V ANDOVCI 
STR. 6 


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 
Monošter, 30. oktobra 2008 • Leto XVIII, št. 44 
IZ MINULOSTI SE PORAJA NOVO ŽIVLJENJE 
V somraku poznojesenskega dneva se odpravimo na vrt miru, mesto večnega pokoja, kjer za kratek čas postojimo ob grobovih svojcev, da obudimo spomine na tiste srečne čase, ko so tisti, ki počivajo tukaj, še tvorili del našega življenja. Spominjamo pa se tudi njihovega doma, slovesa, bolnice, poti, ki vodi tja, in katero smo nekoč neštetokrat prehodili. In s tem se besede cesta, dom in bolnica obogatijo z novim pojmom. Mesto zdravljenja, mesto prometa in mesto življenja postanejo za nas tudi mesta slovesa, mesta zadnjega srečanja, od koder se je nam drag človek odpravil na tisto brezkončno pot, s katere ni več povratka. Ta mesta postanejo za nas viri žalosti. In kakor mineva čas, se zbira okrog nas vedno več mest s tem dodatnim pomenom. In nenazadnje se spominjamo tudi slovesa ob odprtem grobu, v katerega smo za slovo vrgli grudico zemlje, da tudi na ta način izrazimo naš zadnji pozdrav odhajajočim, ki jih predamo zemlji, iz katere so nastali, in kar bomo postali tudi mi. Na ta svečani dan grobove krasimo z venci, s simboli neminljivosti, s simboli brezkončnosti. Venci nimajo niti začetka niti konca, kakor je tudi priroda nima, ker se spomladi vedno znova in znova prerodi, kakor tudi Bog vedno znova in znova ustvarja svet, in se iz minulosti poraja novo življenje. Žal, je tudi smrt del našega življenja. Ta dan, ki je namenjen spominu na naše odseljene, nas neusmiljeno sooča tudi z našo minljivostjo. Težko sprejemamo to žalostno dejstvo, kateremu se dolgo časa instinktivno izogibamo. Kje lahko najdemo tolažbo? Morda ob poslušanju kantat Actus tragikusa Johanna Sebastiana Bacha ali Lacrimose Mozartovega Rekviema ali preprosto 

na kakšnem samotnem mestu, kjer lahko nemoteno v potokih prelivamo solze... Kaj ostane za človekom? Naj bo bogat ali reven, ostane za njim lakonični napis na nagrobnem kamnu: ime in priimek, letnica rojstva, ki je povezana z veseljem, smehom, radostjo, vezaj, ki simbolizira njegovo, kot dih kratko življenje, nato pa še ena letnica, ki oznanja žalost, molk, solze. Odhajali bomo tudi mi, eden za drugim. »Zares, gotovo bomo umrli; smo kakor voda, ki se razlije na zemljo in se ne more več zbrati.« (Druga Samuelova knjiga 14,14).  
Spominjam se svoje prijateljice Irene Barber, ki me je na svoji smrtni postelji prosila, naj jo držim za roko, ker jo zelo boli, da mora oditi sama, da ni zraven nje sina, snahe, vnukov. In držala sem njeno majhno, mehko, toplo, nežno roko, jo stiskala, do prihoda sina Štefana, naj čuti, da sem pri njej, naj čuti, da ne odhaja sama na veliko pot. Na njeno odhajanje me spominja odlomek iz knjige metropolita Antonija Surožskava »Dušni pastir pri postelji umirajočega«, ki je kot mladi hirurg v drugi svetovni vojni zdravil v Parizu ranjence. Obstoji ob postelji mladega, težko ranjenega dvajsetletnega vojaka, ki mu pravi, da bo nocoj umrl. Zapustil bo mlado ženo, otroka... Toda najbolj ga boli to, da bo moral umreti sam, da nikogar ne bo imel ob sebi, ko bo odhajal. Menih ga je poslušal in mu rekel, naj se pomiri, ker bo on ostal z njim. Toda, ko bom izgubil zavest, mu pravi ranjenec, boste vi prav gotovo odšli, ker ne morete celo noč sedeti ob moji postelji. Nato mu pravi kirurgmenih: »Usedel se bom zraven tebe in te prijel za roko. Ti mi boš pripovedoval o vsem, o vasi, o družini, o ženi, o tvojih otroških letih, o vsem, kar ti pride na misel, o 
vsem, kar ti teži dušo. Počasi te utrudi govor, in takrat bom jaz govoril več. In ko opazim, da postajaš zaspan, bom govoril bolj tiho. Ko bom videl, da zapreš oči, ne bom več govoril, le držal te bom za roko. Od časa do časa mi stisni roko, da boš čutil, da sem pri tebi. Ko ti več ne boš mogel stisniti moje roke, bom stisnil jaz tvojo. Potem bo prišel čas, ko tebe več ne bo med nami. Ne boš pa odhajal sam. Celo pot bova prehodila skupaj.«  
Suzana Guoth 
2 



PRISOTNOST IN RABA NAREČJA V ŠOLI 

Na 19. Slovenskem slavističnem kongresu v Celovcu sem, avtorica tega zapisa, predstavila prispevek o ohranjanju slovenščine v porabski šoli. V njem sem v enem od poglavij tudi poskušala pojasniti svoja stališča o rabi narečja v šoli. Dileme v zvezi s to tematiko so vedno znova predmet različnih razprav, ki prinašajo mnenja za in proti. Sama sem prepričana, da je narečje – po presoji učiteljev, ki ugotovijo, koliko je le-to pri učencih še prisotno – izjemnega pomena za ohranjanje jezika manjšinske skupnosti, da ga je potrebno v šolah upoštevati kot sredstvo sporazumevanja med učitelji in učenci, tudi pri pouku, predvsem pa pri zunajšolskih dejavnostih, a tako učni načrt kot učbeniki zahtevajo, da poučujemo slovenski knjižni jezik. 
Skoraj vsi Slovenci, gotovo pa tisti iz ruralnih okolij, smo vrojeni v narečje. Leto je naša edina materinščina, naša identifikacija. Pa se res identificiramo z narečjem, našo prvobitno materinščino? Pravzaprav ne. Starejše generacije, ki niso bile deležne izobraževanja v knjižnem jeziku, čutijo svoje narečje kot manjvreden, za javno sporazumevanje neprimeren kod. In to v Porabju, na Goričkem, v Prlekiji... Problem je isti na tej in oni strani meje, le da je v Porabju bolj opazen. Šola je bila vedno tista ustanova, v kateri so narečni govorci vi-deli možnost za kultiviranje svojega jezika, za »uspešno asimiliranje v knjižni jezik«, je zapisal Vinko Ošlak. In še: »Slovenci s slovenskim, vsaj pogovornim, če že ne knjižnim jezikom smo postali tako, da nam je šola odvzela narečje in domačo, lokalno in pokrajinsko pripadnost ter nas asimilirala v Slovence s skupnim 
slovenskim jezikom. /.../ Narečja so talne vode našega sporazumevanja. Skupni knjižni jezik je »umetna stavba«, kakor je prejšnji pravopis še pošteno priznaval v svojem uvodu na strani 13. Ta stavba pa ohranja svojo funkcionalnost, metaforično živost, lepoto in čistost samo, če je s črpalkami in cevmi dovolj dobro povezana z globinskimi zalogami »talnih vod« jezika, se pravi z narečji in ljudsko kulturo, ki se v teh narečjih izraža.« 
V osnovnih šolah v Porabju, ki so jih obiskovali slovenski učenci, se je tri stoletja poučevalo kot materinščina porabsko narečje s pomočjo številnih prekmurskih učbenikov. Šele po 2. svetovni vojni so nastali prvi učbeniki v knjižni slovenščini; v tem času se je v šolah poučevala slovenščina kot predmet, s pomočjo omenjenih knjig pa so učitelji le-tega začeli poučevati v knjižni slovenščini, kolikor so je pač bili vešči. In vse do 80. let prejšnjega stoletja se je slovenščina poučevala s pomočjo narečja, na začetnem nivoju. Učni načrt za slovenščino kot materinščino (1986), preslikava učnega načrta za madžarščino, je zahteval zamenjavo narečja s knjižnim jezikom že od 1. razreda osnovne šole. Namesto prilagojene jezikovne vzgoje sprva v narečju je bila predpisana matična standardna varianta, ki so jo poučevali knjižnega jezika skoraj nevešči učitelji s pomočjo učbenikov iz Slovenije. S tem dejanjem je bil jezik šole zavestno oddaljen od jezika učenčevega okolja. Ta korak je pomenil v porabskem šolstvu nekajletno stagniranje in nazadovanje, saj šole niso imele nobenih realnih pogojev za dvojezični pouk, zaradi skromnega znanja slovenščine pri učencih pa je bil pouk le-te na nivoju materinščine že v omenjenem času prezahteven. Možnosti rabe domačega narečja je prinesel v porabske šole ponovno novi učni načrt za slovenski jezik, ki je v veljavi šele nekaj let, in v celoti upošteva porabsko stvarnost – pouk slovenščine na začetni stopnji. Šola, predvsem pa njen narodnostni jezikovni program, je postavljena pred dilemo, ki jo poskuša doreči omenjeni novi učni načrt za pouk slovenskega jezika in književnosti s spoznavanjem slovenstva: kako vzpostaviti optimalen odnos med porabskim narečjem in slovenskim knjižnim jezikom, kako s pomočjo narečja učiti knjižni jezik v razmerah, ko Porabski Slovenci, srednje in starejše generacije, čutijo svoje narečje kot edini svoj 
– knjižni jezik. Pri mladih in najmlajših je seveda drugače, saj je zanje prvi jezik madžarščina. Šola je tako v položaju, da uči slovenščino na začetni stopnji. V učnem načrtu je poudarjena enakovrednost rabe narečja in knjižnega jezika v komunikaciji med učitelji in učenci, s tem pa dana možnost, da v okoliščinah, kjer je narečje še prisotno, predvsem na razredni stopnji le-to uporabljajo enakovredno s knjižnim jezikom. Narečju pa dajejo veljavo številne zunajšolske dejavnosti učencev, na primer zbiranje ljudskega slovstva, gledališke, pevske in folklorne dejavnosti, druženje z vrstniki iz prekmurskih šol. Tako je v porabski šolski stvarnosti narečje za učence legitimen most do slovenskega knjižnega jezika, učitelji pa naj bi bili tisti, ki bi učencem to vedno znova uzaveščali z lastno rabo le-tega in s slovenskimi govornimi navadami. 

Valerija Perger 

19. Slovenski slavistični kongres 


VEČER SLOVENSKE 
NAREČNE KNJIŽEVNOSTI 

V okviru kongresa je bila v celovški knjigarni Haček načrtovana predstavitev knjige Marije Stanonik Slovenska narečna književnost. Avtorica je, žal, zbolela in tako je 

narečne književnike predstavila direktorica Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik mag. Martina Piko. Monografija Marije Stanonik je prvo delo, ki skuša sistematično prikazati slovensko narečno književnost z vidika estetskega vrednotenja snovi, motivike in stilnih sredstev. Med tremi dramskimi besedili se ukvarja predvsem z najbolj znano Igro o izgubljenem sinu koroškega bukovnika Andreja Šusterja Drabosnjaka. Med narečnimi ustvarjalci je največ pesnikov. Tako v Italiji kot na Koroškem. Prozo pišejo Slovenci v vseh sosednjih državah, samo proza pa je značilna za Porabje. Celovški literarni večer je bil enkratna priložnost, ko so se zbrali narečno pišoči avtorji od Rezije preko Koroške do Porabja. Med njimi znani koroški pesnik in pisatelj Janko Messner. Iz spoštovanja do avtorice monografije je prebral nekaj pesmi Marije Stanonik iz zbirke Raztrgane korenine (Lj.1997, ilustracije Marija Kozar). Na večeru smo slišali narečne pesmi petih avtorjev. Štirje so bili prisotni in brali sami, stihe pokojne Milke Hartmanove pa je prebral Miha Verbinc. Udeleženci so lahko uživali v raznolikosti slovenskih narečij: rezijanščine Silvane Paletti, ziljskega narečja Marie Bartoloth, v jeziku vasi Kostanje (v katerem je pisal Drabosnjak) Andreja Kokota, »komeljščini« Janka Messnerja. Porabsko narečje so slišali od Franceka Mukiča, ki je prebral odlomek iz romana Garaboncijaš. Maria Bartoloth je žalostno ugotovila, da »prodali smo, kar je bilo naše«. Če ne bomo pisali v narečju, potem tisti, ki pridejo za nami, ne bodo vedeli, »kaj smo zapravili«. Literarni sprehod po narečni književnosti je bil 2. oktobra v Celovcu enkratno doživetje. K temu je prispeval tudi Janko Messner, ki je od časa do časa načel spontan pogovor z narečnimi avtorji. Navzoči so se lahko prepričali, da avtorji pišejo zavestno v narečju za dokaz, da narečje zmore tudi poetično izražanje. 
Marija Kozar 

Porabje, 30. oktobra 2008 

3 



Slovensko prosvetno društvo Gorjanci 
v Avstriji deluje že od leta 1885 

18. oktobra, na srečanju ljudskih pevcev in godcev, je prvič nastopil v Porabju ansambel Rožmarin z avstrijske Koroške, ki deluje v okviru slovenskega prosvetnega društva Gorjanci na obrobju koroškega glavnega mesta Celovec, v občini Kotmara vas (Köttmannsdorf). Začetki društva segajo nazaj v leto 1885, ko so v Kotmari vasi ustanovili pevski kvartet Gorjanci, ki je bil ena izmed prvih 
organiziranih prosvetnih skupin na Koroškem. Stalnice današnjega društvenega dela Gorjancev so vsakoletni »Vigredni koncert«, adventni koncert, društvena veselica Gorjancev, pohodi, razna predavanja, jezikovna delavnica za mlade, pa 
tudi zbiranje ljudskega izročila, kot je to npr. ponatis stare rokopisne pesmarice ljudskih pesmi domačina Janeza Modriča, pa tudi letošnji izid zemljevida Kotmara vas s starimi slovenskimi ledinskimi imeni kraja. 
O društvu in položaju slovenske manjšine v Avstriji sem se po srečanju pogovarjala s predsednikom društva Gorjanci Vinkom Wieserjem. 


»Društvo, ki ima sedaj približno sto aktivnih članov, deluje praktično od leta 1885, razen v času, ko so bile vojne. Društveniki 
– tako tudi pevci ansambla 

Člani ansambla Rožmarin na nastopu v Monoštru 

Rožmarin – si prizadevajo ohraniti bogato kulturno dediščino, istočasno pa se zavedajo, da mora kulturno delovanje biti tudi atraktivno za mlajšo generacijo. Slovenskih gospodarstvenih struktur v občini ni več veliko in verjetno imamo podobne probleme kot tu v Porabju, da mladina pod vplivom masovnih javnih sredstev obveščanja uporablja jezik večine. Mi se zelo trudimo, da mladino, ki jo še lahko zajamemo, spravljamo v jezikovne tečaje, v izobraževalne prireditve, tako da tudi sami kaj prispevamo k ohranjanju slovenske narodne skupnosti«. 
• Kakšen odnos pa ima večinski narod do vas? 
»To ima dolgo zgodovino, vse od monarhije do zdaj. So pa določene strukture, ki so jih oblasti podprle, tam, kjer so slovenska društva zelo aktivna. Tako da je določena nevtralizacija, ampak zakoni so relativno trdi, kar se javnih napisov tiče, niso popustljivi. To situacijo že tako ali tako poznate iz medijev. Po drugi strani pa je tako, da se družba toliko demokratizira, da mladina in starši spoznavajo prednosti slovenskega jezika, tako da v šolah raste delež tistih, ki hočejo znati je
zik soseda.« 
• Kaj pa menite, kako bo naprej zdaj, ko je nedavno v prometni nesreči izgubil življenje deželni glavar Jörg Haider, ki je bil eden največjih nasprotnikov slovenstva na Koroškem? 
»To je zelo težko povedati, upam pa, da se bo vzdušje izboljšalo. Vprašanje je, kako bo Avstrija v celoti spoznala, da je učenje jezikov sosedov interes celotne Avstrije, pa tudi to, kako se bo odprla evropskemu duhu.« 
Nikoletta Vajda 
Spomenik Mišku Kranjcu 




STRICI SO PRIPOVEDOVALI V LENDAVI 

Lendava je bogatejša za tri pomnike na javnih prostorih, in sicer so na sodobni in lepo urejeni ploščadi pred kulturnim domom odkrili doprsni kip rojaku kiparju Zala Györgyu, nato pred knjižnico pisatelju Mišku Kranjcu in na zadnje pred mestno hišo Primožu Trubarju. Že zdaj je slišati pobude o postavitvah naslednjih pomnikov pomembnih lendavskih osebnosti, med katere zagotovo sodi Lajos Vlaj, eden prvih prekmurskih madžarskih pesnikov. Doprsno skulpturo Miška Kranjca, delo akademskega kiparja Frančiška Smrduja, je lendavski občini podarila vdova Ema Kranjec. Pomnik »poetu prekmurske ravnice« sta odkrila direktorica knjižnice Zsuzsanna Zsoldos in župan 

Anton Balažek, ki je pred tem dejal, da se Lendava zaveda pomembnih osebnosti, ki so ustvarjalno sodelovale pri rasti sodobnega mesta. Po tem, ko smo poslušali odlomek iz romana Strici so mi povedali, je Miška Kranjca predstavil Štefan Kardoš, profesor na lendavski srednji šoli, letošnji dobitnik literarne nagrade Kresnik za najboljši slovenski roman v lanskem letu. Poudaril je: »Prav Miško Kranjec je bil tisti, ki je Prekmurje postavil na zemljevid slovenske književnosti. Pa ne samo to: brez Kranjčeve ubeseditve prekmurske ravnice Prekmurje ne bi bilo del splošne slovenske kulturne zavesti oziroma ne bi bilo na takšen način, kot je. ... Slovenija je v Prekmurju našla kraj svoje lastne drugačnosti, kajti Prekmurje je s svojo tisočletno zgodovino pod madžarsko krono in državo, s svojo mešanico kultur, ver in etnij ravno zadosti drugačno in daleč, hkrati pa civilizacijsko podobno in blizu preostali Sloveniji... In vse te predstave o Prekmurju so ponavadi povezane prav s tistim, kar je v slovensko književnost pripeljal Kranjec.« Na slovesnost so prišli sinova Miško in Matjaž in vdova Ema. V lendavski knjižnici je odprta tudi razstava prvotiskov del Miška Kranjca in pisateljevih portretov fotografa Miška Kranjca mlajšega.   Istega dne kot Mišku Kranjcu v Lendavi so v Gornji Radgoni odkrili doprsni kip pesniku, ravnatelju in zborovodji Manku Golarju ob 20-letnici njegove smrti. Manko Golar je bil pesnik, zelo priljubljen zborovodja in zbiralec prleških prigod, ki so izšle tudi v knjigi Okrogle o Veržencih. 
Besedilo in fotografija: eR 

Porabje, 30. oktobra 2008 

4 




HVALITE GOSPODA VSI NARODI! 



Slovenska manjšinska samouprava v 18. okrožji v Budimpešti in Slovensko drüštvo v 

Budimpešti sta se pogodili, ka de eno leto samouprava, drugo leto pa drüštvo organiziralo slovensko mešo v glavnom varaši Vogrske. Tak do te Slovenci, steri tü živejo, meli priliko vsako leto poslüšati sveto mašo v maternom geziki. (Zvün toga tö leko poslüšamo mešo v maternom geziki, dapa te se moramo pelati 300-400 km v Porabje ali pa v Slovenijo.) Letos je samouprava prišla na red. Slovensko mešo mi držimo v glavnoj cerkvi našoga okrožja, stera je posvečena Blajženi Devici Mariji. Mešo je slüžo gospaud Ferenc Merkli, gornjesenički župnik, pri meši je spejvo cerkveni zbor z Gorenjoga Senika in mlašeči zbor Sončnica. Mi tü vküper mamo mešo z Vaugri, po enom tali zatok, naj bola spoznajo naš gezik pa kulturo, po drugom tali zatok, ka v eno vöro vörvamo pa vsakoma je nebeška mati Blajžena Devica Marija. Gospaud Ferenc Merkli pa naš gospaud Henrik sta prijatela. Tau prijatelstvo se je v Rimi začnilo, badva sta se tam včila. Zdaj je pá bila prilika, ka sta leko vküp mašüvala. Naš župnik je lepau pozdravo tiste, ki so prišli z Gorenjoga Senika, pozdravo je veleposlanika Ladislava Lipiča in vse tiste, steri so prišli k meši. Ta je pravo, odkec so prišli naši 
gostje, pa gde najdamo tau 
ves. Gornjisenički župnik je 
mašo gora aldüvo za živeče 

in pokojne Slovence, ki tü živijo ali počivajo v Budimpešti daleč od rojstnega kraja. V predgi je od tauga gunčo, ka si vsakši človek mora najti nin svoj daum, svojo družinsko hišo, mi smo go tü v taum velkom varaši najšli. Vej, ka je tau nam žmetno bilau, vej smo pa iz tisti mali vasnic, gde vsakši pozna vsakšoga, prišli sé, gde smo tijinci bili, nejsmo vedli za drugoga. Pa kak je čüdoviten Baug, nam je pomago, ka smo najšli eden drugoga. Zdaj, ka že mamo te dvej organizacije, nam je že baugše, smo več nej pogübleni, se leko srečujemo, nücamo materni gezik. Kak vidi, smo najšli hišo tö, gde so nas sprejeli, tau je cerkev. Pa vörje, ka gnauk notra staupimo v najvekšo hišo tö, v nebesa. Badva zbora sta sploj lepau spejvala. Molitve smo v dvej gezikaj molili, mi slovenski, drugi pa vogrski, vej je pa Baug vsakoj molitvi rad. Čüdovitno je bilau tau poslüšati in preživeti. Po meši sta nam zbora lejpi koncert pripravila. Predsednik samouprave se je lepau zahvalo domačomi župniki, ka nam je mesto dau pa vküp mašüvo (na tau je on odgovoro, ka nas drgauč tö z veseljem čaka, vej pa če gli drugi gezik gunčimo, v enga Boga vörvamo). Seniški župnik je pozvau našo faro v Porabje. Po tistim se je zahvalo gospaudi Ferenci Merklini za lejpo mešo in za lejpo pridgo, 
kantori in pevskima zboroma za lejpe pesmi. Pred mešov so naši gostje malo kaulek poglednili v Budimpešti, mlajši so steli pogledniti živalski vrt, dapa dosta lüdi je bilau, nejso mogli nota pridti. Zato so šli na Trg herojev in v grad Vajdahunyad. So leko vidli povorko oldtajmerov. Obed smo njim pripravili, gde smo si malo pogučavali, pa tau smo nadaljevali po meši v naši prostoraj pri kozarci vina. Fude in žveglau sta dva mladiva v roke vzela, pa sta nam pripravala volo, tak smo spejvali, ka so se ešče okna trausila. Vsi smo se dobro pučütili med našimi prijatelji, da pa cajt je prišo, pa smo se mogli posloviti, goste je ešče čakala duga paut do daumi. Ešče gnauk lejpa hvala vam, ki ste se potrüdili, ka smo leko slovenski molili in spejvali svete naute, po meši pa ljudske naute. Bili smo zadovolni z vami, batrivno pa čisto ste spejvali, molili in odgovarjali. Hvala župniki za lejpe reči, pa ka ma tak dosti energije, pri oltari slüži mešo, za eden minut pa že dirigira mlašeči zbor. Baug naj da, ka mo za dvej leta pá leko vküper tü v Budimpešti v hiši, šteroj je ime cerkev. 

Jožef Karba podpredsednik 



5 




DEN REFORMACIJE 

Kak vsi dobro znate, je Prekmurje konfesionalno ali versko mešano območje. V Prekmurji je tüdi največ protestantov ali evangeličanov v Sloveniji. Zakoj evangeličanov, zatou ka cerkvi pravi ‚evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi‘. Tüdi sama sam, kak po domanje pravimo, luteranka, zatou je svetek reformacije tüdi moj svetek, je pa pred vsem drügim svetek vsej Slovencov. Zakoj? Zatou, ka če bi reformacije nej bilou, bi nej bilou slovenskoga jezika, knjig… 
Ka je tou reformacija? 
Reformacija je bila versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletji. Glavni cilj toga gibanja je bila preureditev, reforma rimokatoliške cerkve tistoga časa. Glavni začetnik toga gibanja je biu nemški duhovnik Martin Luther. Prve kritike katoliške cerkve pa so se pojavlale že v 14. stoletji, gda sta Anglež Jean Wycliffe in Čeh Jan Hus začala nastoupati proti bogatenje cerkve, pa poudarjala, ka je edini vir (forrás) vöre Biblija, štero naj bi duhovniki razlagali v domanjom geziki. Jana Husa so zavolo toga tüdi zažgali na grmadi (máglya). 
Zakoj reformacije svetek slavimo 31. oktobra? 
Na té den je leta 1517 Martin Luther na vrata cerkve v nemškom varaši Wittenberg zabiu paper s 95 tezami, s šterimi je obsoudo delo rimokatoliške cerkve tistoga časa. Najbole ga je moutila prodaja odpustkov za greje (búcsúcédulák). Luther je najprlej ščeu, ka bi se katoliška cerkev reformejrala (spremenila), liki so nej ščeli, zatou je gratala nauva cerkvena organizacija, luteranska cerkev, pa tüdi kesnej kalvinistična reformirana cerkev in anglikanska cerkev. 
Luther je proso, naj cerkev grata siromaška pa preprosta (prausna), takše naj je tüdi samo bogoslužje, bilu je proti čaščenji svetnikov in relikvij, cerkev ne sme biti nad državov (rosagom),…in ka se meni vidi tisto glavno: vsakši naj sam šté Sveto pismo v svojom maternom geziki. In glij ta zahteva je fejst vplivala tüdi na Slovence tistoga časa, in so se začale pojavlati tüdi prve slovenske knjige. Naš najvekši predstavnik obdobja reformacije je Primož Trubar, od šteroga letos dosta čüjemo, ka je v Sloveniji letos Trubarjevo leto. Trubar je leta 1550 vödau prvivi dvej slovenskivi knjigi Abecednik in Katekizem. Tema dvema jih je sledijlo še več: Zimske urice – slovnica, prvi sloven-ski pravopis Adama Bohoriča, Otročja Biblija – Sebastijana Krelja in seveda Dalmatinov prevod Svetoga pisma, šteroga je té leta 1584 dau natisniti v Wittenbergi v Nemčiji. Velki pomen tej piscov nam pokaže tüdi tou, ka od tej knjig, štere so napisali tej protestantski pisci, pa do leta 1675 nej bila vödana ranč ena knjiga nej v slovenskom jeziki. Na Slovenskom je v tistom časi večina višjoga sloja bila luteranov, kmetje pa so ostali katoliki. Zakoj? Zatou, ka so se na té način prauti postavili svojomi zemljiškomi gospoudi. Katoliška cerkev je gibanje fejst zatejrala tö, tak ka je knjige gor vužigla, preganjala… In zakoj je največ luteranov ostalo v Prekmurji? Zatou, ka je Prekmurje v 16. stoletji spadalo pod Ogrsko in je bila v tom časi večina prebivalstva v nasprotji z rimskonemškim cesarstvom, pod štero so soudile tüdi slovenske dežele v tistom časi. Samo gibanje reformacije je nosilo s sebov tüdi prepričanje (meggyőződés), ka človek med sebov pa Bogom ne nüca posrednika. Vsi lidgé smo pred Bogom gnaki, vsi mamo iste verske pravice, zatou vse vküper nosi s sebov eške eno dobro stvar – tou je toleranco ali strpnost. Reformacija je dosta prispejvala k kulturnomi, socialnomi, gospodarskomi, narodnostnomi in ešče kakšnomi razvoji v Evropi. Vsakše leto za den reformacije je v Ljubljani osrednja državna prosla
Noč čarovnic ali Halloween 

Zakoj ges mislim, ka je tou 
nej pravi svetek za nas? 

Pred par lejti smo pri nas dobili nekši nouvi svetek, šteromi se pravi dan čarovnic (den čaralic) ali Halloween, in šteri nastoupi 31. oktobra. Ges sam za té svetek znala, liki sam po televiziji dostakrat vidla, ka ga majo v Ameriki, pa ka se te strašno vöobličejo, v tikvi svejče vožigajo, pa deca okouli po ižaj cukre prosi. Tak je tou bar bilou v ameriški filmaj, štere deca trno radi gledajo. Ali ka bi pri nas svetili nauč čarovnic? Tou pa nej. Gda sam začala malo bole vöiskati, ka tou sploj gé, sam gor prišla, ka tau ranč nej ameriški svetek, liki je prišo v Ameriko z Irske, Velike Britanije pa Škotske. Izhaja iz poganskoga slavja, šteromi se je pravlo ‘Samhain’ pa so ga svetili stari Kelti. Té svetek je biu nekše fele zahvalni svetek, s šterim so častili konec spravila pridelka (betakarítás) v galskoj kulturi. Stari Gali so vörvali, ka se na den 31. oktobra meja med živimi pa mrtvimi poderé, smrt pa grata fejst nevarna za vse žive, pa jim leko napravi beteg ali pa poškodüvle vse, ka so pripauvali. Zatou so meli razne festivale, na šteri so se maskejrali, kürili kresove (velke ognje) in tak dale. Najprlej naj vam povem, zakoj mislim, ka je že samo imé svetka nej, kak bi moglo biti, pa k nam ne paše. »Halloween« je bole kratko ime za »All Hallow’s Even«, ka pomeni »večer vsej svejtih«. Mi takši svetek, »vsij svecovo« že mamo, 1. novembra, mamo pa »den vernih düš« tö, en den kesnej. Noč čarovnic naj bi bila en večer pred vsij svecovom. Na tou nouč naj bi vsi dühovi, čarovna bitja pa vse, ka je skrivnostnoga pa z magijov povezanoga, prišlo na Zemlo, v stik z našim svejtom živih. Naj bi odile vile (tündérek), vukodlaki (farkasemberek), comprnice pa comprnjacke, vampirji, škrati (manók), pa eške gezero takši stvorenj na naš svejt. Malo sam odila po boutaj tej par dni, pa se mi vse vküper vidi ena velka katastrofa. Vsepovsedi samo tikvi, comprnice, nekše strašne maske, ka ne bi o tom, ka leko gde koli küpite kostim za v comprnico se oblejčti. Vej pa mi Slovenci mamo tak lejpi svetek, gda se zamaskejramo! Liki té je februara idnouk, pa njemi pravimo fašanek, pa ga vsi trno radi mamo. Ne vem, zakoj bi mogli cejli svejt bougati. Najboukše, ka pomali vse svetke cejloga svejta gor vzememo, svoje pa pomali ta njamo. Da pa te mo se mi eške spitavali, što smo, pa gde je naše mesto na zemeljskoj krugli. Te mo eške iskali svojo identiteto. Nindri na interneti sam najšla, ka je eden napiso: »Ljudje svetimo različne praznike, svetke in se zabavamo (szórakozunk) na različne načine. Noč čarovnic naj ne bo izjema. A časi se spreminjajo, ljudje pa pozabljamo«. Vidite, zdaj, tou je glij tou, ka sam vam ščela praviti. Časi idejo dale, lidgé se spreminjamo in pomali, pomali pozablamo. Vüpam, ka sam koga nej s tem svojim pisanjom razčemerila. Nejsam nika lagvoga mislila. Tak pač je in ges kak etnolog ne morem mimo tej rejči pa tej stvari, štere se godijo, pa štere me fejst motijo. Za konec bi vam rada pravla samo eške tou, ka je Halloween ali kak pri nas pravijo noč čarovnic, nej nika drügoga kak rezultat marketinga pa tržne ekonomije, celou ene vrste agresija s prihodom v naše kraje. Globalizacija nas šké pogesti, liki mi se ne damo. 
 Jasmina Papić 

va, štero leko gledamo tüdi na leto pravo, ka na té den monašoj nacionalnoj televiziji. ramo probati »reformejrati« Božja slüžba, štero opravlja-tüdi nas same, pa probamo mo vgojdno v cerkvi na refor-biti boukši lidgé. (Del povzet macije svetek, je tüdi svečana. po www.wikipedia.org ) Tou je rejsan velki svetek in naš farar nam je eške vsakšo Jasmina Papić 

Porabje, 30. oktobra 2008 

6 




Drugo leto v Andovci 

Nega geseni brezi tauga, ka bi v Otovci nej bilau razstave stari sort djabok pa grüšk, štero organizira Sadjarsko društvo Goričko. Kak vsakšo leto, zdaj se je tö na turistični kmetiji Smodiš odprla ta razstava. Vlado Smodiš, sadjar in predsednik Sadjarskoga društva, se že več lejt trüdi na tejm, naj se ne pozabijo, pa naj se ohranijo te stare fajte. Kak sadjar je že več stari sort djabok ohrano tak, ka je cepič vzejo z nji, pa je doma te s tejmi drejve vcejpo. Zaka je tau tak važno njemi, od tauga sam ga spitavo. 
• Kelko lejt organiziraš že tau razstavo? 
»Tau razstavo že trinajset lejt organiziram. Zato tü pri nas na kmetiji, ka tü je vsigdar nikak doma. Obiskovalci gdakoli leko pridejo, če škejo ešče večer v desetoj vöri, zato ka je tü vse razsvetleno.« 
• Dosta obiskovalcov je prišlo? 
»Komaj dva kedna je razstava odprejta, pa je že štiristau lüdi bilau. Edni so bili iz Romunije, prišli so iz Porabja, iz Avstrije pa iz cejle Slovenije odijo. Dobro bi bilau, če bi šaule tö pripelale deco, naj si poglednejo razstavo, dapa malo jih pride. Samo iz Avstrije edna šaula, pa tü naša.« 
• Kelko stari sort ste najšli pa vküppobrali? 
»Štiridesetpet sort djabok pa štirinajset stari sort grüšk. Več bi se najšlo, če bi nej bila toča.« 
• Gde pa sto je vküppaubro djaboke pa grüške? 
»V glavnom sam je ge vküppaubro na Goričkom pa tü v Otovci. Tak mislim, ka pri vas bi se ešče tü najšle te sorte, samo malo bi je iskati trbelo. Meni je tü zato 


Vlado Smodiš, predsednik Sadjarskega društva 
Goričko 

lakejše, ka že znam, gde rastejo te stare sorte. Dosta že pri nas tö nega, zato ka je staro drejvge že večina vöposenilo pa so je vöpodrli. Bojim se, ka za par lejt do bergauvge gauli.« 
• Bila je letos na razstavi taša sorta, štere do tejga mau ešče nej bilau? 
»Najšo sam edno tašo drejvo, štera se tü rejdko najde. Tau je laška tarpezna. Zato, ka je razširjena bola v Italiji, v Beneški krajini. Ta drejva izhaja od tistec.« 
• Gledam ime sort, dosta je taši, štere nemško, pa dje taša tü, štera angleško ime ma. Kak je leko tau? »Zato ka te stare sorte izhajajo s tihinskoga, fejst so se razširile pa tak so te prišle sé na Goričko ali v Porabje. Taše so naprimer Ontario, štere so prišle iz Kanade.« 
• Vlado, ti poznaš vsakšo sorto te stari djabok? 
»Leko povejm, ka zdaj že skurok vse, če sam v kakšni sorti nej gvüšen, te pozovem gospoda dr. Šiftarja na pomauč. Oni so tü član društva, pa se sploj fejst razmejo na stare sorte djabok.« 
• Kak so se prvin po vasaj razširile te djaboke? 
»Tak, ka so je cepi
li. Cepiti so mlajše včili školnicke pa dühovniki. Dosta dühovnikov je bilau znani sadjarov. Mi mamo edno nagrado Pirc, oni so tü dühovnik bili, pa misionar. Te so ešče djaboke bile kak bogastvo. Ka so nej pogeli, tisto so posišili, pa so meli pozimi kak gesti. Delali so te ešče djabočno pijačo, eci (kis). Z najslabšoga sadja so pa delali žganje (palinko). Zdaj pa 
delamo žganje iz kvalitetnoga sadja, zato ka je toča poškodovala, pa tisto več ne moreš odati.« 
• Pravo si, ka prvin so bila djaboka kak bogastvo. Kak je pa te tau gnes? 
»Gnesden tau bola slabo vögleda. Če te lejpe djaboke, ka je zdaj pobereš, leko tadejaš na zimau, te ešče leko preživeš. Ovak je pa sploj težko. Cejne so slabe. Tista djaboka, ka dejo za industrijo, za tiste dobiš tri cente, sedem forintov dvajsti filerov. Prva kvaliteta se zdaj ne odava, zato ka zdaj samo trgovci majo hasek na njij, nej pa tisti, šteri se mantra cejlo leto. Zato je pa bola pozimi oddavamo, te dobiš za kilogram štirideset centov. Letos de žmetno, zato, ka za volo toče lejpe djaboke vse moraš dati za industrijo. Ovak so pa tak lejpe, ka te vse straj gledati. Prva kvaliteta je letos samo dvajsti procentov. Tau je skur nika, če gledaš, ka se vsevküp 120 ton pobere. Letos dosta djabok ostane na zemlej, zato ka je ne poberemo gor. Ne splača se gorpobrati, zato ka delavce plačaš, te je odpeleš pa več vödaš, kak za njij dobiš. Djaboka ostanejo na zamlej pa je vküpzmulčamo.« 
• Zdaj že te rejsan nejmajo telko poštenje djaboka, kak so gnauk svejta mela, sploj pa po drugi svetojni bojni. Te stare sorte, ka so na razstavi, pri nas se že samo tü pa tam najdejo. Ime sort so se že vcejlak pozabile, starejši lidgé če ešče kakšna imena znajo. V Porabji večinoma se tri sorte poznajo: letošnje, rane pa zimske. Kak je pa tau pri vas? 
»Pri nas je do tejga mau isto 
En tau razstave 

bilau. Zdaj se začne malo spreminjati, zato ka vsigdar bole iščejo te stare sorte. Tau je pa zato, ka té nej trbej škropiti. Ge tö mam posajeno, dapa nej dosta. S tejmi je tau problem, ka nejmajo ešče taši trg, da bi dosta leko audo, drugo pa tau, ka vsakšo drugo leto rodijo samo. Za sadjara, šteri s tauga žive, je tau nej dobro. Ovak doma kauli kuč so pa super dobra, če je samo tak maš posajeno za svoj tau. Nej je trbej škropiti, visiko zrastejo pa sejnco držijo.« 
• Ka misliš, za petdeset lejt se ešče najdejo stare sorte? 
»Mislim, ka baudejo. Edni lidgé nejmajo časa škropiti pa zato do je sadili, drugi pa samo zdravo, bio sadje do steli gesti, oni pa zato. Pri nas že v vse več mejstaj vidim, ka je sadijo. Te drejvge življensko dobo majo 70-80 lejt, tak ka za petdeset lejt ešče gvüšno baudejo.« 
• Ka bi bilau, če bi ta razstava drugo leto prejk v Porabje, malo v Andovce prišla. Leko bi ti pri tejm malo pomago nam? 
»Kak ge, tak sadjarsko društvo de vam pomagalo pri tejm. Z začetka je pri nas tö tak bilau, ka eden prineso dvej djabke, drugi prineso dvej djabke, pa pomalek smo vse stare sorte najšli v krajini. Tak mislim, ka pri vas bi tö tak trbelo začeti. Lidgé prinesejo djaboke, mi, steri se spoznamo na tau, mi pa povejmo, kakšna sorta je. Potistim vzemamo cepiče od te drejv, pa mo cepili divjake.« 
• Te leko povejmo 
tau, ka se drugo leto v Andovci srečamo? 
»Hajt, drugo leto demo v Andovce!« 

Karel Holec 


Porabje, 30. oktobra 2008 


7 


NAŠA ZLATA RIBICA 
Svejt je čüdno vküper napravleni. Lidge ne vörvlejo najbole, ka bi se godili čüdeži. Depa po drugoj strani bi trno radi bili, ka bi se godili. Te je pa sploj nej čüdno, ka v zlate ribice ne vörvlejo, bi je pa radi meli bar v bližnjom potoki. Pa ništerni ranč ne vejo, ka una rejsan tam živé. 




LAGVE SENJE 

učenci so aktivno in pridno Polni doživetij smo prišli dodelali. To ni bilo samo delo, mov, vsak učenec je prinesel 

Skur vsikši človek na toum svejti se rad dola leže, ka si spočine. Tou pa zato, ka je počivanje trno lejpo delo. Na, neje ranč delo, depa dun dobro deje. Zvün toga pa leko povejmo, ka si vsikša stvar na toum svejti mora počinouti. Vej pa brezi toga leko preveč brž na nikoj pride. Pa je z našo malo zlato ribico ranč tak. Ali kak je gé s senjami v toum počivanji, vej vsikši za sebe najbole sam povedati. Bila je nej najbole kmična nouč. Bila je nej najbole svekla nouč. Bila je nouč pou mejseca na nebi. Bila je nouč, v steroj je bila naša mala zlata ribica trno snena. V takšnoj nouči leko stoj senja trno lejpe senje. Leko pa senja bole lagve senje. Pa ranč tak je bilou za našo malo zlato ribico tö. Najprva je senjala, kak je vöspunila tri velka želenja. 
Takša, ka so tisti trge bili najbole srečni na svejti. Pa je zatoga volo bila srečna, ona eške bole. Ja, tak lepou so se senjala njene senje. Kak pa so trge oblaki prišli pred mejsec pa je malo bole kmična nouč gratala, se je vse obrnoulo. Nagnouk je enjala biti čalejrska zlata ribica. Nagnouk je več nej mogla spuniti ednoga želenja nej. Zgrabo jo je eden mladi pojbiček. Pa njemi je obečala, naj go spisti pa njemi spuni tisto, ka si želej. Pojbiček si je želo, naj njegva baba znouva zdrava grata. Zlata ribica njemi je obečala, ka se ranč tou zgodi. Depa nej se je tou zgodilo. Od pojbiča baba je eške bole betežna gratala. Pa jo je zgrabila deklička. Želejla si je, naj go podje več ne vlačijo za lase. Depa podje so go eške bole vlačili za vlase, eške bole so lagvi bili. Tretjo pout jo je zgrabo eden koudiš. Un si je želo, naj vsi, ka so njemi pomagali v žitki, nikšen asek majo od toga. Nika takšoga se je nej zgodilo. Vse takšno je začnola senjati naša zlata ribica. Pa je zatoga volo vse bole vekšo nevolo mejla v svojom spanjej. Bole je škela dobroga senjati, bole lagve senje so njoj nut v glavou ojdle. Na kraji je senjala takšo, ka je vcejlak čalejrsko mouč zgibila. Senjala je, ka je več sploj nej zlata ribica. Senjala je, ka je gratala vcejlak takša prousta riba, kak so vse druge ribe v njenom potoki. Pa je zatoga volo velka nevola gratala. Njene sestre ribe so začnole vznak plavati. Potok je tö vcejlak naopak teko. Una pa je več nej bila zlata, liki vcejlak črna ribica. Ja, trno lagve senje so tou bile. Una pa je spala tadale pa tadale lagvo senjala. Bole si je gučala, ka so tou samo lagve senje, bole je bila gvüšno v drugo. Bole je bila gvüšna v tou, ka so tou nej nikšne lagve senje. Ka je vse tou najbole za istino. Pa bi tak dale bilou, če bi nej vöter oblak pognau tadale. Znouva se je pokazo nej najbole puni mejsec. Nouč je več nej bila tak kmična. Nouč je gratala bole lejpa. Pa tak bi se senje leko vöobrnoule. Depa v tejm se je naša mala zlata ribica prebidila. Poglednola je kouli sebe pa je poglednola eške sebe. Vpamet je vzela, kak je eške tadale zlata. Ka je nej nika črna gratala. Tak včasin se je cejla srečna spistila ta doj do tistoga glendala, ka je že davnik nikomi spadno v vodou. Gledala se je pa li gledala, dokejč se je nej cejla poglednola. 
-Glendalo, zgrabilo si me 
nut v sebe. Povej, ka ti naj vöspunim, ka me vö iz sebe pistiš, - njemi je prajla. Glendalo je ostanolo nemo. Kak bi pa ovak naj bilou. Vej je pa glendalo nej nikšna stvar. Pa je bilou tadale tiüma. Zato si je naša mala zlata ribica sama vözbrodila želenje zanga. 
-Ostani nam v potoki, ka do se sestre ribe eške tadale leko gledale v tebi! 
Pa je tak bilou tö. Glendalo je eške itak v potoki. Leko, ka si je tak želo, leko pa ka nej. Depa tou je nej najbole naprej valano gé. Najbole naprej valano je gé tou, ka so lagve senje preminoule, una pa je tadale čalejrska ribica. Pa zlata tö. Pa je več nej nut zgrablena v glendalo. Zato se od tega časa tadale zlate ribice več ne spoznajo nut v glendali. 
Miki Roš 
ALI STE VEDELI ... 



ZAKAJ VEDNO VIDIMO 
LE ENO STRAN LUNE? 

KER SE TUDI LUNA VRTI OKOLI LASTNE OSI. Luna obkroži Zemljo v približno 27 dnevih. V istem času se obrne tudi enkrat okoli svoje osi in to tako, da Zemlji kaže vedno isto Za 17. oktober 2008 smo dobili vabilo na tehniški dan na osnovno šolo v Mačkovce. Naša šola že več let sodeluje s puconsko šolo in njenimi podružnicami. Učence 3. in 
stran.  
Slovarček:  obrniti se – megfordul  
Luna – Hold  prvi krajec – első holdnegyed  
obkrožiti – megkerül  zadnji krajec – utolsó holdne 
vrteti se – kering  gyed  
približno – körülbelül  polna luna (ščip) – telihold  

4. razreda sva pospremila z učiteljem Lacijem Kovačem. Na mačkovski osnovni šoli so nas počakali učenci in nas zelo lepo sprejeli. Naši učenci so bili zelo radovedni, seveda pa jih je zanimalo, kaj bodo delali. Najprej smo si malo ogledali šolo, učilnice. Potem smo pa prisluhnili nalogam. Oba razreda sta dobila različno nalogo. Tretji razred je izdeloval lesene zaboje. Dobili so vse potrebne stvari: lesene ploš
čice, kladivo, brusni papir, klešče in žeblje. Ko so 


TEHNIŠKI DAN NA OSNOVNI ŠOLI MAČKOVCI 

redili zmaje. Morali so jih na-Radi bi se zahvalili za ta dan risati, les zavezati, okrasiti. Na vsem učiteljicam, ki delajo koncu smo pripravili majhno na mačkovski šoli, posebej pa razstavo teh izdelkov. Vsi učiteljici Aniti za vabilo. 


4. naučili nove besede. Motivaci-Agica Holec r a z r e d a ja in ideja sta bili zelo pozitiv-ravnateljica so na-ni in uspešni. DOŠ Števanovci 
www.h-e.si 

ampak tudi zabava in učenje domov predmet, ki ga je na
slovenščine, kajti lahko so se redil. 


PETEK, 31.10.2008, I. SPORED TVS 
6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 ČAROVNIK 
MERLIN, RIS., 7.25 PAST ZA JEZUŠČKA, KRATKI FILM, 7.40 ENAJSTA ŠOLA, 8.10 POSLEDNJI SEVERNI MEDVEDI, 
8.35 ZGODBA O JAKCU MRAZU, 9.05 BUKVOŽER, 9.10 DOLGCAJT, 10.00 PRAZNIČNI PRENOS EVANGELIČANSKEGA BOGOSLUŽJA OB DNEVU REFORMACIJE IZ MURSKE SOBOTE, 11.00 PESEM REFORMACIJE, 11.25 OSMI DAN, 11.55 CITY FOLK, 12.25 ALPE-DONAVA-JADRAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 SLAVNOSTNI KONCERT OB DNEVU RTV SLOVENIJA, 
15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 ODDAJA ZA OTROKE, 16.05 IZ POPOTNE TORBE, 16.25 SLOVENSKI VODNI KROG: BAČA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 POSEBNA PONUDBA, 17.45 NATIONAL GEOGRAPHIC, DOK. SER., 18.40 BRENČ IN CVETKA; TINČEK, RIS., 18.55 VREME, DNEVNIK, ŠPORT, 19.40 EUTRINKI, 19.55 ANICA - ANICA IN JAKOB, 20.30 NA ZDRAVJE!, 
22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.25 POLNOČNI KLUB, 23.40 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 31.10.1990, 0.05 NATIONAL GEOGRAPHIC, DOK. SER., 0.55 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.50 INFOKANAL 
PETEK, 31.10.2008, II. SPORED TVS 

6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 10.50 DAN REFORMACIJE, 11.55 GLASNIK, 
12.20 
UMETNOST IGRE, 12.45 EVROPSKI MAGAZIN, 13.15 DUHOVNI UTRIP, 

13.30 
ČRNO BELI ČASI, 13.50 ŠPORT ŠPAS, 14.20 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 31.10.1990, 14.45 BRAM IN ALICE, AM. HUM. NAD., 15.40 SLOVENCI V ITALIJI, 16.10 PRIMORSKI MOZAIK, 16.40 ŠTUDENTSKA, 17.0 MOSTOVI -HIDAK, 17.30 MIGAJ RAJE Z NAMI!, 18.00 SLOVESNOST 43. BORŠTNIKOVEGA SREČANJA IN PODELITEV NAGRAD, PON., 19.00 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA: NADA ŽGUR, 20.00 BOJ ZA SVETO PISMO, ANG. DOK. ODD., 20.50 FRASIER, AM. HUM. NAD., 21.15 TRIKRAT POKOPANI MELQUIADES ESTRADA, AM. FILM, 23.10 LOVEC, KAZAHSTANSKI FILM, 


0.45 DEADWOOD, AM. NAD., 1.35 INFOKANAL 
* * * 
SOBOTA, 01.11.2008, I. SPORED TVS 

7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 7.35 KRIŽ KRAŽ: S SONCEM V OČEH, RIBIČ PEPE, SMRKCI, RIS., 9.15 KINO KEKEC: MEDVEDKI, KANADSKI ANIMIRANI FILM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 POT, DOK. FILM O TRUBARJU, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TEKMA, DEBATNA ODDAJA ZA MLADE, 
14.05 MARY WHITE, AM. FILM, 15.55 SOBOTNO POPOLDNE, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 LABIRINT, 16.30 VITALNOST, 16.45 ALTERNATIVA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 SOBOTNO POPOLDNE, 
17.20 ZAKAJ PA NE, 17.30 NA VRTU, 17.55 POPOLNA DRUŽINA, 18.10 Z DAMIJANOM, 18.40 DINKO POD KRINKO, RISANKA, 18.45 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 18.55 VREME, DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, 19.50 TV POGLED, 20.10 KAČJI PASTIR, AM. FILM, 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.35 SVITANJE, AM. NAD., 23.30 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 01.11.1990, 23.55 DNEVNIK, 
0.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.40 INFOKANAL 
SOBOTA, 01.11.2008, II. SPORED TVS 

6.30 INFOKANAL, 8.25 TV PRODAJA, 8.55 SKOZI ČAS, 9.05 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 01.11.1990, 9.30 TARČA, 10.40 POSEBNA PONUDBA, 11.00 PRIMORSKI MOZAIK, 11.30 ŠTUDENTSKA, 11.50 Z GLAVO NA ZABAVO, 
12.20 BOJ ZA SVETO PISMO, ANG. DOK. ODD., 13.15 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.10 TV PRODAJA, 15.50 OTROK LUNE, IT. FILM, 
17.35 RAZKRITE PLASTI, DOK. ODD., 18.00 POGLED NA SREDNJEVEŠKI ROKOPISI IZ ŽIČKE KARTUZIJE, 18.25 NOGOMET, TOTTENHAM -LIVERPOOL, 20.20 IN MEMORIAM: RUDOLF NUREJEV -RUDOLF NUREJEV V OPERNEM GLEDALIŠČU SCALA, 21.40 BLEŠČICA, 22.10 SLOVENSKI MAGAZIN, 22.35 SOBOTNO POPOLDNE, 0.50 GRANDE TORINO, IT. TV FILM, 
2.30 INFOKANAL
 * * * 
NEDELJA, 02.11.2008, I. SPORED TVS 

7.00 ŽIV ŽAV: GRIMMOVE PRAVLJICE, RIS. NAN., 8.55 ŠPORT ŠPAS, 9.25 LINUS IN PRIJATELJI, NORV. NAN., 9.55 NEDELJSKA MAŠA, PRENOS IZ ŽUPNIJE SPODNJA IDRIJA, 11.00 IZVIR(N)I, ODDAJA O LJUBITELJSKI KULTURI, 11.30 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, 14.25 FINA GOSPA, ANG. HUM. NAD., 
15.00 NLP, 15.45 ŠPORT, 16.00 DRUŽABNA, 16.30 OGLASNI BLOK Z JASPERJEM CARROTOM, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 MAKS IN RUBI, RIS., 18.45 KLOVNI, RIS., 18.55 VREME, DNEVNIK, 19.20 ZRCALO TEDNA, 19.35 VREME, ŠPORT, 19.55 ZVEZDE POJEJO, 21.30 INTERVJU, 22.40 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.10 DESET BOŽJIH ZAPOVEDI: DEVETA, POLJ. NAD., 0.10 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 02.11.1990, 0.35 DNEVNIK, 
0.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.25 INFOKANAL 
NEDELJA, 02.11.2008, II. SPORED TVS 

6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.20 SKOZI ČAS, 8.30 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 02.11.1990, 9.00 GLOBUS, 9.30 BRAT BRATU, HUM. NAN., 10.05 Z GLASBO IN S PLESOM KOROŠKA POJE 2008: OB 100-LETNICI ROJSTVA DR. FRANCETA CIGANA, 10.35 PO POTEH USHUAIE, FR. SER., 11.05 POMAGAJMO SI, 11.35 SLOVENSKI MAGAZIN, 12.05 TV PRODAJA, 12.40 RAD IGRAM NOGOMET, 13.10 TURBULENCA: O BRANJU, 14.10 DEDIŠČINA EVROPE: ZVEZDA PRI BELEM DNEVU, FR. BIOGRAFSKI FILM, 
15.45 TV PRODAJA, 16.15 MIGAJ RAJE Z NAMI!, 16.45 ROKOMET (M), KVALIFIKACIJE ZA EVROPSKO PRVENSTVO, SLOVENIJA -NEMČIJA, 20.00 POGLED Z NEBA, FR. DOK. SER., 20.55 BERLIN ALEXANDERPLATZ, NEM. NAD., 22.00 ODDAJA O ŠPORTU, 22.45 RIM, AM. NAD., 23.35 NA UTRIP SRCA: ZLATA RESNA GLASBA IN BALET (1958-2008), 0.30 ZABAVNI INFOKANAL 
* * * 
PONEDELJEK, 03.11.2008, I. SPORED TVS 

6.30 UTRIP, ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 ŠPORT ŠPAS, 9.40 GUMBEK IN RJAVČEK, RIS., 10.00 HOTEL OBMORČEK, RIS., 
10.15 
IZ POPOTNE TORBE: PTICA, 10.35 SLOVENSKI VODNI KROG: BAČA, 

11.05 
NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 


13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 ZVEZDE POJEJO, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 VIKI VIJAK, RIS., 15.55 KRAVICA KATKA, RIS., 
16.00 POKEC, RIS., 16.10 RISANKA, 16.20 BISERGORA, LUT. NAN., 16.30 RIBIČ PEPE: ANTIČNA GRČIJA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 PIPI IN MELKIJAD, RIS., 18.45 DRAGI DOMEK, 

Naslov uredništva: 
RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
H-9970 Monošter, 
ter Javnega sklada za narodne in etnične
Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, 
manjšine na Madžarskem.
tel.: 94/380-767; 
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600
e-mail: porabje@mail.datanet.hu 
HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale 
ISSN 1218-7062
ČASOPIS
države 52 EUR ali 52 USD.
Tisk: 

 SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 
EUROTRADE PRINT d.o.o. 
Številka bančnega računa: HU15 1174 

Izhaja vsak četrtek Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; 
7068 2000 1357,

Glavna in odgovorna urednica Slovenija 
SWIFT koda: OTPVHUHB 
Marijana Sukič 

RIS., 18.55 VREME, DNEVNIK, ŠPORT, 19.55 BRAT BRATU, HUM. NAN., 20.40 
POLEMIKA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 UMETNI RAJ, 

23.25 GLASBENI VEČER, 0.40 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 03.11.1990, 
1.05 PLANET ZEMLJA - PRIHODNOST, ANGL. POLJ. SER., 1.55 DNEVNIK, 2.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.00 INFOKANAL 
PONEDELJEK, 03.11.2008, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.30 SOBOTNO POPOLDNE, 13.45 TV PRODAJA, 14.15 SLOVENCI V ITALIJI, 14.45 POSEBNA PONUDBA, 15.00 RAD IGRAM NOGOMET, 15.30 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 03.11.1990, 
15.50 OSMI DAN, 16.40 GLAS: POKAŽI ČUSTVO - ŽENSKI GLAS, ANG. DOK. SER., 17.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 18.00 REGIONALNI PROGRAMI, 18.55 BERLIN, BERLIN, NEM. NAN., 26/27, 19.20 BERLIN, BERLIN, NEM. NAN., 
20.00 PLANET ZEMLJA - PRIHODNOST, ANG. POLJ. SER., 21.00 STUDIO CITY, 
22.00 KNJIGA MENE BRIGA, 22.15 RESNIČNA RESNIČNOST, 22.45 50 LET TELEVIZIJE: VELIKI DOSEŽKI SLOVENSKE KIRURGIJE, 23.15 KDAJ PRIDEJO DEKLETA?, IT. FILM, 1.00 ZABAVNI INFOKANAL 
* * * 

TOREK, 04.11.2008, I. SPORED TVS 
6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 NA POTEP PO SPOMINU, 9.50 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.05 PLANET ZEMLJA -PRIHODNOST, ANG. POLJ. SER., 12.00 INTERVJU: DR. JOŽE PIRJEVEC, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 PLANET ROCK: COLDPLAY, GLASB. DO., 13.40 ARS 360, 13.55 UMETNI RAJ, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 NEKOČ JE BILO ... ŽIVLJENJE, RIS., 
16.10 
ZLATKO ZAKLADKO: MED VINIČARIJAM, 16.30 KNJIGA MENE BRIGA, 

17.00 
NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 


17.30 VARUHI TEMPLJA, DOK. ODD., 18.00 Z GLAVO NA ZABAVO, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 KRTEK, RIS., 18.45 BINKO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 IZZVEN, DOK. ODD., 
22.00 
ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, 23.00 VOJNA PODOB, FRANC. DOK. SER., 

23.55 
PRAVA IDEJA!, 0.20 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 04.11.1990, 0.40 VARUHI TEMPLJA, DOK. ODD., 1.05 DNEVNIK, 1.40 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 


2.05 INFOKANAL 

TOREK, 04.11.2008, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.50 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 12.30 DOBER DAN, KOROŠKA, 13.00 RESNIČNA RESNIČNOST, 13.30 BLEŠČICA, 
14.00 STUDIO CITY, 15.00 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 04.11.1990, 15.20 IZVIR(N)I, 16.25 GLASNIK, 16.50 MOSTOVI – HIDAK, 17.20 BRAT BRATU, HUM. NAN., 18.00 SLOVENIJA DANES -REGIONALNI PROGRAMI, 18.55 OPERNI VEČER, 20.00 MUZIKAJETO: ČUDNI INŠTRUMENTI, IZOBR. SER., 
20.35 GLOBUS, 21.05 PRAVA IDEJA!, 21.30 ODBOJKA (M), LP, TRENTINO 
-ACH VOLLEY BLED, 23.15 VRHUNCI ANGLEŠKE NOGOMETNE LIGE, 0.10 HUDIČEVO SEME, NEMŠ. NAD., 1.45 INFOKANAL 
* * * 

SREDA, 05.11.2008, I. SPORED TVS 
6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.55 IZZVEN, DOK. ODD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 POLEMIKA, 14.35 POTOVANJE NA OTOK GALEBOV, DOK. ODD., 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 NILS HOLGERSON: PRISMODA, RIS., 16.10 MALE SIVE CELICE, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.30 TURBULENCA: OTROCI IN DENAR, IZOBR. ODD., 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 BACEK JON, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 FILMSKI SPODRSLJAJI, 20.05 ENIGMA, AM. FILM, 22.05 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.15 OMIZJE, 
0.30 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 05.11.1990, 0.55 TTURBULENCA: OTROCI IN DENAR PON., 1.50 DNEVNIK, 2.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.50 INFOKANAL 
SREDA, 05.11.2008, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.20 GODALNI ORKESTER ŠKOFJA LOKA (CAMILLERI, GRIEG), 12.50 IMPROMPTU, 13.10 VRHUNCI ANGLEŠKE NOGOMETNE LIGE, 14.00 PO POTEH USHUAIE, FRANC. SER., 14.30 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 05.11.1990, 14.55 PRAVA IDEJA!, 15.50 ČRNO BELI ČASI, 16.10 KOKTAJL, 17.25 MOSTOVI -HIDAK, 18.00 SLOVENIJA DANES 
-REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 JANE EYRE, ANG. NAD., 20.00 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 20.55 PRVI IN DRUGI, 21.15 SAMUEL BECKETT: ČAKAJOČ GODOTA, TV PRIREDBA PREDSTAVE SNG DRAMA LJUBLJANA, 0.05 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 0.45 OBISKUJEMO SLOVENSKE MUZEJE IN GALERIJE -LOŠKI MUZEJ ŠKOFJA LOKA, 1.20 DESET BOŽJIH ZAPOVEDI: ČETRTA, POLJSKA NAD., 2.20 INFOKANAL 
* * * 

ČETRTEK, 06.11.2008, I. SPORED TVS 
6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 NILS HOLGERSON: VEVERIČJA MLADIČA, RIS., 9.35 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 
10.20 
SORODNI DUŠI, ANG. NAD., 10.45 TURBULENCA: OTROCI IN DENAR, 

11.45 
OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 FRANC ARKO: ANICA 


-ANICA IN JAKOB, OTR.- DRUŽ. NAN., 13.45 PIRAMIDA, 15.00 POROČILA, 
15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 GUMBEK IN RJAVČEK, RIS., 16.10 MOJ ZOB STRAHOPETEC, KRATKI IGRANI FILM, 16.25 ENAJSTA ŠOLA, ODDAJA ZA RADOVEDNEŽE, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 JASNO IN GLASNO, 18.15 DUHOVNI UTRIP, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 
18.40 
MILAN, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 18.55 VREME, DNEVNIK, ŠPORT, 

19.55 
TEDNIK, 21.00 KOMISAR REX, NAD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.35 NAVADNI LJUDJE, NEM. TV FILM, 1.00 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 06.11.1990, 1.30 DUHOVNI UTRIP, PON., 1.45 DNEVNIK, PON., 2.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.45 INFOKANAL 


ČETRTEK, 06.11.2008, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.15 GLOBUS, 12.45 POGLED Z NEBA, DOK. SER., 13.40 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 06.11.1990, 14.10 PRVI IN DRUGI, 14.30 50 LET TELEVIZIJE: OBISKUJEMO SLOVENSKE MUZEJE IN GALERIJE -LOŠKI MUZEJ ŠKOFJA LOKA, 15.10 RESNIČNI ROMMEL, ANG. DOK. SER., 15.50 TV PRODAJA, 16.25 EVROPSKI MAGAZIN, 16.55 LYNX MAGAZIN, ODD. TV KOPER CAPODISTRIA, 17.25 MOSTOVI -HIDAK, 18.00 REGIONALNI PROGRAMI, 18.55 Z GLASBO IN S PLESOM, 19.25 IMPROMPTU, ODD. O UMETNOSTI GLASBE IN PLESA, 20.00 NIXON, AM. FILM, 23.05 ŠTEVILKE, AM. NAD., 23.45 TALEC, LATVIJSKO-SLOVENSKI FILM, PON., 
0.55 PLANET ROCK: COLDPLAY, GLASBENI DOKUMENTAREC, PON., 1.25 ZABAVNI INFOKANAL 
Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada 


Dunk je asnilo 


Istino, ka so se ništrni malo postili po tistom, ka smo v naši novinaj napisali, kelko napačni dvojezični tabel mamo po naši vasnicaj, pa nej istina, ka bi se tau nej dalo vöpopraviti, dapa zatok je asnilo. V Sakalauvca so popravili vse hibe pa zdaj majo napise, kak se šika. V ednoj drugoj našoj vasnici (nej bi radi zdaj zagnauk napisali menje vesi) ešče itak majo dosta hib (leko bi pravli, ka norij) po tablaj. Vüpamo, ka do si peldo vzeli po Sakalauvcaj pa do dali table popraviti. 
M.S. 

Gasilsko društvo Sakalovci se zahvaljuje vsem, ki ste 1 % svoje
ga davka v davčnem letu 2006 nakazali društvu. Vsoto, 42.936 
forintov, smo uporabili za delovanje društva. 
*** 
Szakonyfalu Önkéntes Tűzoltó Egyesülete köszönetét fejezi 
ki mindazoknak, akik 2006. évi adójuk 1 %-val segítették az 
egyesület munkáját. A felajánlott összeget, 42.936 forintot az 
egyesület működésére fordítottuk.