—   295    —
Potovanje po Laškim.
Spisal M. Verne.
20. pismo.
Dragi prijatel!
V Rimu.
Drugo nedeljo, 4. dan maliga serpana, me je peljal naš Teržačen,   vitez Prandi,  ki je v teh krajih ka
—    296   —
doma, po Tuskulanski cesti poleg vodovoda Kiaudjeve in Marcjeve vode v Fraskat (Trascati), prijazno, pa le majhno mestice, ki mendo ne šteje čez 3000 daš. To mestice prek precej visociga hriba na večerni strani je le revna hči nekdaj silno slovečiga mogočniga Tu-ekula (/fusculunf), ki je pa več ko pol ore više, verh hriba, stalo, kjer je še veliko podertin viditi, med kte-rimi kažejo tudi razvaline Ciceronoviga poslopja. Tu je možak prebrisane modre glave svoje „Qaaestio-nes Tusculanaea pisal. Pri Fraskatu je prek hriba nekoliko silno lepih pristav rimskih knezov.
Od tod smo se v Groto-Ferato (Grotta-Ferrata) peljali, kjer smo se pa le malo vstavili. Grota-Ferata je samostan nekih greških menihov, ki so ravno peto mašo v svojim jeziku imeli in prav lepo peli. Samostan je ko vojašk tabor terdno obzidan.
Tje naprej smo prišli v velik terg, ki mu Marino pravijo, in unikraj terga v lepo prijazno Feren-tinsko dolino. V Marinski cerkvi je nekoliko silno lepih podob Guerčinoviga in Renoviga dela (Guercino, Guido-Reni), pa jih nisim utegnil ogledovati.
Precej pod tergam v ^dolini je obilen zvirk ali studenec, ki ga še zmiram „Capo d' Acqua", kakor nekdaj „Caput aquae Ferentinae" imenujejo. — Dolina je precej prostorna in polna lepiga visociga drevja. V ti dolini so mesta latinske zveze, potem ko so bili Rimljani Albo-Longo razdjali, zbore imele, in tu je Tar-kvini Ošabni Aričanskiga odbornika Turna Herdonia potuhnjeno in skrivno umoril.
Iz doline smo prišli po klancu k Albanskima jezeru, poleg kteriga je na severno-izhodni strani visok, pa ves lepo zelen hrib — nekdaj ,,Mons latialis", zdaj pa wMonte cave" — kjer so nekdanji latinski zbori praznike obhajali, ki se jim je „Feria? L a ti n mu pravilo. Slovečiga Jupiterjeviga tempeljna pa ni več sledu ne tiru, temuč verh hriba je zdaj le majhna cerkev z meni-škim samostanam.
Jezero je majhno, in meri na okrog le kacih5—6 italianskih milj, pa je imenitno, ker je Rimljanam, kakor Ti t Livi piše, v letu Rima 357 veliko opraviti dalo. — Na južni strani jezera je verh hriba tisti krasni grad, v kterim papež vsako jesen nekoliko časa stanuje , in ki se mu 5,Caetel Gandolfo" pravi.
Od grada pelje cesta sred lepiga, visociga in silno debeliga drevja v Alban, kamor je še komaj pol ure. Ta kos ceste imenujejo „galeriV.
Današnji Alban pa ni, kakor sim menil, nekdanja Albalonga, mati Rima, ampak Alba je kake pol ure više prek hriba stala. Kjer današnje mestice Alban stoji, so bile nekdaj le Augustove, Klodjeve in Domicianove pristave, ki so jih, kakor je bila takrat navada, po imenu bližnje Albe longe „Albanum Avgusti", „Albanum Clodii" <fcc. imenovali. — Mestice šteje le kacih 6000 duš, pa je prav prijazno in poleti zavolj zdraviga zraka polno Rimske gospode. Ko smo se bili tu dobro odpočili, smo jo zvečer nazaj v Rim potegnili.