OB LETOŠNJEM DNEVU REPUBLIKE
Planske usmeritve vodijo h kvalitetnejšim odnosom!
Ob dvainštirideseti obletnici II. zasedanja A VNOJ-a v Jajcu, nas prevevajo številne misli in obiutki, povezani s preteklostjo, sedanjostjo in bodočnostjo. Sredi vojne vihre, v zasvojeni Evropi, smo poslavili temelje novi, demokra-tični Jugoslaviji kot skupnosti narodov in dose-' gali ne le neustrašenost borcev za svobodo, ampak tudi v tistih časih vizionarsko odločitev. Sami smo osvobodili celotno ozemlje in še več, poskrbeli, da seje večina naših zamejcev v Istri, Primorski in otokih vmila v matično domovi-no. Uprli smo se teinjam po ideološki podredi-tvi s strani informbiroja sredi najhujših napo-rov za obnovitev porušene domovine. Uvedli smo samoupravljanje kot temeljni proizvodni odnos in neuvrščenosi kot zunanje polinčno antiblokovsko usmeritev.
Vsi ti uspehi v dobrih štiridesetih letih svobo-de, dosefeni pod vodstvom lovariša Tita so takšni, da smo lahko nanj upravičeno ponosni.
Razvoj v zadnjih letih kot posledica nepre-mišljenega in nedodelanega razvoja - zlasti v sedemdesetih letih - pa nesporno kaie, da bo potrebno več napora vlotiti tudi v zagotavljanje pogojev za uspešen ekonomski razvoj. S tem bomo tudi dokazali, da so dvainštiridesetletni napori za izgradnjo socialistične samoupravne druibe vredni iruda in da dajejo ustrezne učinke na vseh področjih — tudi ekonomskem.
Vtem kratkem, dober mesec trajajočem času do konca lela. tako rekoč med dnevom republi-ke in novim letom bomo v naši občini, pa tudi v Ljubljani sprejemali vrsto planskih dokumen-tov, s katerimi bomo na temeljih Dolgoročnega programa gospodarske siabilizacije usmerjali naš nadaljnji skupni razvoj. Osnovni cilj, ki je vgrajen v vse dokumente, jt prestrukturiranje ' gospodarstva, predvsem z racionalnejšim gospo-darjenjem, boljšo organizacijo, bistveno večjo vtljavo in uporabo znanja, veijim upoštevanjem trinih pogojev ter vključevanjem v mednarodno menjavo zaradi stika in nastopoa na zunanjtm tržišču kot nurilom obvladanja tehnologije, zna-nja, kakovosti in cenovne konkurenčnosti pro-izvodov in sioritev. Tem zahtevam prilagojeno gospodarstvo pa bo seveda dosti laije dosegalo konkurenčnost in uspešnost tudi na domačem trgu.
Pomembne premike moramo storiti tudi na podroiju druSbtnih dejavnosti, saj lahko oceni-mo, da smo v preteklosti - zlasti s samopri-spevkom III. - precej izenačili osnovne mate-rialne pogoje in tu tudi, precej izenačili druibe-ni standard v Ljubljani. Gradnje bodo le izje-ma (oz. dokončanje objektov samoprispevka III.) in še te bolj usmerjene v dopolnjevanje oz. dograditve kot čiste novogradnje. Za večjo ve-Ijavo znanja in pomembnem ter pravočasnem izobrafevanju strokovnjakov, bo več pozorno-sti deležno srednje šolstvo (zlasti za računalni-štvo in lehnične usmeritve) in knjižničarstvo (Preiihov Voranc, CTK). Na ostalih področjih bomo dvigovali kvaliteto storitev z boljšo orga-
nizacijo in priblitevanjem občanom (izmensko delo).
Posebno mesto ima urtjanjt prostora v širo-kem pomtnu besede. Pripraviti moramo še vr-sto aktov in doreii neopredeljene reiitve v Ljubljani 2000 (obvezna tovoma proga za Rolnikom, naravovarstveni pogoji in vplivi, itd.) Stanovanjsko gradnjo moramo boljstmiti, popolnoma novo večje obmoije je predvideno na Ilovici, večji poudarek bo dan prostorskim moinostim za razvoj univerze (ob Kardeljevi in juini obvoznici), znanstveno raziskovalnim OZD (Biološko središče v Rožni dolini) in zlasti industriji. Tu bomo zapolnili cono RP-2 (Rudnik) in VP-4 (Plutal) ter dali možnosti tudi drobnemu gospodarstvu, glede na potek obvozne proge zapolnili cono VP-6 Brdo ter dokončali cono v Škofljici za Hojo in prihaja-joče gradbeništvo. Novim smelim razvojnim načrtom je namenjena nova cona pri Dolgem mastu, v Velikih Laščah, Podpeči, Preserju, Polhovem Gradcu in Horjulu pa bomo omo-gočali nova delovna mesta, s tem pa tudi razvoj izvenmestnih krajevmh skupnosti. Tu je še naj-več nalog s stališča izenačevanja pogojev dela in bivanja z vlaganji v komunalno infrastruktu-ro. To bo motno tako z večjim angaliranjem v kKrajevnih skupnostih Ijubljanskih občin, kot s prispevkom in organiziranim varčevanjem občanov v okviru KS.
Kmetijstvo bomo razvijali zlasli z načrtnim delom pospeševalnih služb v okviru kmetijskih zadrug ter vlaganji, kot so hidromelioracije ob hkratnem zagotavljanju vodnogospodarskih učinkov.
Turizem razvijamo s politiko majhnih a po-gpstih korakov (trgovska ponudba, kmetija odprtih vrat, krepitev vloge turističnih društev), gotovo pa bo bistveni razmah doseien s turi-stičnim ovrednotenjem juine obvoznice z iz-gradnjo motela in usposobitvijo Bokalškega gradu za kvalitetno novo ponudbo.
Drobno gospodarstvo, ki ima precejšnjo vlo-go v naši občini, bomo krepili še naprej z ustrezno davlno politiko, še boljpa z molnost-mi za prostorsko širitev v novih conah. Poseb-no zanimiva je ideja, ki se ie pričenja uresniče-vati, to je ustanavljanje novih OZD za prenos proizvodnje iz znanstveno raziskovalnih OZD.
Teikoje podrobno opisati razvoj na posamez-nih področjih, glavni cilji razvoja naše občine pa so le dobro vidni. Za uresničitev teh smelih cUjev tako v Dolgoročnem planu občin in mesta Ljub-Ijana za obdobje 1986-19951200, Družbenem planu občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990, ter resolucijo za leto 1986, ki jih bomo obravnavaU in sprejemali na skupščini 27. novembra in 25. decembra letos, pa bomo vsi skupaj potrebovaU zanos, ki ima korenine v Jajcu, pred dvainštiridesetimi Uti. To bo tudi naša najlepša čestitka za naš dan republike 29. november.
BORUT MIŠICA