Bela. — Žabkar Albin, Krško.
Šolska poročila za leto 1920/21.
i.
Učiteljski zbor.
Učiteljsko osobje koncem šolskega leta.
A.	Za obvezne predmete.
1. Anton Koritnik, ravnatelj, svetni duhovnik, škof. konz. svetnik, je poučeval latinščino in grščino v VI.: 11 ur.
2. Luka Arh, profesor, svetni duhovnik, razrednik v VII., je poučeval slovenščino v III., latinščino v III. in VII., grščino v
III.: 20 ur.
3. Anton Breznik, dr. modroslovja, profesor, svetni duhovnik, razrednik v VI., je poučeval slovenščino in hrvaščino v V.—VIII.:
16	ur.
4. Franc Jere, dr. modroslovja, profesor, svetni duhovnik, razrednik v V., je poučeval nemščino v V., latinščino v II. in V., grščino v V. : 21 ur.
5. Ivan Knific, dr. modroslovja, profesor, svetni duhovnik, šk. duh. svetnik, varuh prirodoslovne zbirke, je poučeval matematiko v
II.,	III., V., Vlil., fiziko v III. in VIII,, filoz. propedevtiko v VII, in VIII., slovenščino v I. b : 24 (v II. poli. 25) ur.
6. Jožef Kržišnik, profesor, svetni duhovnik, razrednik v III., varuh zemljepisne zbirke, je poučeval zemljepis v I. a, I. b, III., IV.,
V., zgodovino v.III., IV., V., VIII., nemščino v III.: 23 (v II. poli. 22) ur.
7. Franc Omerza, profesor, svetni duhovnik, razrednik v VIII., je poučeval latinščino v I. b in VIII., grščino v VII. in VIII.: 22 ur.
8. Jernej Pavlin, profesor, svetni duhovnik, propovednik, član iz-praševalne komisije za slovensko stenografijo, je poučeval verouk v I.—VIII.: 18 ur.
9. Franc Pengov, profesor, svetni duhovnik, varuh prirodopisne zbirke, razrednik v I. b, je poučeval prirodopisje v I. a, I. b, II.,
IV., V., VI., nemščino v I. b: 18 ur,
10.	Gašpar Porenta, akademični slikar, profesor, svetni duhovnik, varuh risarske zbirke, je poučeval risanje v I.-r-IV., lepopisje v
I.	a in I. b : 18 ur.
11. Jožef Prešern, profesor, svetni duhovnik, varuh slov. dij. knjižnice, razrednik v IV., je poučeval slovenščino v II. in IV., nemščino v I. a, latinščino v IV., grščino v IV.: 22 ur.
12. Anton Ratajec, dr. modroslovja, profesor, svetni duhovnik, je poučeval matematiko v I. a, I. b, IV., VI., VII., fiziko v VII.: 19 ur.
13. Janez Samsa, dr. modroslovja, profesor, svetni duhovnik, varuh nemške dij. knjižnice, razrednik v I. a, je poučeval slovenščino v I. a, nemščino v VI., VII., VIII., latinščino v I. a : ■ 21 ur.
14. Franc Trdan, dr. modroslovja, profesor, svetni duhovnik, razrednik v II., je poučeval nemščino v II. in IV., zemljepis in zgodovino v II., VI., VII.: 19 ur.
B. Za neobvezne predmete kakor v šolskem letu 1919/20.
II.
Učni načrt.
»
V obveznih predmetih je ostal učni načrt vobče neizpremenjen. Slovenščina se je poučevala po novem učnem načrtu, odobrenem od pov. za uk in bog. dne 13. avg. 1920, št. 2503. Tudi v neobveznih predmetih je ostal učni načrt vobče neizpremenjen, kakor je objavljen v šolskih poročilih za 1. 1919/20. Pri telovadbi so se v višjih razredih na novo vpeljale vaje v metanju diska, kopja in krogle ter vaje v streljanju z lokom. Prav pridno so gojili učenci višjih razredov športno igro z nogometno žogo. Francoščina se je v šol. 1. 1920/21 poučevala samo v II, tečaju po 2 uri na teden. Stenografija se je poučevala v treh tečajih, v prvih dveh po 2 uri in v tretjem po 1 uro na teden. V 1. tečaju so se dijaki učili korespondenčnega pisma, pisali diktat in se vadili v čitanju stenograma po Robidovi »Slovenski stenografični čitanki«. V 2. tečaju se je razlagalo debatno pismo ter logične in brzopisne krajšave; dijaki so pisali diktat iz raznih strok in ga nato čitali. Tudi se jim je podal kratek pregled zgodovine stenografije, posebno slovanske. V obeh tečajih se je rabila Novakova »Slovenska stenografija«, I. oziroma II. del. V 3. tečaju so bile praktične vaje v vedno hitrejšem pisanju diktata.
III.
Učne knjige,
ki se bodo rabile pri pouku v šolskem letu 1921/22, kakor v izvestju 1913/14, s primernim ozirom na novejše izdaje. Na novo so bile med tem vpeljane sledeče knjige: Dr. A. Breznik: Slovenska slovnica I.
in II. izdaja. Tumlirz: Detsches Sprachbuch. Bradač-Osana: Grška slovnica. Bradač: Grška vadnica. Pajk-Kržišnik: Zemljepis za I. gimn. razred. Kozenn-Modestin: Geografički atlas. Bučar: Zgodovina starega veka. Putzger-Srkulj: Historički atlas. Melik: Zgodovina srednjega veka. Schreiner-Fink: Zemljepisne in zgodovinske slike (kot pomožna knjiga pri slovenskem pouku v IV. razr.). Branko Drechsler: Srbske narodne pesmi. Dejanovič-Štipčevič: Jugoslov. lišče. J, T.: Srbska početnica (za III. in IV. razr.).
IV.
Prebrana tvarina.
A.	Iz latinščine.
III. razred: Kornelij Nepot (Košan): De Miltiade, de Themistocle, de Aristide, de Cimone, de Pelopida, de Epaminonda. Kvint Kurcij Ruf: št. 2, 3, 4, 6, 7, 8, 9. Privatno: de Pausania, de Lysandro, de Thrasybulo, de Agesilao, de Hamilcare.
IV. razred: Caesar, De bello Gallico (ed. Pramer): I., II., III.,
IV., V.
V. razred: I. polletje. Ovidius (ed. Sedlmayer): Metam. 1, 2, 3,
4,	5, 6, 12, 16, 17, 18, 19, 20, 30; Eleg. 1, 3, 5, Fasti 5, 17. Trist. 1, 8. Privatno: Metam. 7, 8, 9, 10, 11, 13, 14, 15, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29. II. polletje: Livius. (Zingerle): lib. XXI. Privatno: lib.
I., III, 26—29, 33—35.
VI. razred: Sallust. Bell. Iugurth. c. 1—53, 55, 1—2, 61—65, 73, 84, 85—92, 95, 96, 112—-114. Cicero in Catilinam I. Privatno: Sall. Bell. Catilinae.
VII. razred: Cicero, Pro Sex. Roscio Amerino, Pro Archia poeta, Cato Maior de senectute. Plinijeva pisma (Kukula) št. 1, 5, 8, 12,
15,	25, 27, 28, 29, 34, 53, 54, 58. Vergil, Eneida IV, 1—195, 296—411, 584—705; VI, 264—336, 384—493, 548—901; VIII, 306—368, 608—731; XII, 791—952.
VIII. razred: Qu. Horatius Flaccus, Carm,	I, 1—3, 11,	14,	22,
34,	35, 37; II, 2, 3, 10, 13, 14, 16, 18, 20; III,	1—6, 9, 12,	lb,	21,
24,	30; IV, 5. Ep. 2. Sat. I, 1, 9; II, 6, 8. Epist.	I, 2, 7, 13,	19,	20;
II, 3. — P. Corn. Tacitus, Annales I, 1—30; IV, 1—9, 37—42, 57—59; XIV, 51—56; XV, 60—65, 38—45.
B.	Iz grščine.
V.	razred: I. polletje. Prinz, Xenophon, Anab. št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10,. 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21. Privatno: Anab. št. 12, 13; Memor. št. 1, 2, 3, 4, 5; Arrian. Anab. 1, 3, 4, 7, 9; II, 3, 4,
10, 11 j III, 1, 3, 4, 13, 14, 15; V, 18, 19; VI, 12, 13; VII, 28, 29.
11. polletje: Homer, Ilias (Christ): I. II.
VI. razred: Homer, Ilias III, 1—120, 245—461; IV, 1—231, 422—456; V, 1 — 122, 134—191, 209—310; VI, 2—118, 237—348, 354, 359—413, 429—529; XVI, 1—167, 200—217, 278—398, 684—687, 692—776, 783—805, 818—863; XVII, 125—139, 262—267, 593—627, 651—655, 673—826, 742—761; XVIII, 1—115, 126—129, 134—147, 203—335, 369—395, 408—617. Herodot (Scheindler) št. 1, 4, 5. 6, 23, 24.
VII. razred: Platon, Apologija. — Homer, Odiseja (izd. Christ.) I, 1—74; V, 28—410; VI, VII, VIII, 282—354; IX, 19—30, 148—500; XI, XIII, 1—117, 165-204, 273—343; XIV, 1—145, 457—472; XVI, 1—273; XVII, 67—300; XVIII, 1 — 108; XIX, XXIII, 1 — 155; XXIV, 1 —152. Demostenes, 1—3 olintijski govor.
VIII. razred: Platon, Protagoras (izd. Christ). — Sofokles. Ajas.
—	Evripides: Hipolitos (izd. Altenburg.) V slovenski oziroma nemški prestavi: Sofokles: Filoktetes, Kralj Ojdipos, Antigona. Aristofanes: Mir, Oblaki, Žabe. Terentius: Brata.
n
V.
Pismene naloge.
A.	Iz slovenščine,
V. razred.
I.*1 Naš zavod. — 2. Hej, pridite, pesmi, stojte pred menoj (Žup., Revija.) — 3.* Na razvalinah starega gradu. — 4. Dantejevo potovanje po peklu. — 5. Belgrad — naša prestolnica. — 6.* Na našem igrišču. — 7. Lirična pesem. — 8. Junaki srbsko - hrvatskih narodnih pesmi. — 9.* Železo. — 10. O oliki.
VI. razred.
1.* Izlet na Šmarno goro. — 2. Razvoj drame. — 3. O negi telesa. — 4.* Romarji (po očrtu.) — 5. »Kdo izmed ljudi, katere obseva solnce, je tako močan, da bi nas premagal ?« — 6. Kako mi ugaja Homer ? — 7.* Živalstvo. — 8. Alkohol — naš sovrag. —
9.* Resnica (razmišljevalna vsebina.) — 10. Načrti za počitnice.
VII. razred.
1." Srednješolska učilnica. — 2. Tajati led naš šele začne še, pomlad je drugod že. (Prešeren, M. Čopu.) — 3. Kaj je do zdaj Ljubljana doživela ... — 4.* Poluznanost je najstrašnejši bič človeštva,
hujši od kuge, lakote in vojske. (Dostojevski.) — 5. Rusija. —
6.* Zvezde, — 7. V nas samih je naša usoda. (Cankar.) — 8. Ljubiti narod, se pravi, zanj delati, zanj trpeti, zanj se žrtvovati. (Dostojevski:) — 9.* Razmerje med duševnimi in realnimi vedami. —
10.	Kako nas vzgaja svoboda?
VIII.	razred.
1.* Misli ob dr. Vojeslava Moleta »Pismu z oceana« (Dom in Svet, 1920, 178.) — 2. Jurčič na počitnicah. — 3. Um se razvija po svojih postavah od dne do dne, srce pa rado ohrani svojo podobo. (Stritar.) — 4.* Boj med germanstvom in slovanstvom. — 5. Kateri klasik mi je letos najbolj ugajal ? — 6.* Glave sekati je najlažja stvar, pamet imeti pa najtežja. (Dostojevski.) — 7. O, da mi je priti do svoje podobe, da bi jo zagledal pred seboj! (Žup.) — 8. Naših osem let . . . — 9. Zrelostna naloga.
B.	Iz nemščine.
V. razred.
1. Erlkönig (Dichtung und Wahrheit.) — 2. Der Einfluß der Elfen auf die Menschen. (Nach gelesenen Balladen.) — 3. Auri sacra fames, quid non mortalia cogis pectora ? — 4. Wie sorgte Gerold Zopp für seine Schwester ? — 5. Einige Bilder aus dem alten Rom.
—	6. Der Frühling — ein Bild der Jugend. — 7. Hannibals Zug über die Alpen. (Nach Livius.) — 8. Wie lernte der Schiffbrüchige auf der Insel Salas y Gomez Geduld ?
VI. razred.
1. Meine Privatbeschäftigung. (Ein Brief.) — 2. Wozu lernen wir fremde Sprachen. — 3. Meine Weihnachtsferien 1920. (Aus meinem Tagebuch.) — 4. Reise eines Wassertropfens an einem Tage. (Von ihm selbst erzählt.) — 5. Feinde und Freunde des Messias in der Versammlung bei Kaiphas. (Nach Klopstocks Messias IV.) —
6.	Wodurch erfreuen uns die Blumen. — 7. Der Prolog im Drama »Die Jungfrau von Orleans« von Schiller. — 8, Unser Mai-Ausflug 1921.
VII. razred.
1. Der Glockenguß. (Nach Schillers Liöd von der Glocke.) —
2.* »Der Mensch hat seinen menschlichen Mitbrüdern nichts anders
1 Z * so zaznamovane domače naloge.
zu geben als sich selbst«. (A. W. Schlegel.) (An Goethes Leben und Dichten nachzuweisen.) — 3. Blüte und Verfall der Kultur nach Schillers »Spaziergang«, — 4.* Welches sind die Ursachen der Kriege.
— 5. Das Griechentum und das Christentum. (Eine Gegenüberstellung im Anschluß an A. W. Schlegels Vorlesungen »Über dramatische Kunst und Literatur«.) — 6.* Im Leben — Ist vergessen nicht die letzte Tugend. (Platen.) — 7. a) Welche Verdienste hat die Romantik für unsere gegenwärtige Kultur ? — b) Die dramatischen Aufführungen auf unserer Anstaltsbühne im Schuljahre 1920/21. — 8.* Der Kampf um die Freiheit in Schillers Schauspiel »Wilhelm Teil«.
VIII.	razred.
1.* Segen der Arbeit. — 2. Daß nur Menschen wir sind, der Gedanke beuge das Haupt dir — Doch daß Menschen wir sind, richte dich freudig empor! (Feuchtersieben.) — 3.* a) Wodurch erscheint der Tod Cäsars in Shakespeares »Julius Cäsar« berechtigt?
— b) Warum ist der Tod des Cassius und Brutus in Shakespeares Julius Cäsar ein tragischer ? — 4. Der Edle lebt auch nach dem Tode fort — Und ist so wirksam, als er lebte (Goethe.) (An Jugoslawiens großen Männern nachzuweisen.) — 5.* Über den Wert und die Wirkungen der Beredsamkeit. — 6. Der Kampf um die Herrschaft über das Mittelmeer. (Eine geschichtliche Skizze.) — 7.* Durch Kampf zum Sieg! (Mein Wahlspruch fürs Leben.) — 8. »Die Stätte, die ein guter Mensch betrat — Ist eingeweiht« (Goethe, Torquato Tasso I, 1.) (An Goethes Iphigenie auf Tauris nachzuweisen.)
VI.
Prosta predavanja.
A.	Slovenska.
VII.	razred.
1.	Umek: Francoska enciklopedija 18. veka. — 2. Debeljak: Slovenska epika v vezani besedi. — 3. Sedej: Špansko slovstvo v starejši dobi, — 4. Odar: Francosko slovstvo v starejši dobi. —
5.	Ruter: Zlata doba francoskega slovstva. — 6. Hladnik: Italijansko slovstvo 14. veka. — 7. Bergant: Italijansko slovstvo 16. veka. — 8. Fajdiga: Srednjeveški misteriji in moralitete. — 9. Eržen: Cle-mentijev potopis iz naših krajev 1. 1715. — 10, Kosmač: Pregled ruskega slovstva. — 11. Kralj: Pregled poljskega slovstva. — 12. Debeljak: Pregled češkega slovstva. — 13. Sosič: Baumgartner jeva Zgodovina svetovnega slovstva.
VIII.	razred.
1. Tomšič: Jadransko vprašanje. — 2. Vavpetič: 0 impresionizmu in ekspresionizmu. — 3. Demšar: O izvoru človeškega rodu.
— 4. Bernik: Kritika materializma. — 5. Dobovšek: Ferdusi in njegov epos Šahname. — 6. Žibert: Kritika modernega romana. — 7. Mali: Elektrika. — 8. Glinšek: Ibsen. — 9. Clemente: Strindberg. —
10.	Žabkar: Leonid Andrejev, —11. Lamovšek: Baumgartner. —12. Bernik: Vera po dr. Vebru (v »Njivi«) in pa krščanska vera v razmerju z znanostjo. — 13. Premrl: Moderno slikarstvo. —14. Mrak: Moderna drama.
B.	Nemška,
VII. razred.
1. Dolenec: Die Gestalt des Mefistofeles in Goethes Faust. —
2.	Piščanec: Der Theebau in China. — 3. Hladnik: Die Pflanze — ein Staat. — 4. Werbole: Aus der Geschichte der Bakteriologie. —
5.	Vidau: Merkwürdiges aus dem Bienenleben. — 6. Debeljak Val.: Der Naturalismus und das naturalistische Drama. — 7. Sosič Lud.: Tolstoj als Mensch und Schriftsteller. — 8. Umek: Über das Ende des Weltalls. — 9. Fajdiga : Über die auswärtige Politik Englands.
— 10. Sedej: Girolamo Savonarola. — 11. Debeljak Val.: Gerhart Hauptmann und sein Drama.
VIII. razred.
> . . ‘
1. Slapšak: Wallensteins Glück und Ende. (Nach Schillers »Wallenstein«.) — 2. Bernik Vin.: Der Polytheismus und Monotheismus in der Philosophie und Geschichte. — 3. Demšar Ant.: Der Darwinismus und sein Einfluß auf die Kultur des 19. Jahrhunderts.
— 4. Dobovšek: Charakterisierung der Hauptpersonen in Grillparzers Trilogie »Das goldene Vlies«. — 5* Glinšek: Das Turnenwesen in Jugoslawien. — 6. Mali: Über die Akkumulatoren. — 7. Logar: Licht- und Schattenseiten der modernen europäischen Kultur. —
8.	Rant: Die Entwicklung der Presse und ihre Bedeutung für die Kultur. — 9. Tomšič: Englands Weltherrschaft. — 10. Vavpetič: Die Kunst der modernen Bühnenregie. — 11. Žibert: Der Quellgrund des Idealismus.
VII.
Učila.
I. Gimnazijska knjižnica.
A. Učiteljska knjižnica.
Varuh: Profesor Jernej Pavlin.
Učiteljska knjižnica se je pomnožila za 118 del, oziroma 648 zvezkov ; med drugim si j« nabavila 31 del Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v 44b zvezkih. Koncem šolskega leta 1920/21 Šteje 4260 del v 9477 zvezkih.
Šolskih izvestij ima 2219.
Časopisi in zborniki,
1.	Bogoslovni vestnik. 1. letnik. — 2. Christlich - pädagogische Blätter. 44.1. — 3. Čas. 15. L — 4. Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino. 2.1. — 5. Časopis za zgodovino in narodopisje.
16.	1. — 6. Dom in Svet. 34. L — 7. Glasnik profesorskega društva.
1.1. — 8. Gral, Der. 15. 1. — 9. Hrvatska prosvjeta. 8. 1. — 10. Ka-techetische Blätter. 22.1. — 11. Katholiken-Korrespondenz. 15.1. —
12.	Katholische Kirchenzeitung. 61. 1. — 13. Književni vjesnik. 18. 1.—
14.	Krščanska škola. 24.1. — 15. Ljubljanski Škofijski list. Leto 1921, r— 16. Ljubljanski Zvon. 41. 1. — 17. Lovec. 8. 1. — 18. Mladika. 2. 1.
— 19. Monatsblätter für den katholischen Religionsunterricht. 22. 1.
— 20. Narodna zaštita. 5. 1. — 21. Naši zapiski. 13.1. — 22. Natur und Kultur. 18. 1. — 23. Naturwissenschaftliche Wochenschrift. 20. 1.
— 24. Neue Jahrbücher. 24. 1. — 25. Pharus. 12. 1. — 26. Planinski vestnik. 21. 1. — 27. Popotnik. 42. 1. — 28. Priroda. 11. 1. — 29. Slovenski Učitelj. 22. 1. — 30. Stimmen der Zeit. 51. 1. — 31. Theologischpraktische Quartalschrift. 74. 1. — 32. Uradni list deželne vlade za Slovenijo. 3. 1. — 33. Vrhbosna. 35. 1. — 34. Zdravje. 10. 1. — 35. Zeitschrift für den physikalischen und chemischen Unterricht. 34. 1.
Knjižnica je ud Družbe sv. Mohorja, Leonove družbe, Matice Hrvatske, Slovenske Matice in Šolske Matice ter dobiva knjige Jugo-slavenske akademije znanosti i umjetnosti.
B.	Dijaška knjižnica.
a)	Slovenska dijaška knjižnica (varuh prof. Jož. Prešern) se je pomnožila za 114 zvezkov. Koncem šolskega leta 1920/21 šteje 2727 zvezkov.
b) Nemška dijaška knjižnica (varuh profesor dr. J. Samsa) se je pomnožila za 65 del, oziroma 114 zvezkov. Koncem šolskega leta 1920/21 šteje 610 del v 1928 zvezkih.
II. Zbirke.
Prirastek risarske zbirke (varuh prof. Gašpar Porenta): 1 Chianti-steklenica, 4 belokranjske pisanice, 10 ptičjih peres, 2 sa-drova odlitka, 1 kitajska krabica, 30 krabic iz kartona, 1 kranjski pipec. Glasbena zbirka (varuh pevovodja Vojteh Hybašek) šteje
a) za cerkveno petje: 25 latinskih maš (5 orkestralnih), 6 Requiem, 1085 skladb za mešani zbor, 146 za moški zbor in 27 za deški zbor;
b) za svetno petje: 462 skladb za moški zbor, 23 za deški in 98 za mešani zbor; 52 skladb za en in več glasov s spremljevanjem klavirja ter 3 spevoigre; c) za orkester: 412 skladb. Druge zbirke so ostalp neizpremenjene.	\
VIII.
Zrelostni izpiti.
Tekom šolskega leta 1920/21 so bili dvakrat izredni zrelostni izpiti za dva abiturienta, ki sta bila radi vojaške službe in vojnega ujetništva ovirana delati ob svojem času redne zrelostne izpite. Na podlagi razpisa poverjeništva za uk in bogočastje v Ljubljani z dne
11.	oktobra 1920, št. 4528 sta bila oba kandidata oproščena pismenega in deloma tudi ustnega, izpita. Ustnim izpitom je obakrat predsedoval ravnatelj A. Koritnik.
Ob izrednih rokih sta dovršila zrelostni izpit:
1. Debevec Leopold, roj. 1900 v Borovnic;, je pričel gimn. študije 1912/13 in dovršil dne 8. januarja 1921 zrelostni izpit soglasno.
2. Legan Ivan, roj. 1897 na Gradencu v Sloveniji, je pričel gimnazijske študije 1909/10 in dovršil dne 14. marca 1921 zrelostni izpit z odliko.
Redni zrelostni izpit v poletnem roku 1920/21.
K zrelostnemu izpitu v poletnem roku so bili pripuščeni vsi (33) učenci VIII. razreda (31 javnih, 2 privatista); enemu kandidatu, ki je radi vojnega ujetništva šele en mesec pred rednim zrelostnim izpitom vstopil v VIII. razred, se je v smislu obstoječih predpisov izpregledal pismeni in deloma tudi ustni izpitv
Pismeni izpiti so bili od 2. do 4. junija. Kandidatom so se predložile sledeče naloge:
1. Iz grščine (2. junija): Platon Evtifron IV. (nekoliko okrajšano.)
2. Iz slovenščine (3. junija) na izbiro:
a) Narava je naša največja učiteljica (Rodin.)
b) Pomorske ceste.
c) Razvoj slovenskega pripovedništva.
Za temo a) so se odločili 4 kandidatje, za temo b) 24 kandidatov, za temo c) 4 kandidatje.
3. Iz latinščine (4. jun.): Tacitus Annales IV. 34—35.
Ustni izpiti, ki jim je predsedoval gimn. ravn. v p., vladni svetnik dr. Lovro Požar, so se vršili dne 1., 2., 4. in 5. julija; imena kandidatov bodo objavljena v izvestju za šolsko leto 1921/22.
IX.
Kronika.
Od 10. avgusta do 10. septembra 1920 je priredil višji šolski svet v zavodu tečaj za izobraževanje učiteljev iz Prekmurja v knjižni slovenščini. Tečaja se je udeleževalo 60 učiteljev in učiteljic. Poučevali so profesorji: dr. Jere, dr. Knific, dr. Breznik, Pavlin, Arh in Prešern. O prostem času so se prirejali razni poučni izleti.
Šolsko leto 1920/21 se je pričelo dne 18. septembra s sv. mašo.
20. septembra se je pričel redni pouk.
29. oktobra je zavod slavil spomin narodnega osvobojenja; dan je bil prost pouka.
30. novembra je zavod proslavil god svojega rektorja monsignorja dr. Karlina z uprizoritvijo Shakespearjeve drame Julij Cezar (poslov. Oton Zupančič.)
1.	decembra. Državni in narodni praznik: slovesna služba božja v domači kapeli, nato šolska prireditev v spomin neodrešenim bratom s sledečim sporedom: Koračnica, igra dijaški orkester. — Fr. Bevk: Iz cikla: Pomlad 1919 (Dom in Svet 1919.) Prva pesem. Pismo žene; deklam. Debeljak (VII.) — Oton Župančič: Bolnik (Ljubljanski Zvon
1919); deklam. Debeljak (VII.) — Slovenska zemlja, poje pevski zbor.
—	Govor, govori ravnatelj A. Koritnik. — V Gorenjsko oziram se skalnato stran, poje pevski zbor. — Igo Gruden: Mi smo minerji; deklam. Sosič (VII.). —*• Igo Gruden: Tržaškim bratom (Ljublj. Zvon
1920); deklam. Debeljak (VII.). — Koračnica, igra dijaški orkester.
Za Jugoslov. Matico se je nabralo ta dan 614 K 15 v.
17. decembra. Rojstni dan Nj. kralj. Visočanstva prestolonaslednika in regenta Aleksandra; služba božja z zahvalno pesmijo in molitvijo za kralja. Pevci zapojo »Bože pravde«.
Božične počitnice so z dovoljenjem pov. za uk in bogoč. (višji šolski svet št. 15.877 z dne 21. dec. 1920) trajale od 23. dec. 1920 do
7.	jan. 1921. Zato sta pa odpadla 2 prosta dneva ob koncu I. polletja in binkoštne počitnice.
12.	februarja: Sklep 1. polletja s sv. mašo in razdelitvijo polletnih izkazov.
15. marca je umrl učenec II, razreda Marijan Peric. Bil je odličen dijak in vesten gojenec. Rektor zavoda msgr. dr. Karlin je opravil za pokojnim slovesno pogrebno sv. mašo in vodil pogrebni sprevod na pokopališče. Sprevoda so se udeležili učenci z učiteljskim zborom. Počivaj v miru, blagi mladenič!
17.	in 24. aprila so učenci uprizorili Schillerjevo dramo Viljem Tell (priredil prefekt Ivan Sadar.)
26.,	28., 29., 30. aprila in 3., 4., 10., 11., 12. in 17. maja je zavod nadzoroval višji šolski nadzornik dr. Ivan Grafenauer.
7.	maja. Predavanje o alkoholnem vprašanju. Učencem od
V.—VIII. razr. je predaval hišni zdravnik dr. Mano Dereani, učencem nižjih razredov pa prof. Pengov, ki je imel uvodni in sklepni govor, in učenci sami po sledečem sporedu: 1. Abstinentska himna, dekl. Košir (La). — 2. Šaljiva parafraza 6 resnih kitajskih pregovorov o nezmernosti v pijači: Jeločnik (I.b). — 3. Kdo je iznašel žganje (Po L. N. Tolstem): Ogrin (II.) — 4. Vpliv alkohola na telesne organe: želodec, jetra, ledvice, srce, žile in živčevje (po sliki): Klemenčič (VII.)
— 5. »Preveč je gostiln«. Izjava mladega dečka. Prizor iz vsakdanjega življenja: Vodeb (IV.)
15.	in 16. maja se je vršil dijaški koncert pod vodstvom pevovodja g. Hybaška s sledečim sporedom: 1. Bizet: Carmen. Koračnica.
— 2. Dr. A. Schwab: Dobro jutro. Pevski valček s spremlj. klavirja.
— 3. Haydn: Arija iz »Stvarjenja«. Klavir in harmonij. — 4. Anton Jaki: Slovenski biseri. Potpourri. Orkester s klavirjem in harmonijem.
— 5. V. Krek: Pogovor z domom. Mešani zbor. — 6. V. Lejsek: Idila v gozdu. Ouvertura. Orkester. — 7. Haydn: Finale iz kvarteta na lok št. 58. — 8. Dav. Jenko: Na tujih tleh. Dvospev s spremlj. klavirja. — 9. Ferd. Juvänec: Na goro! Mešani zbor. — 10. Anton Jaki: Našim rojakom. Koračnica. Orkester.
23. maja. Majniški izleti pod vodstvom učiteljev: I.a (profesor dr. Samsa) z vlakom do Kranja, peš čez Sv, Jošt v Škofjo Loko;
I.b (prof. Pengov) z vlakom do Otoč, peš na Brezje, Radovljico, Bled;
II. (prof. dr. Trdan) kakor I.b; III. (prof. Kržišnik) z vlakom v Tržič;
IV.	(prof. Prešern) kakor I.b; V. (prof. dr. Jere) z vlakom v Lesce, peš na Bled, Radovljico, Brezje in Otoče; VI. (prof. dr. Breznik) peš do Ježice, z vlakom v Kamnik; VII, (profesor Arh) kakor I. a;
VIII.	(prof. Omerza) z vlakom na Vrhniko, peš v Borovnico. — Vsi izleti so se izvršili ob lepem vremenu v splošno zadovoljnost.
2.,	3. in 4. junija: Pismeni zrelostni izpiti-
16.	junija so učenci proslavili god prevzvišenega škofa dr. Antona Bon. Jegliča z uprizoritvijo Sofoklejeve žaloigre kralj Ojdipos v slovenskem prevodu prof. Fr. Omerza. Zbore je uglasbil g. Marij Kogoj.
28. junija. Sklep šolskega leta in obenem proslava Vidovega dne.
X.
Kako se je pospeševal telesni razvoj mladine.
Za zdravje in telesni razvoj mladine se je v zavodu mnogo storilo. Poleg ugodnosti svetlih in zračnih prostorov v zavodu so uživali učenci tudi udobnost rednega menjavanja učenja s prostim časom in razvedrilom. Mnogo so se gibali na prostem. Večinoma trikrat na dan so hodili na prostorna igrišča, redno trikrat na teden na izprehod.
Med posameznimi učnimi urami so bili stalni odmori; ker traja dopoldanski glavni odmor dvajset minut, so prebili učenci večinoma tudi ta čas na igrišču.
Telovadba je bila za vse učence obvezna; poleg tega so tudi zasebno jako pridno telovadili. Če je le vreme pripuščalo, se je vršila telovadba na prostem.
Pod nadzorstvom vzgojnega zavoda so se gojile raznovrstne mladinske igre z ozirom na starost učencev. Iger so se udeleževali vsi učenci.
Pridno so se učenci posluževali hišne pršne kopeli; ob vročih dneh so se hodili kopat v Savo. .
Učencem je uživanje alkoholnih pijač in kajenje prepovedano. Ravnateljstvo in učitelji so pri raznih prilikah opozarjali na škodljivost alkohola in nikotina za mladi organizem. Nad V3 učencev je prostovoljnih abstinentov, organiziranih v abstinenčnem krožku.
Šolski leti 1919/20 in 1920/21 sta bili v zdravstvenem oziru jako ugodni.
Za bolnike se je posebno skrbelo v primernem bolniškem oddelku.
XI.
Zahvala ravnateljstva.
Za knjižnice so darovali knjige:
G. dr. Anton Bonaventura Jeglič, škof v Ljubljani; g. dr. Andrej Karlin, rektor zavoda sv. Stanislava; Društvo za čuvanje narodnog
zdravlja u Beogradu; g. dr. Josip Demšar, prof, na drž. učiteljišču v Ljubljani; Ksaver Meško, pisatelj na Brezjah; g. Mir. Volčič, župnik, Brezno ob Dravi; dr. A. Breznik, dr. Fr. Jere, dr. Iv. Knific, J. Kržišnik, J. Pavlin, Fr. Pengov in dr. Fr. Trdan, profesorji škof. gimnazije; dr. Franc Jaklič, prefekt in Jakob Šolar, stud. phil., v zavodu svetega Stanislava, g. Fil. Jak. Bergant, real. prof. v Ljubljani.
Vsem tem gg- dobrotnikom in drugim, ki so se kakorkoli dobrohotno spomnili zavoda, izreka ravnateljstvo prisrčno zahvalo, Bog pavrni!
XII.
Statistika učencev.
Število.
Za šolsko leto 1920/21 je bilo sprejetih v I.a	48,	I.b	44,	II.	54,
III. 38, IV. 27, V. 22, VI. 34 + 1, VIL 26 +	2,	VIII.	30 + 3;
skupaj 323 -j- 6.
Število učencev koncem šolskega leta 1920/21 v I.a 40, I.b 42,
II.	53, III. 36, IV. 27, V. 22, VI. 33, VII. 25, VIII. 31+2; skupaj 309 + 2.
Po materinščini: Slovencev: 304 + 2, Hrvatov:	5.
Po veri vsi rimsko-katoliške veroizpovedi.
Razredba.
Koncem šolskega leta 1920/21 je bilo odlično sposobnih v I.a 10, I.b 5, II. 17, III. 9, IV. 7, V. 4, VI. 4, VII. 12, VIII. 121 skupaj 80; sposobnih v I.a 20, I.B 22, II. 32, III. 26, IV. 20, V. 17,
VI.	29, VII. 13, VIII. 18 + 2; skupaj 197 + 2; nesposobnih v I.a 7, I.b 12, II. 4, III. 0, IV. 0, V. 0, VI. 0, VII. 0, VIII. 0; skupaj 23; ponavljalnih izpitov je bilo dovoljenih v I.a 3, I.b 3, II. 0, III. 1,
IV. 0, V. 1, VI. 0, VII. 0, VIII. 0; skupaj 8; brez razredbe je ostalo v I.a 0, I.b 0, II. 0, III. 0, IV. 0, V. 0, VI. 0, VII. 0, VIII. 1; skupaj 1.
Udeležba pri pouku v prostih predmetih.
Prostoročno risanje je bilo obvezno za vse učence nižje gimnazije; iz višje gimnazije se je pouka udeleževalo 17 učencev (5 iz
V. razr., 7 iz VI. razr., 4 iz VII, razr., 1 iz VIII. razr.)
Pouka v italijanščini se je udeleževalo v I, tečaju 23 učencev iz IV., V. in VI. razreda, v II. tečaju 10 učencev iz IV., V. in VI. razreda, v III. tečaju 14 učencev iz VI. in VII. razreda.
Pouka v francoščini se je udeleževalo v I. polletju 12 učencev iz VI.—VIII. razreda, v II. polletju 8 učencev iz VI. in VII. razreda.
Petje je bilo obvezno za učence I., II. in III. razreda; kot prostega predmeta se je pelja udeleževalo v I. polletju 47, v II. polletju 28 učencev.
» Pouka v stenografiji se je udeleževalo v I. tečaju 25 učencev iz IV. razr., 22 iz V. razr., 1 iz VI. razreda; v II. tečaju 15 učencev iz VI. razr., 3 iz VII. razr.; v III. tečaju 6 učencev iz VII. razreda.
XIII.
Imenik učencev koncem šolskega leta 1920 21.
(Debeli tisk znači odličnjake.)
I.	a razred.
Babič Alojzij, Bruhanja vas, Dobrepolje. — Bevk Alojzij, Cerkno, Julijska Benečija. — Bonač Anton, Begunje pri Cerknici. — Bullinger Oskar, Trbovlje. — Časar Vincencij, Bogojina, Prekmurje. — Čampa Franc, Zapotok pri Sodražici. — Demšar Alojzij, Sestranska vas pri Trati,
—	Duhovnik Anton, Medvode. — Gogala Zoran, Grad pri Bledu. — Gregorid Jožef, Rečica pri Bledu. — Hribovšek Avguštin, Motnik. — Intihar Anton, Ig. — Jeglič Franc, Tabor pri Podbrezju. — Jerman Mihael, Krka. — Kenda Vladimir, Volče, Julijska' Benečija. — Kolka Alojzij, Sv. Lenart, Trbovlje. — Košir Alojzij, Hrib, Loški potok. — Kržišnik Ciril, Bukov vrh pri Poljanah. — Kunstelj Jožef, Bohinjska Bela. —Lavtižar Edvard, Kranjska Gora. — Legiša Vendelin, Škofije pri Divači, Julijska Benečija. — Lorber Vladimir, Braslovče. — Mihič Säubert, Straight, Elk Co., Pennsylvania, Sev. Amerika. — Perkan Viktor, Trnovo pri Ilirski Bistrici, Julijska Benečija. — Pirš Mijo, Zagreb. — Podkrajšek Božidar, Ljubljana. — Potokar Anton, Predole pri Kopanju. — Primožič Alojzij, Ptuj. — Rigler Franc, Babno polje pri Ložu. — Robič Pavel, Sava pri Jesenicah. — Rovan Franc, Planina pri Rakeku. — Savnik Viktor, Kranj. — Smrtnik Matevž, Podolnica pri Horjulju. — Stergar Miloš, Trst, Julijska Benečija. — Škala Ivan, Mladica pri Semiču. — Tavčar Anton, Selca pri Škofji Loki. — Tomšič Anton, Trst, Julijska Benečija. — Urh Jožef, Vopovlje pri Cerkljah, Gor. — Žafran Franc, Hrastje pri Sv. Petru na Krasu, Julijska Benečija. — Zlatic Slavko, Sovinjak pri Buzetu, Istra.
J. b razred.
Bernik Franc, Stara Loka. — Bezek Ludovik, Černuče. — Brežan Jožef, Gradec pri Litiji. — Cvelbar Jožef, Št. Jernej. — Defar Milan, Repentabor, Jul. Benečija. — Dragič Ivan, Garčin, Hrvatsko. — Eržen Janez, Puštal pri Škofji Loki. — Flerin Franc, Mengeš. — Golja Franc Grahovo ob Bači, Jul. Benečija. — Grat Franc, Lanišče pri Škofljici. — Inglič Jožef, Srednja vas pri Poljanah. — Jeločnik Hubert, Kamnik, — Jernay Jožef, Gorica. — Klopčič Stanislav, Mošenik pri Moravčah. —
Izvc«tj«,XV/XVI.
V
\
5
Koren Janko, Metlika. — Kosič Nazarij, Kampel pri Kopru. — Kovač Andrej, Klanec, Jul. Benečija. — Kožar Stanislav, Sv. Lenart. — Kržišnik Metod, Bukov vrh. — Lavrin Anton, Vinji vrli pri Semiču. — Leban Anton, Črniče pri Gorici. — Legiša Venceslav, Mavhinje pri Nabrežini.
— Lesjak Rajko, Čatež. — Marušič Rastislav, Opatje selo pri Gorici. — Novak Franc, Prekrnica pri Moravčah. — Oman Anton, Goriče n. Kranjem.
— Pakiž Marko, Sodražica. — Perušek Miljutin, Ljubljana. — Pogačnik Anton, Podnart. — Preželj Janez, Ljubljana. — Pšenica Anton, Sodražica,
— Ritoša Anton, Trviž, Istra. — Samec Rudolf, Ljubljana. — Šmid Marko, Železniki. — Štular Filip, Podbrezje. — Tičar Beno, Litija. — Urbas Ludovik, Unec. — Velušček Ciril, Plave pri Gorici. — Vovk Jožef, Dolenja vas pri Višnji gori. — Vrbnjak Edvin, Gradec, Avstr, republika.
— Zemljak Jožef, Ljubljana. — Zorko Alojzij, Vel. Mraševo pri Krškem.
II. razred.
Bačnar Vinko, Dobračeva, Žiri. — Bernik Josip, Preska. — Biščak Vladimir, Ljubljana. — Bone Benjamin, Sv. Križ-Cesta, Ajdovščina, Julijska Benečija. — Bregant Marijan, Ljubljana. — Burja Mihael, Boh. Bela. — Burkeljca Anton, Laze, Zg. Tuhinj. — Caserman Ivan, Stara Vrhnika. — Cotič Josip, Vrhpolje, Julijska Benečija. — Črnigoj Adolf, Sv. Križ-Cesta, Ajdovščina, Julijska Benečija. — Demšar Stanko, Sestranska vas, Trata.
— Ermenc Martin, Ljubno, Celje. — Erznožnik Ivan, Dobračeva, Žiri. — Fric Franc, Hrovača, Ribnica. — Grbec Franc, Trst, Julijska Benečija. — Guzelj Viktor, Škofja Loka. — Hrovatin Franc, Dole, Borovnica. — Jakopič Anton, Podpeč, Dobrepolje. —- Javornik Ivan, Gradac. — Jeglič Franc, Ljubljana. — Kalan Janez, Puštal, Škofja Loka, — Kalc Anton, Trst, Julijska Benečija. — Karlin Franc, Suha, Škofja Loka. — Klakočer Ludovik,. Veternik, Kozje. — Kolman Franc, Grad, Bled. — Koman Boris, Predtrg, Radovljica. — Koman Josip, Škofja Loka. — Kožuh Josip, Grosuplje. — Kunič Josip, Mala Lahinja, Dragatuš. — Lavtižar Josip, Kranjska gora. — Mazgon Dušan, Mokronog. — Mramor Ivan, Male Lašče, Velike Lašče. — Ogrin Ludovik, Boh. Bistrica. — Petan Janez, Sromlje, — Peternel Josip, Škofja Loka. — Rasinger Alojzij, Podkoren, Kranjska gora. — Rebula Ivan, Krnica, Julijska Benečija. — Sem Jakob, Radmirje, Ljubno. — Senčar Bogomil, Trbovlje. — Simonič Janez, Vinji Vrh, Semič. — Snoj Venceslav, Toplice, Zagorje. — Stergar Radovan, Trst, Julijska Benečija. — Strajnar Viljem, Visco, Julijska Benečija. — Stroj Rudolf, Zapuže, Begunje, Radovljica. — Ščinkovec Josip, Sela, Šmarje.
— Štrancar Ignacij, Planina, Julijska Benečija. — Šušteršič Jakob, Vrhnika. — Tancar Avguštin, Jesenice. — Tonkli Štefan, Breginj, Kobarid, Julijska Benečija. — Turnšek Vladimir, Rečica, Celje. — Vahčič Rudolf, Videm ob Savi. — Vesel Peter, Ribnica. — Žagar Viktor, Št. Jurij, Litija.
III. razred.
Bašca Stanislav, Preddvor. — Bonač Ludovik, Begunje pri Cerknici.
— Brunskole Emil, Ljubno nad Kranjem, — Cizelj Pavel, Kamnik. — Cunder Milan Frančišek, Mala vas pri Ježici. — Čepon Anton, Ljubgojna pri Horjulju. — Fortuna Matija, Govejk pri Žireh. — Hočevar Alojzij, Stranska vas pri Semiču. — Hribovšek Anton, Motnik, — Hubad Ivan,
Toplice pri Novem mestu. — Klobovs Franc, Breznica pri Škofji Loki. Koman Vladimir, Predtrg pri Radovljici. — Kušar Valentin, Učak pri Št. Gotardu. — Lavrič Karol Jakob, Žužemberk. — Majdič Fortunat, Podoreh pri Moravčah. — Minatti Daniel Ivan, Studenec-Ig. — Mlakar Ivan, Volčja jama pri Šmartnem pri Litiji. — Mlakar Jakob, Viševek pri Starem trgu pri Ložu. — Oberstar Anton, Zapuže pri Ribnici. — Pogačnik Metod, Podnart. — Poteko Pankracij, Sv. Pankrac pri Grižah. — Rejec Zoran Nikolaj, Kobarid. — Rome Franc, Sela pri Šmarju pod Ljubljano. — Schlosser Alojzij, Vižmarje pri Št. Vidu nad Ljubljano. — Starc Martin, Čurili pri Metliki. — Stariha Anton, Praproče pri Semiču. — Škrjanc Ivan, Matena pri Igu. — Štrubelj Ivan, Vižmarje pri Št. Vidu nad Ljubljano.
— Šturm Josip, Trst. — Šular Anton, Mirna. — Tavčar Adolf, Selca nad Škofjo Loko. — Tom Franc, Št. Gotard. — Turk Bogomir, Veruda pri Pulju. — Zajec Valentin, Terzin. — Zupan Anton, Križe pri Tržiču. — Žitnik Jožef, Šmarje pri Ljubljani.
IV. razred.
Bajec Karol, Vipava, Jul. Benečija, — Balantič Maks, Trst, Jul. Benečija. — Budin Ivan, Miren pri Gorici, Jul. Benečija. — Clemente Edvin, Gora pri Sodražici. — Čuperla Melhior, Koludrovica pri Proseku, Jul. Benečija. — Gorše Martin, Sp: Brezovo pri Višnji gori. — Hafner Janez, Binkelj pri Stari Loki. — Hafner Janko, Škofja Loka. — Horvat Matija, Žiški. — Ilija Alojzij, Sp. Bernik pri Cerkljah. — Jakin Jožef, Gor. Cerovo pri Števerjanu, Jul. Benečija. — Jeklin Fortunat, Pečine pri Tolminu, Jul. Benečija. — Jurca Leopold, Rihenberk pri Gorici, Julijska Benečija. — Kopač Vincenc, Breznica pri Žireh. — Kožuh Ludovik, Št. Ilj pri Turjaku. — Kregar Stanislav, Žapuže pri Št. Vidu nad Ljubljano.
— Lenardon Anton, Sv. Ivan pri Trstu, Jul. Benečija. — Mecilošek Rudolt, Zagorje ob Savi. — Milič Aleksander, Briščiki pri Proseku, Jul. Benečija.
— Oblak Frančišek, Poljane nad Škofjo Loko. — Pianecki Zoran, Ljubljana.
— Premrl Bogomir, Vipava, Jul. Benečija. — Sancin Placid, Skedenj v Trstu, Jul. Benečija. — Smolič Jožef, Korita pri Dobrniču. — Škarabot Franc, Gradiška, Jul. Benečija. — Škarabot Kazimir, Kanal, Jul. Benečija, Vodeb Ivan, Dolenja vas pri Artičah.
V. razred.
Adamič Jožef, Domžale. — Bertok Jožef, Rižana pri Kopru, Jul. Benečija. — Bole Viljem, Brezje pri Mošnjah. — Didič Stanislav, Idrija, Jul. Benečija. — Eržen Peter, Puštal pri Škofji Loki. — Ferkulj Jožef, Struge. — Istenič Maks, Dobračeva pri Žireh. — Horvat Ivan, Trnje pri Črensovcih, Prekmurje. — Kapus Jožef, Lesce. — ‘Klopčič Franc, Mo-šenik pri Moravčah. — Magajna Adolf, Gorenje pri Studenem, Jul. Benečija. — Mayr Julij, Dvorje pri Cerkljah, Gorenjsko. — Mencinger Avguštin, Javornik pri Kor. Beli. —, Mikelj Jožef, Kamna gorica.— Mikuž Ciril, Prečna. — Petrič Anton, Podmilj pri Polšniku. — Pipa Anton, Brdo pri Lukovici. — Rozman Rudolf, Cerovec pri Št. Janžu. — Vidmar Roman, Šturije, Jul. Benečija. — Ziegler Milan Anton, Vrhnika. — Zupančič Anton, Studenec-Ig. — Žbontar Mihael, Kamna gorica.
VI. razred.
Bajlec Franc, Bogojina, Prekmurje. — Bajt Adolf, Kanal, Julijska Benečija. — Bergant Anton, Godešiče pri Retečah. — Cerkovnik Franc, Trstenik pri St. Rupertu. — Dornik Franc, Zaprice pri Kamniku. — Erker Erik, Čermošnjice. — Filippini Jožef, Trst. — Gulič Alojzij, 'Dobravlje pri Tomaju, Jul. Benečija. — Hartman Franc, Otoče pri Dobravi. — Hren Anton, Verd pri Vrhniki. — Jeglič Anton, Ljubljana. — Kambič Alojzij, Omota pri Semiču. — Končar Jožef, Tržič. — Kopač Andrej, Medno pri Št. Vidu n. Lj. — Korče Adolf, Ljubljana.— Kunc Janez, Jelični vrh pri Gorah nad Idrijo. —; Miklavčič Anton, Podbukovje pri Krki, — Močan »Vladimir, Celovec. — Peterlin Stanislav, Podboršt pri Komendi. — Pipa Rudolf. Logatec. — Rapsel Bogoljub, Tolmin, Jul. Benečija. —■ Repe Anton, Želeče pri Bledu. — Ronko Anton, Cerknica. — Rutter Avguštin, Dovže pri Šmartnem pri Slov. Gradcu. — Šolar Jožef, Radna. — Šorli Peter, Grahovo ob Bači, Jul. Benečija. — Tancar Vinko, Jesenice. — Tonkli Anton, Breginj, Jul. Benečija. — Udir Anton, Javornik pri Kor. Beli. — Ukmar Viljem, Postojna, Jul. Benečija.— Vombergar Jožef, Pšenična Polica pri Cerkljah na Gorenjskem. — Zorn Mirko, Prvačina, Jul. Benečija. — Žigon Avguštin, Ljubljana.
VII. razred.
Bergant Janez, Suhadole pri Komendi.— Debeljak Valentin, Škofja Loka.— Dolenc Jožef, Vrhnika. — Eržen Ivan, Cerkno, Jul. Benečija.— Fajdiga Viljem, Radovljica. — Grims Stanislav, Škofja Loka. — Hladnik Janez, Petkovec pri Rovtah pri Logatcu. — Jankovič Jožef, Tomišelj. — Klemenčič Anton, Praprot pri Semiču. — Kosmač Janez, Sp. Gameljne pri Šmartnem pod Šmarno goro. — Kralj Angel, Sv. Križ pri Trstu, Jul, Benečija. — Magister Jožef, Vižmarje. — Odar Alojzij, Jereka pri Bohinjski Srednji vasi. — Piščanec Anton, Cvetrož pri Rihembergu, Jul. Benečija. — Podobnik Jožef, Spodnja Kanomlja pri Spodnji Idriji, Jul. Benečija. — Puc Franc, Dolenja Dobrava pri Trati. — Ruter Stanislav, Šmartin pri Slov. Gradcu. — Sedej Viktor, Velika Ligojna pri Vrhniki. — Sosič Ludovik, Herpelje, Jul. Benečija. — Teršelič Martin, Gorenje Skopice pri Cerkljah. — Umek Janez, Blatna Brezovica pri Vrhniki. — Urankar Pavel, Selce pri Češnjicah. — Vidau Jožef, Opčine, Julijska Benečija. — Werbole Rudolf, Izlake pri Čemšeniku. — Žerovec Franc, Mlino-Bled.
VIII. razred.
Bernik Vincencij, Gorenja vas pri Retečah. — Blaznik Pavel, Škofja Loka. — Brandstätter Jakob, Forest City, Amerika. — Clemente Avguštin, Ljubno. — Debeljak Franc, Škofja Loka. — Demšar Anton, Se-stranska vas pri Trati. — Dobovšek Stanislav, Boštanj. — Eisselt Erik, Podpreska pri Dragi. — Essich Karel, Trst, Julijska Benečija. — Filipič Jakob, Trata. — Gabrovšek Franc, Medno pri Št. Vidu n. Ljubljano. — Glinšek Franc, Sv. Križ pri Kostanjevici. — Knap Anton, Idrija, Jul. Benečija. — Kovač Franc, Domžale. — Kristanc Leon, Srednja vas pri Št.
Jurju. — Lamovšek Matija, Kostanjevica pri Št. Rupertu. — Logar Franc, Vrzdenec pri Horjulu. — Mali Filip, Tržič. — Mrak Janez, Gorenja vas nad Škofjo Loko. — Oblak Jakob, Hotavlje pri Trati. — Pogačnik Fridolin, Ljubljana. — Premrl Franc, Vrhpolje pri Vipavi, Jul. Benečija. — Rant Alojzij, Reteče. — Slapšak Julij, Leše pri Tržiču. Sosič Stanislav, Opčine, Jul. Benečija. — Stanonik Jakob, Sestranska vas pri Trati, — Tomšič Janez, Tacen pri Šmartnem pod Šmarno goro. — Vavpetič Ladislav, Krško. — Žabkar Stanislav, Krško. — Žargaj Tomaž, Duplica pri Kamniku. — Žibeit Jožef, Suha pri Predosljih.
P ri v at i s t a.
Mlakar Alojzij, Divača, Julijska Benečija. — Šlana Ignacij, Vnanje Gorice.
XIV.
Naznanilo o začetku šolskega leta 1921 22.
Sprejemni izpiti za I. razred se bodo vršili v ponedeljek, dne
12. septembra ob 11. uri; ponavljalni in dodatni izpiti pa 12. in
13. septembra.
. V torek, dne 13. septembra bo vpisovanje učencev v II. do
VIII.	razred; učenci se morajo osebno zglasiti pri ravnateljstvu z zadnjim letnim izpričevalom.
Dne 14. septembra bo ob 8. sv. maša v č'ast Sv. Duhu.
Redni šolski pouk se prične dne 15. septembra.
Ravnateljstvo.