DOBITNIKI PRIZNANJ OF
Na podlagi predhodnega razpisa, predlogov občinskih komisij in mestne žirije za podeljevanje srebrnih priznanj OF je konferenca SZDL mesta Ljubljana sprejela sklep o dodelitvi PRIZNANJ SLOVENSKEGA NARODA ZA LETO 1977 naslednjim našim občanom in institurijam:
Priznanja bodo podeljena na osrednji občinski proslavi, ki bo na predvečer občinskega praznika in praznika OF ob 17. uri v športni dvorani Kode-Ijevo.
FRANC BRICELJ, rojen 1934 v Ljubljani, inženir organizatije dela, podpred-sednik izvršnega sveta skupš-čine občine Ljubljana Moste-Polje. Stanuje v Dobmnjah, Pot v dolino 22. Po osvoboditvi se je kot mia-dinski aktivist vključil v mla-dinske delovne brigade. Po vniitvi iz JLA je bil več mandatnih obdobij sekretar OO ZK in predsednik KK SZDL v KS Bizovik. Že več let je član občinske konfe-rence SZDL in njenega izvrš-ntga odbora, od leta 1975 pa tudi predsedstva in predsed-nik administrativno-finančne komisije pri OK S7DI. Ob tej vsestranski družbenopoli-tični angažiranosti pa je že več let ležišče njegovega dela na področju razvijanja in utrje-vanja samoupravnega in delegatskega sistema v kra-jevni skupnosti in občini. Leta 1974 je bil izvoljen za pod-predsednika izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Moste-Polje.
ANTON DEBEUAK, rojen 1915 v Loškent potoku, upokojenec. Stanuje v Ljub-Ijani, Ob Ljubljanici 82. Udelcženec NOV od leta 1941. Po vojni je opravljal šterilne fankd)e v družbeno-poUtičnih organizadjah, bilje odbomik skupščine občine in predsednik raznih komisij in svetov. Sedaj aktivno dela v krajevni skupnosti Kodelje-vo, kjer }e detegat stanovanj-ske skupnosti, član IO KK SZDL in krajevnega odbora ZZB NOV. Bil je med glav-nimi nosilti nalog za 1. in 11. samoprispevek v omenjeni KS.
FRANC JEMEC, rojen 1903, upokojenec, stanuje Zagorica 4 v KS Klopce, pošta Dol pri Ljubljani. Leta 1942 se je vključil v NOB. Po osvoboditvi je bil predsednik vaškega odbora OF in odbor-nik RLO. Kljub visoki staro-sti je še vedno aktiven kot član sveta KS Klopce in član izvršnega odbora KK SZDL. Vsa leta po osvoboditvi ak-livno sodeluje pri urejanju krajevnih komunalnih vpra-šanj.
RADE        MILOŠEVIČ,
rojen 1934 v Bribiru pri Šibe-niku, socialni delavec, zapo-slen na občinskem svetu v Centru, stanuje v Ljubljani, Bralovžcva plošcad 22. Že vrsto lel opravlja pomembne politične funkdje v /vezi komunistov, sindikatu in KS. Po prihodu v Ljubljano se je leta 1969 vključil v delo KS Zelena jama. Kot sekretar OO ZK in sveta ZKS Zelena jama je težišče svojega dela usmerjal v dnižbenopolitično delo z mladimi. Tako je bilo v omenjeni OO ZK v zadnjih treh letih sprejetih v ZK čez 40 miadincev, ustanovljeni sta biK OO ZSMS in mladin-ska pohodna četa. Kot sekre-tar sveta ZK se je izredno angažiral pri povezovanju članov ZK iz zdniženega dela in KS. Pomemben je tudi njegov delež pri izvedbi refe-renduma za II. samoprispe-vek.
ANTON KOROŠEC, rojen 1925 v Reparjih — Cerknica, upokojeni ofidr JLA, stanuje v Ljubljani, Puterlejeva 37. Bil je udele-ženec NOV. Leta 1966 je bil upokojen, sedaj je rezervni polkovnik. Takoj po upokoji-tvi se je vključil v dnižbeno-politično delo na Kodeljevem in prevzel vrsto političnih dolžnosti. Sedaj je predsednik zbora delega tov občine Moste-Polje za skupščino mesta, predsednik KO ZZB NOV in član predsedstva KK SZDL na Kodeljevem. Zapo-slen je pri RTV Ljubljana kot referent za Ijudsko obrambo in dnižbeno samozaščito, kjer je prav tako aktiven v sindi-katu in samoupravnih orga-nib. Vseh 10 let po upokojitvi je s svojim delom mnogo pri-speval k večji aktivizadji dnižbenopolitičnih organiza-cii v KS Kodelievo.
MARUŠKAKOŠENINA, rojena 1933, lesnoindustrijski lehnik, zaposlena v Mizarstvu in tesarstvu Zadobrova. Stanuje v Slapah 10 v KS Polje pri Ljubljani. Že kot mladinka se je vključila v družbenopoBtično delo. Več let je članica izvršnega odbora KK SZDL, članica delegacije KS Polje in blagajničarka OO ZKS ter evidentičarka. Ak-tivno dela v samoupravnih organih in DPO v organizaci-ji, v kateri je zaposlena.
TONE    MAČEK,    rojen
1915 v Spodnji Zadobrovi, upokojenec, stanuje Zado-brovška c. 128, Ljubljana-Polje. Že v stari Jugoslaviji je sodeloval v naprednem de-lavskem gibanju. Leta 1941 je organizirano delal v OF. Leta 1942 je bil aretiran in odpe-Ijan na Rab. Po okupaciji Ila-lije je stopil v NOV. Po osvo-boditvi se je vključil v dniž-benopolitično delo in oprav-tjal pomembne tet odgovorne funkcije v zvezi komunistov, SZDL in ZZB.
ŠTEFAN TROBIŠ, rojen 1906 v Gotovljah pri Žalcu, upokojeni učitelj, slanuje v I jubljani, Zaloška c. 83. Njegovo bogato revoludo-namo delo zasledimo že pred vojno na Kočevskem. Leta 1941 se je vkljual v priprave na upor.. Organiziral jc od-bore OF, bil sekretar okrož-nega odbora KP in OF za ribnisko okrožje. Bil je odpo-slanec Kočevskega zbora in član SNOS. Leta 1944 je bil kot odposlanec SNOS poslan na Štajersko. Do konca vojne je po vmitvi iz Štajerske delal v propagandni komisiji CK KPS. Po osvoboditvi je s poli-tičnim delom nadaljeval v Celju kot sekretar OK KP in OO OF Celje — okolica. Pozneje je opravljal po-membne funkdje v republi-ških političnih in oblaslnih organih ter občini Moste-Polje. Kot dolgoletni šolski ravnatelj v naši občini je ve-liko prispeval pri urejanju šolstva in šolski prehrani. V letih 1957—1962 se je posve-til zbiranju in pisanju gradiva zgodovine NOB in urejal Moščansko kroniko. Kljub upokojitvi je še vedno aktiven v KS Moste in dnigih dmžbe-nopolitičnih organizatijah. Kot predsednik volilne komi-sije ima velike zasluge za izvedbo volilev ter referen-duma za I. in II. samoprispe-vek.
DIMITRIJ     KOBILICA,
rojen 1926 v Ljubljani, grafik — kopist, zaposlen v Satumu-su, stanuje v Ljubljani, Bavd-kova 8. Med okupadjo je deloval na Kodeljevem. Bil je interniran v Dadtauu. Vsa leta po vojni se je ukvarjal s strelsko dejavnostjo. Več let je bil predsednik strelske družine Vide Pregarc in ob-činske strelske zveze. Sedaj je podpredsednik ObSZ in zvezni strelski sodnik. Po njegovi zaslugi je strelstvo v občini doživelo viden razvoj. V Satumusu, kjer je zaposlen, je aktiven v sindikalni organi-zaciji in samoupravnih orga-nih, na terenu, kjer stanuje, pa v občasnih akdjah.
Matija BOŽIČ, rojen 6. januarja 1923, Strahomer, Vič-Rudnik, upokojeni pol-kovnik JLA, stanuje v Ljub-ljani, Puterlejeva 53, Ljub-ljana Moste-Polje. Odliko-vanja: osem različnih odliko-vanj. Za narodnoosvobodilno gibanje je pričel delati okto-bra 1941. V partizane je vstopil v Dolomitskem odredu leta 1942. Bil je boree, brigadni in divizijski kurir, spremljevalec, član bataljonskega sodišča in pomočnik komisarja čete. V SKOJ je bil  sprejet marca
STAŠA REJC, rojena 1950 v Ljubljani, učiteljica na OŠ Karla Destovnika-Kaju-ha, slanuje v Ljubljani, /alo-ška c. 98, je dolgoletna mla-dinska aktivistka in članica OK ZSMS, prej je bila tudi članica MK ZSMS. Je dele-gatka družbenopolitičnega zbora skupščine mesta ljub-Ijana. Aktivno dela pri OK ŽKS kot članica komisije za ideološka vprašanja in izo-braževanje članov ZK. Na istem področju dela pri OK SZDI. in je članica sveta za izobraževanje pri KK SZDI . Poleg tega je izredno aktivna v KS Mosle, še zlasti pri delu z mladimi. Med pripravami in ob izvedbi referenduma se je izredno angažirala.
1943, član ZK je od februarja
1944.  Po vojni je ostal v JLA do upokojitve in je dosegel čin polkovnika. V tem č;isu je bil, med drugim, tudi sekretar komiteja  ZK  obmejne bri-gade   in  član   poverjeništva ZKJ obmejnih enot Jugosla-vije. Do upokojitve je oprav-Ijal še vrsto pomembnih poli-tičnih funkcij v JLA. Sedaj opravlja   vrsto   pomembnih funkcij v DPO mesta, predv-sem v okviru SLO in druž-bene samozaščite. Je delegat MO ZZB NOV v MK SZDL in član njenih odborov ozi-roma komisij. Je dolgoletni družbenopolitični delavec, ki si je še v času službovanja v JLA  uspešno prizadeval za čim  tesnejše  delovne  stike med enotami JLA in družbe-nopolitičnimi organizacijami oziroma   prebivalstvom.    V zadnjih   letih   je   znan   kot neumoren delavec pri organi-ziranju   SLO   in   družbene samozaščite, v prizadevanjih za   podružbljanje   tega   po-dročja ter za razvijanje čim ustreznejših oblik obrambne pripravljenosti delovnih ljudi in občanov.
AVGUST         TRPLAN,
rojen 1929 v Ritkavrovcih Szentgotthard, Madžarska, učitelj razrednega pouka in ravnatelj OŠ Lipoglav, sta-nuje v Malem Lipoglavu 8. Leta 1944 se je vključil v na-rodnoosvobodiliio gibanje in NOV v Prekmurju. Po kon-čani vojni je bil poslan nazaj v Porabje — v njegov rojsJni kraj kot aktivist in referent za mladino. To nalogo je oprav-Ijal do mirovne konference leta 1947. Tega leta se je ile-galno prcselil v SFRJ in se udeležil MDB pri gradnji proge Šamac—Sarajevo in bil proglašen za udarnika; leta 1948 je sodeloval ludi pri gradnji avtomobilske ceste Beograd—Zagreb. Leta 1949 se je za stalno naselil v Jugo-slaviji, v Prekmurju, kjer je pokticno opravljal razne poli-tične funkcije. Na/adnje je bil ravnatelj OŠ v Petrovdh. Leta 1971 je prišel v občino Ljubljana Moste-Polje in prevzel mesto ravnatelja OŠ v Lipoglavu. Takoj se je vključil v družbenopolitično delo v okviru KS Lipoglav ter v okviru občine. Na podlagi njegove aktivnosti je zaživelo delo v KS, v KK SZDL in v gasilskem društvu. Kot peda-gog skrbi za vzgojno in kul-tumo delo v I ipoglam. Je delegat in predscdnik te-meljne delegacije KS: nekaj časa je bil predsednik gasil-skega društva, ki je prav po njegovi zaslugi zgradilo nov gasilski dom. Vse te dolžnosti opravlja kljub celodnevnemu delu na šoU.
SLAVKO PUŠ, rojen 1928, direktor TOZD Žito — Domžale, stanuje v Ljubljani, Zaloška c. 83, je ddgoletni dnižhenopolitični delavec. Član ZKS je od leta 1945. Vrsto let je aktivno delal v zvezi sindikatov v okviru občine in delovne organizad-je. Še zlasti aktiven je bil pri razvoju samoupravnih odno-sov in pri uresničevanju ka-drovske poKlike. Sedaj je predsednik ubčinske samou-pravne interesne skupnosti za vzgojo in izobraževanje in član kadrovske komisije pri OK ZKS.