NOVICE
KOPER, 8. JUNIJA 1973
URADNE OBJAVE
OBČIN
ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER, PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA
Št. 10
Občina Izo!a
- ODLOK o prenehanju veljavnosti odioka o ustanovitvi soli
VSEBINA:
darnostnega stanovanjskega sklada občine Izola in o pooblastitvi Obalnega sveta Koper za ustanovitev enotnega solidarnostnega stanovanjskega sklada
-	ODLOK o ukrepih neposredne družbene kontrole cen za proizvode in storitve
-	SKLEP o odločitvi cen za storitve na kopališču „Pri svetilniku** v Izoli
Občina Koper
-	ODLOK o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Koper in o pobbla-
^ stitvi Obalnega sveta Koper za ustanovitev enotnega solidarnostnega stanovanjskega sklada
Občina Piran
-	ODLOK o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Piran in o pooblastitvi Obalnega sveta Koper za ustanovitev enotnega solidarnostnega stanovanjskega sklada
-	ODLOK o določitvi kriterijev za socialno ogroženost kmeta-
borca NOV kot pogoja za pridobitev pravice do varstvenega dodatka	-
Občine Izola, Koper in Piran
-	DOGOVOR o prenosu zadev s področja stanovanjskega gospodarstva na Obalni svet Koper
0Bč!NA tZOLA
Na podlagi 4. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72) in 102..člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 31. maja 1973 sprejela
ODLOK
0 PRENEHANJU VELJAVNOSTI ODLOKA O USTANOVITVI SOLIDARNOSTNEGA STANOVANJSKEGA SKLADA OBČINE IZOLA IN O POOBLASTITVI OBALNEGA SVETA KOPER ZA USTANOVITEV ENOTNEGA SOLIDARNOSTNEGA STANOVANJSKEGA SKLADA
1.	člen
Odlok o ustanovitvi solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Izola (Uradne objave, št. 21/72) preneha veljati.
2.	člen
Pooblasti se Obalni svet Koper za ustanovitev enotnega solidarnostnega stanovanjskega sklada občin Izola, Koper in Piran v skladu z določili zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72).
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 022-25/72
Izola, 31. maja 1973	Predsednik
JERNEJ HUMAR, 1. r.
Na podlagi 10. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72), odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6/73) in 102. člena statuta občine Izola, je skupščina občine Izola na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 31. maja 1973 sprejela
ODLOK
O UKREPIH NEPOSREDNE DRUŽBENE KONTROLE CEN ZA PROIZVODE IN STORITVE
1.	člen
Cene proizvodov in storitev, ki so po 9. členu zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list
SRS, št. 32/72) v pristojnosti občine, se oblikujejo na način in po postopku, ki ga določa ta odlok.
2.	člen
Določbe tega odloka se nanašajo na organizacije združenega dela, ki so kot pravne osebe vpisane v register organizacij združenega dela, na imetnike dovoljenj za opravljanje samostojne dejavnosti in na druge posameznike, ki opravljajo samostojno dejavnost (v nadaljnjem besedilu: udeleženci v prometu blaga in storitev).
3.	člen
Maksimirajo se prodajne cene v prometu na drobno za naslednje živilske proizvode in storitve:
a)	za pasterizirano konzumno mleko,
b)	za osnovne vrste kruha (belega in moke tipa 400, polbelega iz moke tipa 600, polčrnega iz tipa 800, črnega iz moke tipa 1000 in mešanega pšeničnega z dodatkom 30 % ržene moke),
c)	za sveže telečje meso, meso mladih pitanih goved, goveje meso, svinjsko meso, meso piščancev-brojlerjev,
d)	za stanarine ter najemnine za poslovne prostore.
4.	člen
Za predpisovanje cen pod točko d) je pristojna skupščina občine, za*cene pod a), b) in c) pa se pooblašča svet za gospodarstvo.
Občinska skupščina in svet pri določanju maksimiranih cen upoštevata ugotovitve, ki jih zavod SRS za cene sporoča občinski skupščini glede upravičenosti posameznih elementov, ki so osnova za določanje najvišje ravni cen.
Pri predpisovanju maksimiranih cen za stanarine upošteva skupščina tudi skupno dogovorjene osnove in merila za oblikovanje cen stanarin in najemnin za poslovne prostore v SR Sloveniji.
5.	člen
Dajanje soglasij k cenikom oziroma tarifam se predpiše za naslednje storitve:
a)	za komunalne storitve,
b)	za'mestni promet,
c)	za priključevanje na električno, PTT, vodovodno in kanalizacijsko omrežje,
d)	za dimnikarske storitve,
e)	za storitve socialnih zavodov.
Udeleženci v prometu blaga in storitev morajo, poleg cenika, oziroma tarife predložiti tudi ustrezno dokumentacijo, iz katere je razvidna upravičenost zahtevane ravni cen.
88
URADNE OBJAVE«
St. 8 — 11. maja 1973
t
končanih stanovanj namreč niso upoštevane rekonstrukcije, s katerimi bo potrebno tudi v bodoče nadaljevati zlasti v starih mestnih jedrih.
Na osnovi predvidenega programa izhaja, da bi morah v teh petih letih dograditi poprečno 650 novih stanovanj na !cto. S takim obsegom gradnje stanovanj ne bo mogoče odpraviti primanjkijaja, ampak se bo !e zniža! za 660 stanovanjskih enot a!i za 39 %. S tako predvidenim tempom izgradnje je torej možno stanovanjski primanj-k!jaj odpraviti do !eta 1985.
Vsekakor pa je zadovo!jivo,da sc stanovanjski primanjkljaj vrcla-tivnem odnosu na skupni stanovanjski fond močno zmanjšuje. Začetni primanjkljaj je namreč konec !cta 1971 znaša! 9,8%, medtem ko bo konec !eta 1976 znaša! 5 % v odnosu na razpo!ož!jivi stanovanjski fond.
Primanjkljaj po občinah ima bo!j evidenčen značaj, ker bodo nekateri prebiva!ci nastanjeni v eni občini, dc!a!i pa v drugi. Posebno očiten je primanjkljaj pri občini Koper, medtem ko je pri občini Piran predviden višek. Ta višek bo v glavnem absorbiran z latentnim primanjkljajem, ki se nanaša na mestno jedro, kjer je sanacija izredno potrebna in predstavlja dosti večji odstotek vseh stanovanj kot v drugih starih mestnih jedrih. Nova gospodinjstva bodo nastajala tudi v občini Piran tako zaradi naravmh procesov v gibanju prebivalstva, kakor tudi zaradi povečane gospodarske aktivnosti predvsem v turizmu.
V občini Piran je v letu 1976 izkazan višek stanovanj, ki pa je le fiktiven; ta namreč izhaja iz skupnega števila stanovanj in števila ostalih gospodinjstev na območju občine. Ce pa upoštevamo, da je 383 stanovanj začasno koriščenih za odmor in rekreacijo od gospodinjstev izven območja občine, potem velja ugotovitev, da bo dejanski primanjkljaj v občini Piran v letu 1976 znašal 167 stanovanj.
Število programiranih stanovanj, ki bodo dokončana v obdobju 1972 do 1976 je zasnovano na pričakovanih sredstvih, ki se bodo v tem času zbrala na področju stanovanjskega gospodarstva in ki sc bodo namenila za razširjeno reprodukcijo stanovanjske graditve v družbenem in zasebnem sektorju.
Predvideni porast stanovanjskega fonda predstavlja 19% na ugotovljeno stanje stanovanjskega fonda ob popisu leta 1971. To pomeni, da je v teh smernica!) zapopadena osnovna težnja v napredku družbenega razvoja obalnega območja, da je treba v prvi vrsti ustvariti osnovne pogoje za izkoriščanje komparativnih prednosti tega območja. Vlaganje večjih naporov v reševanje stanovanjskih problemov na našem območju dokazujejo tudi odnosi v republiškem merilu. Tako je na tem območju zaposlenih v družbenem sektorju izpod 5 % zaposlenih v republiki, v tem osnutku srednjeročnega programa stanovanjske graditve pa je predvidena 6% udeležba v stanovanjski graditvi celotne Slovenije. Republiški načrt petletnega razvoja predvideva namreč izgradnjo 55.000 novih stanovanj. Vendar tudi republiški načrt ugotavlja, da z uresničitvijo takega obsega stanovanjske izgradnje še ne bo mogoče bistveno zmanjšati stanovanjskega primanjkljaja in da bodo potrebna prizadevanja za večje oblikovanje družbenih in zasebnih sredstev za stanovanjsko izgradnjo in tako preseči predvideni obseg izgradnje.
Pri programiranem obsegu novogradnje je vsebovana težnja, da bi sc začeli razvijati taki pogoji, ki bodo vplivali na povečanje obsega stanovanjske gradnje in onemogočali vsem kategorijam delovni!) ljudi širše in bolj enake možnosti, da si pridobijo stanovanjc v najem ali last. Zato bo potrebno v večji meri spodbujati iniciativo občanov in povečati njihov vpliv kot kupcev, graditeljev in porabnikov stanovanja ter pritegniti še večja zasebna sredstva v stanovanjsko graditev.
Pri izvajanju tega programa sc morajo uveljaviti socialni kriteriji v stanovanjski politiki in v tem okviru, hkrati s postopnim prehajanjem na stroškovne stanarine, zagotoviti subvencioniranje stanarin družinam z nizkimi dohodki ter omogočiti lažjo pridobitev stanovanja občanom z nizkimi osebnimi dohodki in zlasti mladim ljudem.
a) Vrsta stanovanj	Izola Število	%
- san) ske sobe	—	
- garsonjere,eno ter eno in polsobna	140	25
- dvo ter dvo in po! sobna	190	35
V	okviru programirane gradnje je izražena težnja, da sc pri gradnji najemnih stanovanj krepi delež cenejših standardni!) stanovanj.
V	oblikovanju stanovanjske politike pričakujemo, da bodo občine kot osnovni nosilci'stanovanjske in zemljiške politike učinkoviteje vplivale na pocenitev prometa s stavbnimi zemljišči za stanovanjsko graditev in skrbele za hitrejše urbanistično in komunalno urejanje širših stanovanjskih območij.
2.	Površinastanovanj
Pri površini stanovanj ugotavljamo celokupno površino stanovanjskega fonda skupno z novimi stanovanji konec leta 1976 in poprečno površino po stanovalcu in prebivalcu.
a) Uporab, površina stanovanj	Izola	Koper	Piran	Obala
ob koncu 1. 1976 (v 000 m2) - površ. stanovanj, ugotov-	194	718	264	1.176
ljena ob popisu ! 971 — površ. novih stanovanj, zgrajenih do konca leta	155	591	216	962
1976 b) Poprečna uporabna površina vseh stanovanj na ! stanovalca ob koncu 1. 1976 (v m2)	39	127	48	214
-	stanje ob popisu stanov. -	poprečna površ. na novo	15,1	17,0	17,5	16,7
dograjenih stanovanj — predvideno stanje konec	19,0	18,1	18,0	18,0
leta 1976	16,0	!7,2	17,6	17,0
Uporabna površina stanovanj sc bo do konca leta 1976 povečala za okoli 18%. V tem so upoštevane poleg programiranega petletnega obdobja tudi površine, ki so bile dograjene v letu 1971 po opravljenem popisu. Porast stanovanjskih površin je za 1 točko manjši, kakor porast števila stanovanj zaradi tega, ker naj bi bila poprečna površina družbenega stanovanja nekoliko nižja kot v preteklem obdobju oziroma bolj prilagojena normalnemu standardu v odnosu na število oseb v stanovanju. Poprečna površina novozgrajenih stanovanj bo sicer nekoliko iznad normalnega poprečja, kar pa je posledica stanovanjske gradnje v zasebni iniciativi. Zasebni investitorji si bodo z lastnimi sredstvi pridobivali večje stanovanjske površine, kot so po normalnih normativih potrebne.
V	programu stanovanjske graditve je predvideno tudi za stanovanja v družbeni lastnini, da površina stanovanja po stanovalcu ne bo izpod 15 kv. metrov. Ker ima obstoječi stanovanjski fond okoli 45 % stanovanj, v katerih pride na 1 stanovalca manj kot 15 kv. metrov stanovanjske površine, se bo zaradi novogradnje do konca leta 1976 tudi poprečna površina stanovanja na enega stanovalca povečala za okoli 2%.
Med površino stanovanja na enega stanovalca in na enega prebivalca ni bistvene razlike. Med številom stanovalcev v stanovanjih in številom prebivalcev je znašala razlika ob popisu v letu 1971 le 1 odstotek.	i
Pri podatkih o stanovanjski površini na enega stanovalca občutneje odstopa od obalnega poprečja občina Izola zaradi tega, ker je pri zatečenem stanovanjskem tondu 52% stanovanj s poprečno stanovanjsko površino izpod 15 kv. metrov. Zato bo vpliv novogradnje tudi večji, tako da se bo poprečna površina na enega stanovalca konec leta póvečala v odnosu na celokupen stanovanjski fond za 6 %.
3.	Število dokončanih stanovanj in delež v e^d stotkuglede na vrsto in uporabno površino stanovanj
V	programiranem obdobju predvidena stanovanja za graditev sc razvrstijo po vrstah stanovanj in po uporabni površini, ki opredeljuje velikost stanovanj.
Koper Število	%	Piran Število	%	Obala Število	%
53	3	- -	- .	53	2
237	12	180	24	557	16
563	29	210	28	963	30
gt, m — 8. junija 1973
-URADNE OBJAVE*
111
4.	prodajne pogoje (kraj in način dobave, popuste, vrsto in obračun embalaže),
$ dan od katerega velja cenik ali sporazum.
23.	člen
Samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga podpiše tolikšno število udeležencev v prometu blaga in storitev, katerih proizvodnja, promet ali potrošnja pomeni najmanj 2/3 skupne proizvodnje, prometa ali potrošnje proizvodov in storitev iz območja za katerega je sklenjen.
Predpisani 2/3 delež skupne proizvodnje, prometa ali potrošnje se ocenjuje praviloma po vrednosti glede na proizvodnjo, promet ali potrošnjo proizvodov v preteklem letu, pri storitvah pa se ocenjuje po osnovnih kazalcih po katerih se spremlja proizvodnja, promet ali potrošnja posamezne storitve, če se udeleženci sporazuma ne dogovorijo drugače.
Končne določbe
24.	člen
Predpisi o določitvi prodajnih cen, ki so veljali na dan uveljavitve tega odloka, ostanejo v veljavi dokler jih pristojni organ ne spremeni.
25.	čte.n
Z dnem ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o določitvi ravni cen za nekatere proizvode in o določitvi marž v prometu na drobno na območju občine Izola (Uradne objave, št. 9/71 in 18/71) in odredba o obveznem dostavljanju cenikov za obrtne in gostinske storitve (Uradne objave, št. 1/71).
26.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
St.: 38-25/73
Izola, 31. maja 1973	Predsednik
JERNEJ HUMAR, 1. r.
Na podlagi 9. in 10. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72), 11. člena zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 16/67) in 102. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 31. maja 1973 sprejela
SKLEP
0 DOLOČITVI CEN ZA STORITVE NA KOPALIŠČU „PRI SVETILNIKU" V IZOLI
1.
Za storitve na kopališču „Pri svetilniku" in uporabo kopaliških rekvizitov se določijo naslednje cene:	dinarjev
L za uporabo senčnika	3
2.	za uporabo ležalnika	2
3.	za uporabo kabine dnevno (od 8. do 19. ure)	3
4.	za uporabo kabine po več osebah istočasno - preoblačenje in shranjevanje obleke -
v eno kabino do 10 oseb enkratno, za
vsako osebo	^	I
5.	za uporabo kabine samo za preoblačenje, brez shranjevanja obleke enkratno -
za vsako osebo	0*30
6.	za rezervacijo in uporabo 1 kabine do 10 dni, dnevno (plačljivo vnaprej)
? za rezervacijo in uporabo 1 kabine nad
10 dni, dnevno (plačljivo vnaprej)	^
2.
Ta sklep izvrši oddelek za gospodarstvo in finance skupščine občine Izola.
Ta sklep velja takoj in se vsako leto.
SL: 352-29/73 Izola, 31. maja 1973
uporablja od 15. junija do 15. septembra
Predsednik
jERNEJHUMAR.hr.
0B&NA KOPER
Na podlagi 4. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72) in 119. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. maja 1973 sprejela
ODLOK
O PRENEHANJU VELJAVNOSTI ODLOKA O USTANOVITVI SOLIDARNOSTNEGA STANOVANJSKEGA SKLADA OBČINE KOPER IN O POOBLASTITVI OBALNEGA SVETA KOPER ZA USTANOVITEV ENOTNEGA SOLIDARNOSTNEGA STANOVANJSKEGA SKLADA
1.	člen
Odlok o ustanovitvi solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Koper (Uradne objave, št. 19/72) preneha veljati.
2.	člen
Pooblasti se Obalni svet Koper za ustanovitev enotnega solidarnostnega stanovanjskega sklada občin Izola, Koper in Piran v skladu z določili zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72).
3.	člen*
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 021-34/72
Izola, 22. maja 1973	Podpredsednik
MITJA LOGAR, dipl. ek., 1. r.
0BČ!NA P!RAN
Na podlagi 4. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72) in 82. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 31. maja 1973 sprejela
ODLOK"
O PRENEHANJU VELJAVNOSTI ODLOKA O USTANOVITVI SOLIDARNOSTNEGA STANOVANJSKEGA SKLADA OBČINE PIRAN IN Ò POOBLASTITVI OBALNEGA SVETA KOPER ZA USTANOVITEV ENOTNEGA SOLIDARNOSTNEGA STANOVANJSKEGA SKLADA
1.	člen
Odlok o ustanovitvi solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Piran (Uradne objave, št. 21/72) preneha veljati.
2.	Člen
Pooblasti se Obalni svet Koper za ustanovitev enotnega solidarnostnega stanovanjskega sklada občin Izola, Koper in Piran v skladu z določili zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72).
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 022-13/72-73
Piran, 31. maja 1973	Predsednik
IVAN BAŽEC.I. r.
ODLOK
O DOLOČITVI KRITERIJEV ZA SOCIALNO OGROŽENOST KMETA-BORCA NOV, KOT POGOJA ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO VARSTVENEGA DODATKA
1.	Člen
Kmet-borec NOV, s priznano udeležbo v NOV v dvojnem trajanju pred 9. septembrom 1943 oziroma 13. oktobrom 1943 (v nadaljnjem besedilu: kmet-borec), pridobi pravico do varstvenega dodatka, če je socialno ogrožen.
Za socialno ogroženega se šteje kmet-borec, če sam in njegovi družinski člani nimajo tolikšnih mesečnih dohodkov, ki bi presegali mejni znesek najnižjega pokojninskega prejemka, ki ga za vsako tekoče leto določi skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
88
-URADNE OBJAVE«
St. 8 — H. maja 1973
končanih stanovanj namreč niso upoštevane rekonstrukcije, s katerimi bo potrebno tudi v bodoče nadaljevati zlasti v starih mestnih jed rili.
Na osnovi predvidenega programa izhaja, da bi morali v teh petih letih dograditi poprečno 650 novih stanovanj na leto. S takim obsegom gradnje stanovanj ne bo mogoče odpraviti primanjkljaja, ampak se bo le zniža! za 660 stanovanjskih enot ali za 39 %. S tako predvidenim tempom izgradnje je torej možno stanovanjski primanjkljaj odpraviti do leta 1985.
Vsekakor pa je zadovoljivo, da sc stanovanjski primanjkljaj v relativnem odnosu na skupni stanovanjski fond močno zmanjšuje. Začetni primanjkljaj je namreč konec leta 1971 znašal 9,8 %, medtem ko bo konec leta 1976 znašal 5 % v odnosu na razpoložljivi stanovanjski fond.
Primanjkljaj po občinah ima bolj evidenčen značaj, ker bodo nekateri prebivalci nastanjeni v eni občini, delali pa v drugi. Posebno očiten je primanjkljaj pri občini Koper, medtem ko je pri občini Piran predviden višek. Ta višek bo v glavnem absorbiran z latentnim primanjkljajem, ki se nanaša na mestno jedro, kjer je sanacija izredno potrebna in predstavlja dosti večji odstotek vseh stanovanj kot v drugih starih mestnih jedrih. Nova gospodinjstva bodo nastajala tudi v občini Piran tako zaradi naravnih procesov v gibanju prebivalstva, kakor tudi zaradi povečane gospodarske aktivnosti predvsem v turizmu.
V občini Piran je v letu 1976 izkazan višek stanovanj, ki pa je le fiktiven; ta namreč izhaja iz skupnega števila stanovanj in števila ostalih gospodinjstev na območju občine. Ce pa upoštevamo, da je 383 stanovanj začasno koriščenih za odmor in rekreacijo od gospodinjstev izven območja občine, potem velja ugotovitev, da bo dejanski primanjkljaj v občini Piran v letu 1976 znašal 167 stanovanj.
Število programiranih stanovanj, ki bodo dokončana v obdobju 1972 do 1976 je zasnovano na pričakovanih sredstvih, ki se bodo v tem času zbrala na področju stanovanjskega gospodarstva in ki sc bodo namenila za razširjeno reprodukcijo stanovanjske graditve v družbenem in zasebnem sektorju.
Predvideni porast stanovanjskega fonda predstavlja 19% na ugotovljeno stanje stanovanjskega fonda ob popisu leta 1971. To pomeni, da je v teh smernicah zapopadena osnovna težnja v napredku družbenega razvoja obalnega območja, da je treba v prvi vrsti ustvariti osnovne pogoje za izkoriščanje komparativnih prednosti tega območja. Vlaganje večjih naporov v reševanje stanovanjskih problemov na našem območju dokazujejo tudi odnosi v republiškem merilu. Tako je na tem območju zaposlenih v družbenem sektorju izpod 5 % zaposlenih v republiki, v tem osnutku srednjeročnega programa stanovanjske graditve pa je predvidena 6% udeležba v stanovanjski graditvi celotne Slovenije. Republiški načrt petletnega razvoja predvideva nani reč izgradnjo 55 .000 novih stanovanj. Vendar tudi republiški načrt ugotavlja, da z uresničitvijo takega obsega stanovanjske izgradnje še ne bo mogoče bistveno zmanjšati stanovanjskega primanjkljaja in da bodo potrebna prizadevanja za večje oblikovanje družbenih in zasebnih sredstev za stanovanjsko izgradnjo in tako preseči predvideni obseg izgradnje.
Pri programiranem obsegu novogradnje je vsebovana težnja, da bi sc začeli razvijati taki pogoji, ki bodo vplivali na povečanje obsega stanovanjske gradnje in onemogočali vsem kategorijam delovnih ljudi širše in bolj enake možnosti, da si pridobijo stanovanje v najem ali last. Zato bo potrebno v večji meri spodbujati iniciativo občanov in povečati njihov vpliv kot kupcev, graditeljev in porabnikov stanovanja ter pritegniti še večja zasebna sredstva v stanovanjsko graditev.
Pri izvajanju tega programa sc morajo uveljaviti socialni kriteriji v stanovanjski politiki in v tem okviru, hkrati s postopnim prehajanjem na stroškovne stanarine, zagotoviti subvencioniranje stanarin družinam z nizkimi dohodki ter omogočiti lažjo pridobitev stanovanja občanom z nizkimi osebnimi dohodki in zlasti mladim ljudem.
a) Vrsta stanovanj	Izola Število	%
- samske sobe	—	
- garsonjere,eno ter eno in polsobna	140	25
- dvo ter dvo in pol sobna	190	35
V	okviru programirane gradnje je izražena težnja, da sc pri gradnji najemnih stanovanj krepi delež cenejših standardnih stanovanj.
V	oblikovanju stanovanjske politike pričakujemo, da bodo občine kot osnovni nosilci* stanovanjske in zemljiške politike učinkoviteje vplivale na pocenitev prometa s stavbnimi zemljišči za stanovanjsko graditev in skrbele za hitrejše urbanistično in komunalno urejanje širših stanovanjskih območij.
2.	Površinastanovanj
Pri površini stanovanj ugotavljamo celokupno površino stanovanjskega fonda skupno z novimi stanovanji konec leta 1976 in poprečno površino po stanovalcu in prebivalcu.
a) Uporab, površina stanovanj	Izola	Koper	Piran	Obala
ob koncu 1. 1976 (v 000 m2) - površ. stanovanj, ugotov-	194	718	264	1.176
ljena ob popisu ! 971 - površ. novih stanovanj, zgrajenih do konca leta	155	591	216	962
1976 b) Poprečna uporabna površina vseh stanovanj na 1 stanovalca ob koncu 1. 1976 (v m2)	39	127	48	214
—	stanje ob popisu stanov. -	poprečna površ. na novo	15,1	17,0	17,5	16,7
dograjenih stanovanj - predvideno stanje konec	19,0	18,1	18,0	18,0
leta 1976	16,0	17,2	17,6	17,0
Uporabna površina stanovanj sc bo do konca leta 1976 povečala za okoli 18%. V tem so upoštevane poleg programiranega petletnega obdobja tudi površine, ki so bile dograjene v letu 197! po opravljenem popisu. Porast stanovanjskih površin je za ! točko manjši, kakor porast števila stanovanj zaradi tega, ker naj bi bila poprečna površina družbenega stanovanja nekoliko nižja kot v preteklem obdobju oziroma bolj prilagojena normalnemu standardu v odnosu na število oseb v stanovanju. Poprečna površina novozgrajenih stanovanj bo sicer nekoliko iznad normalnega poprečja, kar pa je posledica stanovanjske gradnje v zasebni iniciativi. Zasebni investitorji si bodo z lastnimi sicdstvi pridobivali večje stanovanjske površine, kot so po normalnih normativih potrebne.
V	programu stanovanjske graditve je predvideno tudi za stanovanja v družbeni lastnini, da površina stanovanja po stanovalcu ne bo izpod 15 kv. metrov. Ker ima obstoječi stanovanjski fond okoli 45 % stanovanj, v katerih pride na 1 stanovalca manj kot 15 kv. metrov stanovanjske površine, sc bo zaradi novogradnje do konca leta 1976 tudi poprečna površina stanovanja na enega stanovalca povečala za okoli 2%.
Med površino stanovanja na enega stanovalca in na enega prebivalca ni bistvene razlike. Med številom stanovalcev v stanovanjih in številom prebivalcev je znašala razlika ob popisu v letu 1971 le 1 odstotek.	i
Pri podatkih o stanovanjski površini na enega stanovalca občutneje odstopa od obalnega poprečja občina Izola zaradi tega, ker je pri zatečenem stanovanjskem londu 52 % stanovanj s poprečno stanovanjsko površino izpod 15 kv. metrov. Zato bo vpliv novogradnje tudi večji, tako da se bo poprečna površina na enega stanovalca konec leta pčvečala v odnosu na celokupen stanovanjski fond za 6%.
3.	Število dokončani lì stanovanj in delež v o^d stotkuglede na vrsto in uporabno površino s t an o v a n j
V	programiranem obdobju predvidena stanovanja za graditev sc razvrstijo po vrstah stanovanj in po uporabni površini, ki opredeljuje velikost stanovanj.
Koper Število	%	Piran Število	%	Obala Število	%
53	3	-	- .	53	2
237	12	180	24	557	16
563	29	210	28	963	30