Tednik izhaja pod tem skrajša- um imenom od 24 nov. 1961 da- je na predlog Občinskih odborov ^ZDL Ptuj in Ormož. — Izdaja 'a\ od Tednik , Ptuj — Odgo- . orni urednik: Anton Bauman. — ''redništvo in uprav a Ptuj. Lac- kova 8. — Telefon 156. — Tipka •asopisno podjetje »Mariborski ti:-k*. — Rokopisov ne> vrs(^amo. Celoletna naročnina za tuzem- -.M o lono, za inozemstvo 1500 din. PTUJ, dne 26. julija 1963 uENA 20 din Letnii< XVI. PRIPRAVE HA JESENSKOSETEU Priprave ns jesensko setev so na področju občine Ormož v pol- nem teku. Čeprav še ni bilo možnosti, da bi zadruga pristo- pila k žetvi, se že temeljito pri- pravljajo na jesensko selev. Le- tošnjo žetev je zadruga hitreje oDt-avila. ker so 90" n vseh po- vnvsin v občini poželi s kombaj- ni. Povečala je število kombaj- nov in .s tem zagotovila sleher- nemu kmetovalcu mehanizirano strojno žetev, kjer je le mogoče. Lani se je pokazala posebno v intenzivni kmetijski proiz\-odnji, ki predstavlja temelj našega km-etijstva. torej na družbenih posestvih, večja potreba po upo- rabi agrotehničnih in agroke- mičnih sredstev. Letos pa, kot vse kaže, nasprotno, je bilo upo- rabljenih premalo umetnih gno- jil in zaščitnih sredstev v za- sebnem kmetijstvu. Toda to nas uči praksa in pomanjkljivosti na- s^proti opozarjajo, da jih je treba odpraviti. Za pravočasno in kvalitetno setev so potrebne obsežne priprave, posebno pri uvajanju kolobarja in kompleks- ne setve. Družba je, kakor sam proizva- jalec, zainteresirana povečati proizvodnjo. Vzrokov za neuspeh v proizvodnji je sicer več, ven- dar sta bistveno na področju občine še vedno samo dva. Ne- kateri privatni proizvajalci še vedno ne upoštevajo dovolj na- svetov kmetijskih strokovnja- kov, na drugi strani pa so za- sebni proizvajalci, ki odklanjajo kmetijsko proizvodnjo v sodelo- vanju. Zato se pa čudijo uspe- hom v kmetijstvu, ki se v ved- no večji meri pojavljajo na ob- ratih kmetijske zadruge. Proiz- vodnja žitaric v ravninskih pre- delih predstavlja več ali manj bistvene postavke in je tudi gle- de na površine, ki jih zajema, zelo pomembna. S sejanjem vi- sokorodnih sort pšenice, ječmena in rži so na tem področju do- segli doslej razveseljive uspehe. Ce primerjamo, da so nekateri proizvajalci v Središču in okoli- ci Ormoža lani v sodelovanju do- segli 43 in več metrskih stotov po ha pšenice, lahko trdimo, da smo se poslovili od zaostale kmetij- ske proizvodnje in prešli v in- tenzivno. ki bi naj prehajala v kompleksno proizvodnjo istih kultur. Najmanj 10 in več hek- tarski kompleksi, zasejani z isti- mi kmetijskimi kulturami, zni- žajo stroške proizvodnje in omo- gočajo lažjo, hitrejšo in cenejšo obdelavo. Zasebni km„etijski pro- izvajalci naj bi v sodelovanju stremeli za tem, da bi strnjene parcele skupno obdelovali. S tem bi mnogo dosegli, ker bi bilo celo cenejše obdelovanje zemlje in zaščita rastlin se opravi istočasno in strojno, kar je zelo važno pri zatiranju na- lezljivih bolezni in škodljivcev. Pri taki enotni proizvodnji po- stane pridelek enoličen, s čimer dosežemo zaradi boljše kvalite- te večjo ceno. Zelo važno mesto v kmetijski proizvodnji zavzem.a poleg osta- lih opravil priprava zemlje. Ce primerjamo, da so tam, kjer no- ve sorte visokorodne pšenice ni- so uspele, v precejšnji meri kri- va pomanjkljiva obdelava, gno- jenje, dognojevanje in ostala na- daljnja oskrba. Zelo važna in prva naloga pred jesensko setvi- jo je, izbirati najprimernejše sorte žitaric. Uspeh je zagotov- ljen samo, če se kmetovalci pri izbiri pšenice, ki jo bodo pose- jali, ravnajo vsaj po določilih odloka o osnovni obdelavi zem- ljišč. Pridelovalci žit bi si naj se- me pravočasno zagotovili, naj- bolje tako. da bi sklenili z obra- tom kmetijske zadruge pogodbo. Ob prejemu semena se naj kme- tovalec zanima za procent kalji- vosti, ki je pri semenu lahko ze- lo različen. Pri sklepanju pogod- be o sodplovanin sp Doleg seme- na naročijo tudi ustrezno umetno gnojilo, 'jiroinf-' strokov- ni nadzor in zaščitna sredstva. Važno je, da si obrati kombinata umetna gnojila, zaščitna sred- stva za razkuževanje in podob- no čimprej naročijo, ker neka- terih gnojil in zaščitnih sred- stev ni moč pozneje dobiti. Zgo- di se, da kmetovalci ne upošte- vajo razvoja tehnike in napred- ka v sodobnem kmetijstvu. Kmetovalci bi morali zemljo za setev dobro obdelati, nabaviti dovolj kvalitetnega semena vi- sokorodnih sort pšenice in osta- lih ozimnih žit, pognojiti njiv- ske površine z nitrofoskalom, predvsem takim, ki vsebuje ne- koliko več fosforja kot kalija, jih pustiti nezasejane 10 do 14 dni, da se zemlja vleže in šele tedaj i pravpčasno strojno zasejati. Kmetje, za setev žitaric upo- rabljajte samo strojni sejalnik, i saj samo s strojno setvijo lahko dosežemo najprimernejši splet rastlin. Pri visokorodnih itali-} janskih sortah je zaželjenih 500 i do S.^iO rastlin na 1 m^. Slabe strani ročne setve pa so pred- vsem v tem, da ni moč do- seči enakomerne razdalje med rastlinami in tudi splet rastlin po 1 m^ je zelo različen. R. D. Za žetvijo bo kmalu nova skrb — oranje. PRAZNOVANJE DNEVA VSTAJE V KRČEVINI PRI GRAJO^i Na dan pred pra.;nikom dne\ a vstaje sta Zfa NOV občine Ptuj in krajevna organizacija ZB NOV v Grajeni pripravila sla\ nostno zborovanje v počastitev dneva vstaje. Za zborovanje, ki je bila osrednja občinska proslava tega praznika je letos predsedstvo ob- činskega odbora ZB NOV izbra- lo kraj, kjer sta med vojno padla organizator OF in komandir Slo- venjegoriške čete — Franc Osoj- nik in aktivist OF Franc Kram- berger iz Krčevine — in sicer pred hišo Franca Krambergerja, na kateri je spominska plošča obeh padlih borcev. Zborovanje se je pričelo z uvo- dno besedo Maksa Voda. predsed- nika ZB v Grajeni. Slavnostni go- vor je imel predsednik občinske- ga odbora SZDL Ptuj Branko Gor- jup. V svojem govoru je prikazal velike pridobitve narodnoosvobo- dilnega boja, poudaril velike uspe- he socialističnega razvoja od osvo- boditve do danes, v gospodarstvu in na drugih popriščih življenja v Jugoslaviji- p05.ebej v ptuj;=k; občini. Prisotni so počastili spo- min padlih v NOB z enommutnim molkom Po recitacijah dijaka ptujske gimnazije je zaigrala ptujska mestna g'''dba V prijetnem hladu pod sadnim drevjem je po zboro- vanju posedlo okoli 400 zbranih in preživelo lep popoldan, za kar gre priznanje krajevnim organi- zacijam v Grajeni ZB NOV, SZDL in gasilcem, ki so poskrbeli za po- strežbo. Na dan vstaje so se nekateri Ptujčani udeležili odkritja spome- nika Borisa Kidriča v Mariboru, drugi pa so ob radijskih sprejem- nikih sledili slavnostnemu spore- du odkritjsf ob zavesti, da preživ- ljamo Slovenci enega svojih naj- večjih praznikov, ki nas spominja dneva, ko smo se z orožjem v roki uprli okupatorju in si pridobili lepšo bodočnost — samostojnega naroda v sožitju z bratskimi naro- di v socialistični Jugoslaviji. V Moskvi obetajo kmalu spo- j razum o prepovedi jedrskih po- | izkusov v ozračju, v vesoljskem j prostranstvu in pod vodo. Po- trebna so le še manjša dopolnila — in svet bo doživel veseli tre- nutek, ko bodo tri vodilne je- drske sile ustavile dirko v po- izkus, ki je vzbudila in še vzbuja proteste po. vsem svetu. Lepše perspektive Kaže, da sporazum ne bo obse- gal podzemskih poizkusov manj- šega obsega, ki se po mnenju nekaterih ne dado nadzirati. To- da to ne zmanjšuje velikega po- mena, ki ga bo imel za nadaljnji razvoj mednarodnih dogodkov. Ni prvič doslej, da poudarjamo velik pomen takega sporazuma na nadaljnje razgovore o raz- orožitvi. Z njim bo odprta pot za stike te vrste. Le v preneha- nju oboroževalne dirke, ki terja od posameznih dežel težke mi- lijarde in vzbuja med narodi sveta strah, nezaupanje in živč- nost, vidi miroljubna svetovna javnost jamstvo za mir in med- narodno sodelovanje. S tega stališča je treba ocenje- vati tudi kitajsko stališče do nuj- nosti vojne, ki se skriva za njiho- vo najnovejšo tezo o »revolucio- narni budnosti« in »imperiali- stični nevarnosti«. Praj je dejal pred dnevi v svojem govoru sov- jet. ministrski predsed. Hruščov. Kaj lahko pomaga stvari komu- nizma z jedrsko vojno uničeni, opustošeni svet? Vojna sociali- zmil dandanes ni potrebna, ker se znotraj samih kapitalističnih sistemov vse bolj utrjujejo sile, ki bodo ob podpori socialističnih gibanj na svetu sposobne ure- sničiti svoja napredna hotenja. Socializem slednjič pomeni tudi boj za čim večjo humanost. Ni treba posebej omeniti, da so kitajsko-sovjetske partijske razgovore pred dnevi prekinili, ker Kitajci niso popustili v svo- jih nazorih niti za las. Neenotni pogledi Kaže, da je za določen čas po- kopana tudi zamisel o tristran- ski federaciji Sirije, Iraka in ZAR. Najnovejši obračun stran- ke BAAS z 58 vodilnimi častni- ki, ki so bili člani unionističnih sil, ter popolna kontrola stranke nad celotnim javnim življenjem in vojsko sta prisilili predsedni- ka Naserja, da je javno obtožil sedanje baasistične voditelje kot »nehumane, nesocialistične in »protiunionistične«. Stranka BAAS želi prevzeti vso oblast v svoje roke in se s tem odreka ustanovitvi nekakšne enotne fronte vseh naprednih sil, ki bi se bojevale za socializem in arabsko enotnost, kot to do- loča kairska deklaracija. Neka- teri opozarjajo, da želi stranka BAAS, ki je na vladi tudi v Ira- ku, unijo med Sirijo, Jordanijo in Irakom. Verjetno se temu v Kairu ne bi upirali, če-bi s tem načrtom prišli v odkriti obliki na dan. Ta z\'eza bi bila pričetek širše unije, kolikor bi ne zasledovala teženj, ki nimajo z arabsko enotnostjo nič skup- nega. Uničenje sil, ki so naklo- njene uniji v ZAR, pa ne more v Kairu povzročiti nič drugega kakor odpor. Obsodba pekinških stališč Potem ko so v Moskvi obja- vili odprto pismo CK KP Sov- jetske zveze svojim članom o stališčih do kitajskih nazorov, se oglašajo zapovrstjo komuni- stične partije in se pridružujejo mnenju, ki so ga pojasnili sov- jetski partijski voditelji. Poleg j evropskih so se oglasile tudi mnoge latinskoameriške partije in del azijskih partij. Le majhno I Število partij v Aziji se strinja S pekinškim vodstvom. Trezni ocenjevalci dogodkov na Zahodu menijo, da je do jasnih besed moralo priti. Naletimo pa tudi na prikrito veselje nad »sporom« v komunističnem svetu, čeprav je jasno, da gre tu za daljnosež- na ideološka nesoglasja, od kate- rih je odvisna usoda vsega člo- veštva, ne samo tega ali onega bloka. (Zelo vročih trenj med zahodnimi zavezniki, ki včasih groze, da bodo uničila tradicio- nalna prijateljstva, tu sploh ne omenjajmo, ker so v primerjavi s temeljnimi problemi, kakršni so \'prašanje vojne in miru, za- res nepomembna .. .) Občinski odbori strokovnih sindikatov Moti sindikalni organi Y komuni Na devetem plenumu Central- nega sveta Zveze sindikatov Ju- goslavije januarja letos so bili sprejeti pomembni sklepi in pri- poročila glede sprememb v orga- nizacijski strukturi sindikatov in prilagajanju oblik in metod dela vse večji družbeni vlogi sindika- tov. ki je posebno poudarjena v novi ustavi Socialistične federa- tivne republike Jugoslavije. Med najpomembnejšimi sklepi je pri- poročilo o reorganizaciji in spo- jitvi strokovnih sindikatov in o formiranju ' občinskih odborov sindikatov v komunah. Na zvez- nih kongresih strokovnih sindi- katov, ki so bili v prvi polovici tega lela, je bilo iz doslej obsto- ječih štirinajst strokovnih sindi- katov formiranih šest strokovnih sindikatov Jugoslavije, ki tvorijo Zvezo sindikatov Jugoslavije. Na temelju sklepov devetega plenumg in izvr.5enih ustanovnih kongresov strokovnih sindikatov, je tudi Občinski sindikalni svet Ptuj izvrš'l organizacijske spre- membe v sindikatih ptujske ko- mune Plenum Ohčin.-kega sin- dikalnega sveta Ptuj je sprejel sklep, da se v ptujski komuni formirajo štirje občinski odbori strokovnih sindikatov in v tej zvezi imenaval iniciativne odbore z nalogo, da pripravijo ustanov- ne konference občinskih odbo- rov V glavnem so vse priprave zaključene in že v tem mesecu bedo začeli z rednim delom ob- činski odbori strokovnih sindika- tov v ptuiski komuni in to: Občin.i^ki odbor sindikata indu- stri.ie m rudarstva občine Ptuj, v okviru katerega ob.'5toja osem sindikalnih podružnic z nad 3800 člani sindikata Občinski odbor sindikata knie- tijst^-a in živilske industrie z desetimi sindikalnimi podružni- cami z okrog 2000 člani sindi- kata Občinski odbor sindikata usluž- nostnih dejavnosti občine Ptuj, v okviru katerega ob?toja štiri- indvajset Sindikalnih podružnic z 2531 član. sindikata u trgovine, gostinstva, obrti in komunalne dejavnosti. Občinski odbor sindikata druž- benih služb občine Ptuj s tride- setimi sindikalnimi podružnica- mi, v katerih je včlanjeno 1564 članov sindikata iz šol, zdrav- stvenih ustanov, upravnih orga- nov občinske skupščine, komu- nalnega zavoda za socialno zava- rovanje in družbeno-politične or- ganizacije. Sindikata gradbenih delavcev in delavcev prometa in zvez ne bosta imela svojih občinskih od- borov, ker obsegata majhno šte- vilo sindikalnih podružnic in čla- i nov sindikata, ter bodo omenje- l ne sindikalne podružnice po vsej verjetnosti vezane na okrajne od- 1 bore sindikata oz. neposredno na j Občinski sindikalni svet Ptuj. j Z izvolitvijo občinskih odbo- rov strokovnih sindikatov se pričenja v sindikatih novo zeh) pomembno obdobje nadaljnjega ' ntrjeTanja rlope strokovnih sindikatov in Zv^ze sindikatov v komuni in krepitve vpliva na oblikovanje politike r koTniini. Sindikati so r naši komuni naj- i holj množična, in enotna druž- beno politična organizacija de- lavskega razreda, saj je včla- njeno T članstvo sindikatov 11,087 članov oziroma 9S,54 "/n od viseh zaposlenih delavcev in uslužbencev v komuni. Z občinskimi odb(»ri strokov- nih sindikatov se sindikahid or- ganizacija še močneje pribli- žuje delavcem in jim od])ira široke možnosti za vsestransko izmenjavo mnenj, razvijanje samoiniciativnosti in jih mohi- l.zira na reševanjii lastnih pro- blemov. Delo občinskih odborcvv sin- dikatov bo temeljilo na načelu samostojnosti m samoiniciativ- nosti ter v skladu s smernica- mi enotne politike, ki jo bo za- vzemala in usmerjala Zveza sindikatov občine Ptuj, Vi bo prt ko plenuma občinskega sin- dikalnega sveta nenehno vskla- levala interese celotnega de- lavskega razreda v komuni. Občinski odbori sindikatov bo- do na svojih področjih go^po- fNadaljevanje na 5 strani) Analiza zaključnih računov v Ormožu (Nadaljevanje iz prejšnje številke) V svet za občo upravo in no- tranje zadev^ so bili izvoljeni Ivo Rajh. Ivanka Sirman, Marija Polak, Matija Udovič, Roro Jo- vanovič in Franc Zgonc. V svet za prosveio in kulturo so bili izvoljeni: za predsednika Ivanka Pučko, za namestnika Slavko Ivanuša in za člane Ani- ca Oman, Marjan Kovačič, Mišo Zemljič, Alojz Kranjčan in Nada Dubovi. V svet za zdravstvo so bili izvoljeni za predsednika sveta Dušan dr. Dubovi, za na- mestnika Pavla Ivanuša. za čla- ne pa Frančiška Pučko, Tomo Pšak, Karel Horvat, Albert Osre- čki in dr. Jurij Carf. V svet za ' socialno varstvo so bili izvoljeni: ! za predsednika Teodorji Cič, za i namestnika Nada Kovačič in za člane Gizela Blapovič. Alojzija Plaveč. Marjan Irgl. Peter Megla in Celestin Sedmak. V svet za družbeni plan in finance so bili izvoljeni: za predsednika sveta Netko Babič, za namestnika Štef- ka Petek in za člane: Matija Patek. Krono Novak, Marija Me- ško, Milan Sonaja in Ivan Kup- čič. V svet za kmetijstvo in go- zdarstvo so bili izvoljeni: za predsednika sveta Franc No^^^ak. za namestnika Branko Cagran. za člane pa: Ema Curin. Marija i Kotnik, Pavel Zadravec, Matija sveta za industrijo in obrt so bili Luskovič in Ciril Rajšp. Za člane izvoljeni: za predsednika Milan Ritonja, za namestnika Marija Pintarič, za člane pa: Jože Ku- har, Ivan Sever, Angela Imero- vič, Vlado Vogrinec in Obran inž. Martin. V svet za turizem in gostinstvo so bili izvoljeni: za predsednika Albin Kavčič, za namestnika Franc Plaveč, za člane pa Franc Bombek, Mimi- ca Udovič, Berta Munda, Mirko Znidarič in Martin Frank, V svet za komunalne in stanovanjske zadeve: za predsednika sveta Martin Puklavec, za namestnika Irena Miklašič in za člane: Anton Dečko. Marta Prikratki, Jože Antolič, Franc Bombek in Ivan Zebec, Za člane sveta za delo: za predsednika sveta Boris Polak. za namestnika Justina Tomažič in za čla ne: Feliks Ritonja, Vin- ko Ratek, Rudi Fras, Ivan Ceh in Terezija Pajnkihar, Izvoljena je bila ludi komisija za prošnje in pritožbe pri občinski skupšči- ni. Za predsednika je bil izvoljen Drago Zabavnik in za člana Te- rezija Stefančič in Irena Mikla- šič, V komisijo za odkup zem- ljišč so bili izvoljeni: za pred- sednika Drago Zabavnik, za čla- ne pa Vinko Plohi, Herman Vrbančlč Franc Forxtnerič. Franc Knžmančič. Janez Pod- lesnik in Janez Rozman. V ko- misijo za odlikovanja so bili imenovani: za predsednika Ma- tija Pajnkihar in za člane: Drago Pintarič, Ivo Rajh, Martin Polak in Ivanka Strman. Poroštva Občinska skupščina je na svoji zadnji seji odobrila poroštvo KZ »Kombinat-Jeruzalem« za 6i0 milijonov dinarjev za g^radnjo govejega hleva, ki ga bo še letos gradil v Središču. Odobreno je bilo tudi poroštvo za najem kre- ditov za obnovo vinogradov 11,740.000 din, za agromelioracije 2..500.000 din in za nakup zemlje 31.350.000 din. Občinska skup- I ščina je tudi odobrila poroštvo gostinskemu podjetju Ormož za investicijsko posojilo za adapta- cijo gostinskega centra v Ormožu v višini 4,.'i00.000 din za dobo i? let s fi"'o obrestmi. Novo usta- i novljenemu Avtoprevoznemu ' podjetju Ormož so bila dodelje- , na obratna sredstva v znesku ' 3.000.000 din iz sredstev občin- I skega investicijskega sklada. V i brezplačno in trajno uporabo je bil dodeljen gostinskemu pod- jetju grad Ormož, ki bo preure- jen v gostinsko turistično točko. KZ Kombinat-Jeruzalem Or- mož pa je bilo dodeljeno v traj- no brezplačno uporabo staro so- dišče v Ormožu ki si 29 bo pre- uredila za svoje potrebe. Številni občani, javni, družbeni in politični delavci so se pre.iš- nji petek poslovili od poko.fnega Aio.jza Arnuša. revolucionaria in borca za pravice delovnega človeka. V imenu Občinskega komi- teja ZK Ptu.i se je od pokojnika poslovil Janko Voerinec. S a sliki: ča-lna «traža oh poko.inik^ii krsti v avli Str^n 2 T S D N I K PTUJ, DNE 26 JULIJA 19«8 OB DNEVU VSTAJE Preteklost in sedanjost man] znanesa partizanskesa kraja (Nadaljevanje i/ prejšnje številke) KDO IK nih KOMANPIK JOŽE? Komandir vojaške mobiliza- cijske postaje ptujskega okraja, ki se ga v Zborniku« omenja tudi kot referenta^« ali prepro- sto »tovariš Jože«, in ki jc oseb- no pisal večino poročil in zapis- nikov — je . bil Jože Krašovec, roj. 1307, mehanik iz Mihove na Dr. polji', s partizanskim ime- nom »Zetalski Joža«. Bil je ne- ustrašen borec in organizator, pravičen in trd, kot je bil trd in neizprosen boj in revolucija sa- ma. Največ se je zadrževal v teh krajih. Poleg stalnih akcij na terenu je še vedno našel toliko časa,»da je redno pošiljal poro- čila in del teh poročil se je za našo zgodovino ohranil. Mnogo za našo zgodovino pomembnih dokumentov pa je nosil v svoji usnjeni vojaški torbici vedno s seboj, ker je smatral, da so tako najvarneje spravljeni. Marsika- teri pomembni dokument je tudi zgorel v kmečkih pe$eh v hišah, raztresenih po teh hribih. Kdo je takrat pomišljal na zgodovinsko vrednost dokumentov in literatu- re, često pisanih z okorno roko ali na ciklostil razmnoženih listov. Ljudje so takrat pognali samo drugo stran vrednosti. Zaraidi enega samega lista iz partizan- ske tehnike so ti lahko požgali dom, popolnoma oropali vsega in te z družino vred odvlekli v ta- borišče. Tega se je zavedal tudi ko- mandir Jože, ko so ga zaradi iz- daje domačina, skupno s štirimi drugimi soborci obkolili sovraž- niki, v razmerju trideset proti enemu. Bilo je to v zgodnjih ju- tranjih urah 30. niarca 1945 v gozdu Ragušnica. tik ob sedanji meji med ptujsko občino in celj- skim okrajem. Zlom suhe vejice neprevidno se plazečega polici- sta jih je v bunkerju prebudil. Spoznali so, da so obkoljeni. Jo- že je najprej pomislil na doku- mente, ki jih gesfepovci^ne. sme- jo dobiti v roke, zveddi bi za številne sodelavce in mnogo več bi še bilo žrtev. Zato jih je po- lil s petrolejem in zažgal. V tem so tudi napravili izpad, ki se je odvijal takole: Prvi je planil iz bunkerja Jo- že Kos in zagnal bombo med napadalce, za njim sta skočila Franc Perkovič in Vlado Mi- klavc ... V mirno jutro so odjek- nile eksplozije bomb. Nemci so bili za trenutek presenečeni, a samo za trenutek. Se so odme- vale med hribi eksplozi.j© bomb. ko so vmes divje zaregl.j^le br- zostrelke in zalajale strojnice. V dimu sta planila iz bunkerja tu- di Jo",e in njegov stalni sprem- ljevalec Anton Drofenik — Mar- jan ... V tem trenutku je začel šareč na nasprotni vzpetini bru- hati svojo trdo jekleno slino na- ravnost v odprtino bunkerja .. ' Jože je omahnil s preluknjanimi, prsi, takoj za njim pa se je zgru- dil Marjan — zadet v glavo ... Ostalim trem se je proboj posre- čil ,.. Tako je po zaslugi podle- ga i2dajstva za vedno zaključil svoj boj komandir Jože. TU SE JE ZGODIL ZLOCiN Odpraviva se še na kraj dnu- i gega zločina, ki so ga zagrešili, okupatorji nekaj dni prej. Ob hajki so na Vildonu ujeli par- tizana — okrožnega delegata Toneta Magdiča. Vodili so ga s seboj in zbadali z bajoneti. Pro- j ti večeru so prišli do zaselka j Završe. Tu so ga na robu klanca | podrli zločinski streli v hrbet. ■ Zrušil se je na obraz po strmem j travniku, prsti so se v posled- i njem krču zarili v suho- travno rušo, ki je žejno vpijala njegovo kri. . . Ob tem so se zločinci sa- j distično naslajali in kmetu Va- j lantu — lastniku travnika zabi- ; eevali, da ga ne sme pokopati, j temveč naj ostane za hrano li- ! sicam. "Ko so švabi odšli, je Va- ; lant odhitel na kraj zločina, snel i je klobuk in sklonil glavo... j Tako je prvi počastil spomin; padlega borca. Potem je prinesel ! lučko, bila je hlevska svetilka,, zakaj sveča bi v vetru ugasnila, i da je vso noč brlela ob mrliču, i Veren kot je bil, je morda ob' njem zmolil kako molitev, zakaj! tak je bil običaj. Drugi dan ga je s pomočjo svoje družine po- , kopal na mestu, kjer je padel. | Na sveži grob je domača hčerka še zasadila nekaj čebulic in gr- | mičkov, da so s prebujajočo po- i mladjo na grobu vzcvetele ro-' že ... Tako je Valantova družina ' izpolnila svojo dolžnost, ne iz kake politične zavesti, temveč preprosto dolžnost, ki jo morajo, imeti živi do mrtvih. Danes Va- ^ lanta ni več. da bi lahko o tem pripovedoval, tudi grob je bil kmali4 po osvoboditvi prekopan, glej, nobenega sledu ni več, ostal je le spomin . .. Morda bo kdaj kak mlad človek tam prek kosil rosno travo, ne da bi se spomnil na zločin, ki je bil tu storjen pred mnogimi leti. Naša dolž- nost je, da ti spomini nikoli ne zbledijo, da jih nikoli ne poza- bimo' »i.IE SO NASTAJALI DOKUMENTI Morda te bo zanimalo, kje in kako so nastajali dokumenti, ki jih danes hrani muzej NOB? Glej to bajto pod vrhom ob go- zdu. Iz lesenih brun je večino- ma že odpadel omet, tam, kjer so bila nekoč okna, so le pravokot- ne odprtine. Notranjost je zatr- pana s senom, skozi odprtino okna pa štrli nekaj napol trhlih vinogradniških kolov. Nekoč pred leti je tu domoval star sam- ski invalid, in v kotu, kjer so sedaj vinogradniški koli, je ta- krat stala miza. Na tisti mizi je ob soju petrolejke bilo nekoč napisanih nekaj teh poročil — s trdo roko delavca — borca .,. Vredno si je še" ogledati osa- melo zidanico na drugem hribu, v njej je bil 15. avgusta 1944 ustanovni sestanek krajevnega odbora OF, Udeleženci so sedeli na »gantnerjih« med napol praz- nimi sodi in se potiho pogovar- jali . . . Zdi se ti morda čudno okolje za tako pomemben sesta- nek, ko pa sedaj poznaš sestan- ke le v svetlih dekoriranih dvo- ranah, s šolanimi zapisnikarji in magnetofoni! Povsod, pri vsaki hišici boš zvedel kako zanimivo podrob- nost iz tistih težkih, dni. Morda se ti bo med potjo ustavil pogled na "s travo in dračjem preraslem gorišču. Tu je pred 19, leti ži- vela šp številna drM^>inR Starej- ša hčerka je ponoči skozi okno hodila na mladinske »estanke, zakaj oče je bil strog in ni do- puščal, da bi se hčer ponoči »klatila« okrog. Stara dva sta že znavnaj umrla, otroci so se raz- kropili po na.^i ožji domovini, le- sena bajta pa je pogorela. Taka je usoda več družin iz tega kra- ja. NEKOC IN UANE8 Prav je, da obiščeva še takrat- nega sekretarja OF. Takrat jc stanoval v leseni hišici z malimi okenci, na katera so skoraj vsa- ko noč trkali" partizani, Danes te hišice ni več, namesto nje pa stoji nova, sicer skromna butana hiša, vendar je napram tisti sta- ri hišici z zveriženimi bruni še kar gosposka. Tudi dan^s je še družbeno aktiven, saj je pred- sednik krajevnega odbora, le da je med takratnim In sedanjim delom velika razlika. Nekoč je imel mnogo večje pristojnosti in obveznosti. Vsak teden je moral vsaj eno noč žrtvovati za sestan- ke, treba je bilo skrbeti za oskr- " bo partizanov s hrano, razde- ljevati literaturo, izvajati novo ljudsko oblast s številnimi drob- nimi nalogami, poleg tega pa ži- veti v stalnem strahu za sebe in svojo družino. Danes je vse to mnogo lažje, seje so le nekajkrat letno, njegova skrb pa se ome- juje predvsem na popravilo kra- I ievnih cest in kolovozov ' Kljub temu se mu včasih sto- I ži po dobrih starih časih» ko je bilo življenje po teh hribih bolj i družabno in pestro. Ob nedeljah so se sosedje zbirali pri zidanici, pili, kramljali in prepevali, da- nes pa je ob nedeljah vse ne- kam pusto. Mladina se večinoma sproti porazgublja in odhaja v industrijske centre sirom Slove- niie, t^tari umirajo in nasledstvo prevzemajo mlajši, ki nekako ne kažejo smisla za nekdanjo dru- žabnost. Držijo se svojih domov in garajo, zakaj življenje v teh hribih kljub vsemu ni lahko. Gostitve s pijačo se jim zdijo potrata pa tudi krpe vinogradov dajejo zaradi izčrpanosti vsako leto manjši pridelek. Mimogrede se oglasiva še pri drugem nekdanjem odborniku OF. Bil je referent za preskrbo in je opravljal več drugih zaup- nih dolžnovsti. Danes se zanima' le za svojo domačijo, za vse dru- | go mu ni mar. Iz razgovora z njim boš morda dobil vtis, da ni samo zaostal, temveč je močno nazadoval. KLJUB VSEMU NAPREDEK Tu bi končala z najinim na- mišljenim izletom. Morda boš dobil vtis, da gre drugje razvoj z velikimi koraki naprej, tu pa je ostalo vse pri starem, ven- dar to ne drži. Tudi tu gre raz- voj naprej, sicer po svoji speci- fični poti, ki je lastna vsem pa- sivnim krajem, vendar nezadrž- no naprej. Res je mnoge, nekoč shojene poti prerasla trava in grmov- je, zato pa so nastale nove poti, ki vodijo v te hribe iz smeri Majšperka, Stoperc in Zetal. Ni- so to navadne poti, temveč poti iz žice in drogov, po katerih po- tuje le elektrika. Res še ne vo- dijo k vsaki hišici in bajti, toda večino jih že povezujejo' z na- predkom. Ob nedeljah iz marsi- katere hišice že odmeva radio. Ljudje, predvsem mladina od- hajajo drugam, kjer je lažji in boljši kruh. Marsikatera bajta propada ali je že propadla, ker ni nikogar, da bi jo vzdrževal. Mnog tudi počasi stagnirajo, ker se jih ne splača obnavljati. Njihovi lastniki pravijo: »Zame bo še dobra do smrti, otroci pa itak nočejo tu živeti.« Precej pa je takih, ki sicer s težavo, ven- dar uporno obnavljajo svoje do- move v prepričanju, da bo nekoč tudi tam življenje lažje, ko bo več prostora. Sedanji in bodoči upravljalci, bodisi v delovnih kolektivih ali v organih družbenega upravlja- nja, naša dolžnost je, da na lju- di iz pasivnih krajev ne pozab- ljamo. Treba je pomagati onim, ki odhajajo, da bodo našli in se vživeli v novo delovno okolje, tistim, ki ostajajo tam pa omo- gočiti vsaj znosno življenje! Franc Fideršek OBISK V RADIU PlUJ Obiskali smo ptujsko radijsko postajo In ae pogovorili i vodjo radijske postaje tov. Francem Piohlom. Tov. Ploh! nam je v ivezi X radijsko postajo odgovo- ril sledeče: »Naša radijska postaja je bila ustanovljena na pobudo Občin- skega odbora SZDL Ptuj. Pri- pra<^e so se pričele v lanskem avgustu, septembra pa smo pri- čeli s prenosom kot relejna po- staja program radio-televizije Ljubljana. Z lastnim programom smo pričeli 2. januarja 1963. Imamo še vedno poskusni pro- gram, zato prosimo poslušalce, da nam oproste razne pomanj- kljivosti, ki se pojavljajo med oddajo. Radijska postaja služi predvsem kot informacijsko sredstvo Socialistične zveze za obveščanje občanov naše komu- ne. Oddajamo na srednjem valu 202 m. Ta valovna dolžina je po predpisih določena za vse jugo- slovanske lokalne postaje, kate- rih namen je posredovanje skupnega programa radia in te- j levizije, obenem pa služijo tudi! lokalnim družbeno političnim organizacijam za informiranje občanov Ker je število teh lo- kalnih postaj v Sloveniji zelo veliko, predpisi ne dopuščajo večjih jakosti oddajnikov, ima- mo pa vse lokalne programe ob nedeljah navadno ob isti uri ter bi se s povečano jakostjo še bolj motili. Naš oddajnik služi kot relejna postaja pri prenosu pro- grama ra_dia .televizije Ljubljana in tako vedno obratuje, kadar dela UKV omrežje prvega pro- grama v Ljubljani. Lastni program imamo vsako nedeljo ob pol enajsti uri, pri- pravili smo pa tudi posebne od- daje. za dan žena, L maj, dan borca in pa seveda tudi v času letošnjih volitev, ko smo sproti obveščali naše volivce o poteku volitev ter razgovore z našimi i kandidati, ki smo jih prek radij- ske postaje predstavljali poslu- ialcem. Naš namen in želja je. da omogočimo poslušanje našega programa (oddaje) vsem obča- nom, vendar nam to sedaj še ni uspelo, prizadevamo si pa, da bi to željo uresničili.^ Ker se pri oddaji pojavijo tudi motnje, smo se obrnili na teh. vodjo tov. Mihaela Gobca, ki nam je povedal sledeče: »Te motnje pridejo do izra- za predvsem pri jutranjih in ve- černih urah. S problemom spre- jema lokalnih radijskih postaj se ukvarja RTV Ljubljana, in upa- mo, da bo v kratkem v tem po- gledu prišlo do izboljšav. Ta problem rešujemo tudi mi s tem, da bomo uredili anteno oddajni- ka, kar bo v precejšnji meri iz- boljšalo in razširilo krog odda- je oziroma sprejema. Vprašanje v.seh izboljšav, za katere se za- vzemajo, zahteva precej časa in pa temeljite proučitve, zato naše delo ne poteka tako hitro, kot bi to poslušalci morda želeli. Ugotovili smo pa, da nas mar- sikateri poslušalec ne najde na sprejemniku tudi v tistih pod- ročjih, kjer se naša odda.|a do- bro sliši. Pripoi-očamo poslušal- cem, da ob nedeljah, ko prena- šamo lasten program, iščejo na- šo postajo v neposredni bližini valovne dolžine radia Maribor (valovna dolžina radia Maribor je 212 m, Ptuja pa 202 m); Na nekaterih Sprejemnikih nas bo- ste slišali le izven področja ska- le sprejemnika niže od Maribo- / ra. Obenem pa priporočamo po- slušalcem, da si uredijo anteno, ker nas bodo le na ta način lah- ko slišali. Za močnejše radijske postaje antena ni toliko potreb- na, dočim pa je za sprejem na- šega programa za poslušalce iz- ven območja ožjega oodročja Ptuja potrebna.« Pogled na prostore ptujske radijsk« posiaje i vodjem postaje Fran- cem Piohlom. tzodraževanje Kadrov v kmetijstvu Inž. l£gi>n /.(>n'i Proces preraščanja zaostalega kmetijstva v moderno kmetijstvo teče Temelje za moderno kme- ti jstvp. ki smo jih polagali zla- sti v zadnjih dveh letih, sicer imamo, vendar je potrebno v na- slednjem obdobju prebroditi že ostanek poti, to je: uvesti je tre- ba kompleksne proizvodne rešit- ve na podlagi dosledne in popol- ne uporabe znanstvenih in teh- ničnih dosežkov. V mnogih obra- tih je še prizvodnja več vrst pri- delkov draga in ena osnovnih nalog v prihodnje je. kako ob ureievaniu vseh zunanjih čin;tP- teljev reševati probleme pred- vsem z vso aktivnostjo in sred- stvi samih kolektivov. Uporabiti je treba prav vse rezerve za po- večanje akumulativnosti r hr- daljnjo specializacijo proazvodnje, s pravilno izbiro stopn.ie inten- zivnosti in proizvodne smeri, upoštevajoč razpoložljiva sred- .stva, naravne in gospodarske po- goje. s tehničnim izpolnjevanjem proizvodnje z boljšo organizaci- jo dela. in z doslednim uveljav- ljanjem spodbudne delitve oseb- nih dohodkov po delu in učinku. Te naloge bo možno izvesti, če bodo kolektivi in strokovni kadri prelomili docela z zaostalimi na- čini proizvodnje Spremembe v gospodarskem si- stemu imajo cilj izvesti kar naj- bolj stimulativno razmerje v de- litvi dohodka, krepiti samouprav- ljanje po ekonomskih enotah m da bodo proizvajalci neposredno vplivali na proces proizvodnje ter delitve. Ko se bo proizvaja- lec zavedel koristi moderne or- ganizacije. moderne tehnologije in novih investicij, bo postal aktiven nosilec gospodarskega napredka svoje organizacije in zboljšanja življenskih pogojev kolektiva Na dlani je, da mehanizacija znižuje proizvodne stroške na enoto pridelka in proizvoda, kar povečuje storilnost, seveda pa je treba vse stroje in naprave kar najbolj smotrno izkoristiti. Za moderno izkoriščanje strojev in sploh tehnologije kmetijske pro- izvodnje pa je treba imeti kader, strokovno sposobne delavce, po- dobno kot v industriji. Nepopol- no ali slabo izkoriščena mehani- zacija pa je kmetijskemu kolekti- vu prej v breme kot v korist. Kmetijska proizvodnja zahteva ljudi odprtih glav. Le strokovno, dobro pripravljeni ljudje, lahko uspešno vodijo komplicirani me- hanizem kmetijske prpizvodnje. Tu mislim kader od agronoma pa do poslednjega kmetijskega de- lavca Naša občina. če"^rdv >e indu- strijsko razvija, ima še pretežno agrarni značaj Na velikih kme- tijskih površinah širom občine se razvijajo kmetijske-socialistične organizacije pa tudi individualn^ gospodarstva živijo svoje drugo, novo življenje Vsepovsod so po- trebni ljudje, strokovno gospo- darsko in politično razgledani. Vsaka panoga kmetijstva zahte- va popolnega človeka. Iz povedanega zaključujem, da je šolanje mladega kmetijskega kadra več kot nujno Kmečka mladina si danes želj izobrazbe. Povsod, kamokoli pogledaš v go- spodarstvu, iščejo razgledanega človeka, ki bo vedel in raztimel kaj hoče novi čas, Sodobna kme- tijska proizvodnja rab] pravtak® sposobne ljudi, saj je znanj« o- snovni pogoj za dosego velikih pridelkov Nihče ne more opore- kati, da specializirana proizvod- nja ne zahteva kvaliiiciraneg* (Nn.iiii i^ev^ni« K »tranil Gasilsko druitvo Hajdina dostojno proslavilo SO-letnico obfto}a v nedeljo, 21. julija, je gasil- sko društvo Hajdina slavilo SO- letnico svojega obstoja. Tega dne je že ob 5. uri zjutraj igrala god- ba na pihala budnjco po vasi Hajdina in s tem opozarjala v«'® ščane na pričetek slavnostnega dneva, Ob deveti uri je bil sprejem gostov iz gasilskih društev Ptuj, Kidričevo, Sela, Videm, Gerečja vas, Hajdoše, Lovrenc in Radva- nje Sledila je mokra vaja, ki so jo izvedla društva Hajdina, Haj- doše, Gerečja vas, Kidričevo in Ptuj z dvema cisternama. Po va- ji je bil mimohod. Po povorki se je začel slavnostni del 50 oblet- nice društva. Občinsko gasilsko zvezo Ptuj je zastopal podpred- sednik tov. Muhič. Dolgoletni član Jurij Cestnik je prečital kroniko društva, iz katere je bilo razvidno, da so se člani ves čas ."iO-letnega delovanja društva bo- rili za njegov napredek. Nato j« podpredsednik občinske gasilske zveze Ptuj tov Muhič pozdravil navzoče in druStvu čestital k ju- bileju ter mu podaril priznanje tretje stopnje. Diplome za vest- no in požrtvovalno delo v gasil- .stvu so prejeli: prvj predsednik in ustanovni član društva tov. Franc Skoliber ter člana Tanez Ogr 7ek in Simon Ogrizek Iz kronike dru«tv,a.je razvidne, da Si je društvo postavilo gasil- Enotna siališča kmetijskih strokovnjakov v soibo.to popoldne je bil v »Abonentu« Ormož prvi občni isjbor »druženja kmetijskih inže- nirjev in tehnikov s področja ol»6in6. Zbora so se tudi udele- iili predsednik oJtrajnega zdru- ženja tov. Cizerl, profesor višje agronomske .šole Maribor tov. Colnarič, sekretar orbčin.skega k^miiteja ZK Ormož Drago Pin- tadč ter sekretar kombinata Ivo Rajh. Iz obsežnega poročila predsednika podružnice združe- nja kmetijeev Franca Novaka je bilo raizvidno, da je v družbe- nem kmetijstvu dosežen v zad- njem obdobju veliki uspeh, s katerim pa se ne bi smeli zado- j voljiti. Medtem ko je bilo lani v oblini na 1688 ha družbenih ob- delovalnih površinah doseženih 49 ®/i vseh tržnih vi.škov, je osta- lih 12.410 ha zasebnih obdclo- I valnih povnšin pa dalo samo f SI •-'o tržnih vi.škov. Te številke nazorno povedo, da je na sedem :n polkrat manjših družbenih površinah od privatnih, zraslo le za 2 "/u manj tržnih viškov. Po- leg tega pa vidimo, da je pred- vsem v zasebnem kmetijstvu premalo storjenega. Vse to na- rekuje, da je treba vzpostaviti krepko .sodelovanje med kme- tom ;n zadrugo, učvrs-titl med- sebojne odnose, uporabljati so- dobna agrokemična in agroteh- nična .sredstva, število strokov- njakov povečati m uporabljati samo priznana kakovostna se- mena. Na kmetijca v občini skupno v lastni in v zasebni kmetijski proizvodnji odpade 327 ha obddovalnih površin, v lastni proizvodnji 5.5 ha, v sode- lovanju pa .370 ha obdelovalne zemlje. Pred zaposlene v kmetij.stvu so pred leti Zvezna ljudska skupščina nato pa šesti in de- veti plenum SZDLJ postavili probleme kmetijstva v vsej ostrini. Tudi šesti plenum CK ZKJ je lani kritično ocenil za- oslajanje kmetijske proizvodnje in je v svojem petletnem načrtu nakazal smer kmetijstva do leta 1965. Ta načrt postavlja pred naše kmetijstvo hitrejše nada- ljevanje procesa razvoja in pre- obrazbo drobno lastniške pro- izvodnje v veliko družbeno pro- izvodnjo, zasnovano na sociali- stičnih proizvodnih odnosih, z moderno agrotehniko in seveda z viiijo produktivnostjo dela. V tem obdobju se marajo hitreje povečati proizvajalna sredstva, uvrstiti kooperacijsiki odnosi, pospeševati razvoj velikih go- .»^podarstev, skrbeti za razvoj za- drug in drugo. Glede na družbe- ni zvezni načrt se mora fizični obseg kmetijske proizvodnje letno povečati za 8.3» n. v petlet- n«=-m obdobju pq za iSfl"'«. Da b; bilo mof vse te pqlr>- ^e kmetijstva pravočasno in usipešno izvršiti, so potrelDni strokovno sposobni in politično zreli strokovnjaki. Proizvodne uspehe v kmetijstvu, industriji in v drugih gospodarskih pano- gah je moč zagotoviti le s spo- sobnim strokovnim kadrom. Če- prav štLpendiranje l^adrov zahte- va" precejšnja sredstva, je vla- ganje njih opravičljivo Gospo- darake organizacije v občini se tega zavedajo, predvsem pa za- druga, ki je v zadnjih treh letih vložila v izobraževanje 10 mili- jonov din, samo letos pa 5,5 mi- lijonov din. Nekateri kmetijski strokovnja- ki niso dovolj storili pri sociali- zaciji vasi, čeprav so za to imeli vse pogoje, Nesodelovanje v združenju je odraz premale po- litične zrelosti strokovnjaka. Kmetijci v občini imajo enotna stališča, kar je odločilnega vpli- va za razvoj kmetijstva. Iz raz- prave je bilo razvidno, da je za- druga še premalo storila glede specializacije strokovnega kadra in delitve dela. Hiter razvoj zahteva iz dneva v dan popol- nejšega strokovnjaka, ki bo mo- ral biti kos vsem proizvodnim kot ostalim nalogam. Zato je nujno ozko specializirati sleher- nega strokovnjaka, da bo sposo- ben samostojno reševati proiz- vodne naloge. Zelo važna in pomembna vlo- ga kmetijskih strokovnjakov je družbeno politično delo na vasi. Poleg učiteljev so za politično delo društev, političnih organi- zacij in za socializacijo vasi predvsem odgovorni kmetijski strokovnjaki Ni si moč zamiš- ljati strokovnjaka brez politič- nega dela. Hkrati z razvojem se nenehno dviga zavest delovnega človeka, ki je jo treba pravoča- sno in pravilno usmerjati v du- hu na.;ega socialističnega razvo- ja. ski dom, ki 'je danes že dotrajal, nabavile si je ročno brizgalno na prevez s konjsko vprego, kj jo društvo še danes vzdržuje in je brezhibna, nadalje so si nabavili mnogo gasilske opreme m uni- form. Pozneje so nabavili motor- no brizgalno in avtomobil Pro- stori so postajali pretesni in za- čeli so z graditvijo novega gasil- skega doma, ki že služi svojemu namenu, pred kratkim pa so ku- pili še drugi avtomobil. Vse to je terjalo od članstva veliko truda in požrtvovalnosti. Tudi po ope- rativni liniji gasilsko društvo Hajdina vedno koraka naprej. Vsekakor priznanje vsem vodil- nim funkcionarjem gasilskega društva. D. F. PTUJ, D^E 25 JULIJA 19«3 TEDNIK Stran 3 S konference sindikata uslužnostnih dejavnosti v STATUTE PRAVICE IN DOLŽNOSTI Konferenca sindikata uslužnost- nih dejavnosti občine Ptuj, ki je bila v Ptuju, 18. julija t. 1, je uspešno opravila svoje delo. Vse- binsko dobro pripravljen referat predsednika iniciativnega odbora sindikalne konference Rada Ko- rošca in plodna razprava sta osvetlila obstoječe probleme v tr- govini. gostinstvu, turizmu in obr- ti ter nakazala naloge sindikata za v bodoče Glavna razprava je bila okrog statutov, kar pomeni, da so v de- lovnih organizacijah pravilno do- vmeli veliko družbeno politično odgovornost, ki jo imajo pred ce- lotno družbo z izdelavo statutov. Konferenca je pokazala, da sb v nekaterih delovnih organizacijah z delom na izdelavi statutov že ze- lo daleč kot na primer v »Perut- nini«, »Panoniji«, »Merkurju«, v Strojnih delavnicah in še nekate- re druge. Druga ugotovitev, ki je prišla do izraza na konferenci, pa je, da se nekatere manjše delovne organizacije, kar velja predvsem za obrt, ukvarjajo še Vedno s pro- blemom, kako izdelati statut, ker nimajo strokovnih kadrov, ki bi bili sposobni opraviti to odgovor- no delo. Občutek lastne nesposob- nosti jih je tako postavil v polo- žaj čakanja, računajoč, da bo že prišel nekdo, ki bo napisal statut ali pa ga bodo kar prepisali od so- rodne delovne organizacije. Ča- kati in ne pričeti z delom je iz- guba dragocenega časa. kar bo imelo za posledico, da bodo ka- sneje statut hitro napisali, brez razprave v delovnem kolekti\'U, kar bo imelo za delovni kolektiv sam velike posledice. Vsak delov- ni kolektiv bo moral sam zgraditi, svoj statut na podlagi vseh. dose- danjih izkušenj, od organov ob- činske skupščine, sindikatov in drugih pa naj delovni kolektivi zahtevajo potrebno strokovno po- moč. Prva naloga, ki jo je zastavila konferenca sindikata uslužnost- nih dejavnosti, je, da v sleherni delovni organizaciji že do septem- bra izdelajo osnutek statuta, zato, da bodo delavci lahko začeli z jrazpravo o tem, kaj je koristno za ljudi in delovno organizacijo in kaj ni. Pravo življenjsko vsebino bodo statuti dobivali šele v razpravah, v katerih morajo aktivno sodelo- vati vsi delavci Delavci sami naj na podlagi vseh dosedanjih izku- šenj na področju notranje delitve, zakonodaje iri samoupravljanja ter v skladu z novo ustavo SFRJ, SRS in statutom komune ustvari- jo in izoblikujejo svojo lastno no- tranjo zakonodajo, so^ poudarili na konferenci, O 42-urnem delovnem tednu je konferenca poudarila, da naj de- lovne organizacije naiprvo izde- lajo temeljite ekonomske analize in šele nato odločajo, ali je prehod na skrajšani delovni čas možen ali ne. Nadalje je konferenca opozori- la, da bo moral sindikat aktivno sodelovati v pripravah 7-letnega perspektivnega plana in nakazati, kaj je najnujnejše glede nadalj- njega razvoja trgovine, gostinstva, turizma, obrti in komunalne de- javnosti. Glede trgovine so podčrtali, da bo v bodoče potrebno še mnogo več načrtnosti, predvsem pa izvr- šiti specializacijo trgovin. Med de- lovnimi organizacijami trgovine je treba razviti čim širše gospo- darsko sodelovanje, kar je v in- teresu celotne družbe Tudi v gostinstvu in turizmu bo potrebno še mnogo naporov, predvsem pa z osnovno nalogo, kako pritegniti turiste, ki naj bi se dalje časa zadrževali v Ptuju in okolici. Gostinski delavci bodo morah še bolj izoblikovati svoj odnos do gosta, kateremu je po- trebno dobro in prijazno postre- ^či in mu ustvariti občutek prijet- 'ne domačnosti. Turist ali kateri- koli gost, se bo dalj časa zadržal v naših krajih le, če bo v gostin- skih obratih našel to, kar si naj- bolj želi, to pa je dobra in kultur- na postrežba, domače specialitete in sposobnost gostinskih delavcev, zadovoljiti potrebe, želje in zahte- ve tbristov. Delegati so predlagali dokončno ureditev hotelskega vr- ta, ureditev lastnega kopalnega bazena ali letnega kina. Delegati iz gostinstva so dali kriaične pri- pombe na račun davka na pro- met in visoke najemnine Kazalo bi, da se pripombe proučijo in se tako ugotovi, ali so ekonomsko utemeljene. Za obrt je bilo sicer rečeno, da je naredila viden korak v svojem •razvoju, vendar bi se morale de- lovne organizacije v obrti meha- nizirati in preiti na modernejši način proizvodnje. Zato naj sleherna delovna orga- nizacija izdela svoj perspektivni plan razvoja. Glede sepvisov je bilo ugotovljeno, da ti praktično ne obstajajo, v kolikor pa so, so majhni z zelo dragimi uslugami, V bodoče naj se posveti velika po- zornost servisom, delovne orga- nizacije pa naj svojo dejavnost usmerijo v to da bodo ločeni od I proizvodnje I Glede delavcev, ki so zaposleni ; pri zasebnih obrtnih mojstrih, je I na konferenci b;lo sklenjeno, da bo občinski 'odbor sindikata po- I drobneje proučil, pod kakšnimi I pogoji ti delajo, kako so nagraje- ni in kakšni so odnosi mojstrov do delavcev. • Na konferenci je bilo mnogo govora o poglabljanju samouprav- ljanja v delovnih organizacijah in ' izpopolnjevanja sistema delitve po delii. Glede dela sindikalnih podruž- nic v bodoče je na konferenci bi- lo določeno, da ga je potrebno vsebinsko obogatiti in usmeriti aktivnost sindikalnih podružnic predvsem na probleme v proiz- vodnji, nda tržišču in v sistemu delitve po delu. Po razpravi so delegati izvolili občinski odbor sindikata usluž- nostnih dejavnosti, v katerega so bili izvoljeni: Rado Korošec, »Merkur«; Magda Lešnik, »Povrt- nina«; Jože Sotler, Pekarne rnlini »Vinko Reš«; Jože Vrbnjak, »Mo- da«; Stanko Kosi, Fotoatelje »Lan- gerholc«; Drago Cater, »Perutni- na«; Dušan Dostal, »Panonija«; Štefka Grdiša. »Haloški biser« in Marija Stranjšek, Strojne delav- nice Ptuj. V podkomisijo za statute so- biU izvoljeni: Janko Vogrinec, »Pano- nija«; Mirko Voda, »Gradnje«; Mirko Selinšek, »Haloški biser«; Krešo Cabrijan, »Elektrokovinar«; Ludvik Cu6ek, »Perutnina«; Šte- fan Joha, Zavod za komunalno dejavnost in Stanko Žitnik, Stroj- ne delavnice Ptuj. FB Kaj delajo urbanistični svet in planerji občine Ptuj Na poti na ptujsko železni- ško postajo gotamekdanje« načrte zgra- ditve cest v drugih smereh C) Zazidava ^>plomb« v samem mestu je bila že omenjena, da je dražja in gradbeno-tehnično za- hte\m.ejša. Ker pa želimo graditi cenena stanovanja, v teh »plom- bah« ne gradimo stanovanj. S tem ne mislimo pustiti te »škr- bine« nezazidane Zazidali jih bomo z lepo oblikovanimi ob- jekti, skladnimi z okolico in v take nsmene, da bb zagotovlje- na ekonomičnost novozgrajenega objekta. Urbanist: predvidevajo r>ove-čanje mesta na -SO.OOO pre- bivalcev za dobo 30 le^ in bodo bjdi te -ikrb"-'®- -m-l-^e l-iT^-alcJ^e. lokaciie Odde'-*'- - ------'Tslvo občine Ptuj niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiMiiiiiiiiiH Izšla je |»rva številka » Alutnlnlja« Te dni ie izšla orva številk; lista »Aluminij«, glasila delovne- ga kolektiva tovarne glinice ir aluminija »Boris Kidrič« Kidri- čevo. List im.a 11-članski ured- niški odbor, v katerem so: pred- sednik Marjan ^izovičar, član pa : Vida Detiček. Anica Klajn- šek. A"+on Fozoderc. Tvan Ma- zera. Franc Meško. Simo Pešec Ivan Tušek. Franc Vrlič in Mir- ko Zupanič, Odgovorni urednil^ lista je Jože Vrabl, bivši no^nnai »Tednika«. »Aluminij« bo izhajal meseč- no enkrat na osmih straneh. Namenjen je predvsem kolek- tivu tovarne in prinaša različne strokovne sestavke in obravna- va delo v tovarni. OD 28. JULIJA DO 4 AVGUSTA Prvi krajec bo v nedeljo. 28. ju- hja ob 14.13 Napoved' do četrtka bo lepo vreme. V petek, 2. avgusta, se bo vreme za kratek čas poslabšalo A. C Izobrgževanle kadrov v kmet^stvu (Nadalip\-anip s 2 stranO človeka, ki bo strokovno sposo- ben opraviti *'sa dela v določeni panogi. Znanje, kj ga dobi uče- nec v dvoletni kmetijski šoli v Turnišču pri Ptuju in pa izkuš- nje. ki jih pridobi na družbenih pcsestvh cb priliki enoletne prakse, brezdvomno konsti socia- lis+ičnem.u kmetijskemu razvoju vasi In končno, al; ne morejo absol- venti te šele, ki si pridobijo kva- lifikacijo. postati napredni gospo- darji na kmetijah. strokovno praktični iz^-aialc-, del v družbe- nem proizvodnem sodelovanju? Zato kmetijske zadruge, tudi krr.etii.-ka gospodarstva, ;ndivi- duaini gcspodarn. napotite svoje mladince, •^.^adinke v kmetijske šole, sai -nanje največji člo- vekov kapitai. Hepostreženi turisti Privlačne znamenitosti Slo- venskih goric vabijo iz dneva v dan večje število turistov, pred- vsem pa dobro znana turistična točka Gomila s svojim visokim razglednim stolpom. Sem radi zahajajo domači turisti ;n tudi tujih ne manjka. V času turi- stične sezone prirejajo "azne prireditve z glasbenim, pevskim ali ceio s kulturnim programom, kot je bil na letošnji predvečer praznika dneva vstaje. Takrat je bilo v zgodovini društva naj- pomembnejše slavje, saj so raz- vili na Gomili prvo turistično zastavo v Jugoslaviji. Ta osred- nja proslava na čast dneva vsta- je slovenskega ljudstva naj bi se po napovedanem programu pri- čela ob 19 uri. vendar so pričeli slavnostni program izvajati šele nekaj minut pred deseto, V popoldanskih urah so dalj ni in bližnji obiskovalci narav nih lepot prihajali v vedno več jem številu, Pripfavljene mize in sedeži so bili kmalu zasedeni Zato so obiskovalci posedali v travo v bližini stolpa, drugi pa so se naslanjali nanj.. Vpraševali so po godbi, ki se je z avtobu- som skupno z organizatorji pro- slave pripeljala nekaj minut po dvanajsti uri. Zaradi tega in za- radi neprimerne postrežbe, pri- manjkovanja jestvin in pijač in slabe vinske kapljice, je mnogo ljudi odšlo že pred mjrakom. Ob- sežne prireditve kot je bila ta. si ne moremo zamisliti brez na- takarjev. Velika gneča v najniž- jem prostoru razglednega stolpa je ljudi odbijala. Jestvine, ki so bile na razpolago: ribje in go- veje konzerve so kmalu zmanj- kale. Slaba organizacija je pri- pomogla, da so ljudje odhajali žejni, marsikateremu bi se pri- legla svinjska ali telečja pečen- ka, morda čevapčiči ali kakšna prleška specialiteta. Ne^bi bilo narobe za take in podbbne slav- nosti pripraviti odojka in giba- nic. Turistično društvo ni bilo do- volj pripravljeno glede osvežu- jočih pijač in zadostnih ter ka- kovostnih jedil. Nekaj litrov do- brega vina je kmalu zmanjkalo, nato so mešanico vina s šmami- co po 300 din liter prodajali v najbližji hiši št. 17. Res je tudi ta prostor neprimeren za toče- nje alkoholnih pijač, zato bi bilo boljše pripraviti odprte točilni- ce. Ozka,-kratka betonirana plo- šča je bila ta večer pretesna ža vse plesalce. Turistično društvo Gomila bi se moralo za ta dan mnogo boljše pripraviti. Še nekaj besed o nepostreže- nih turistih. Ti prihajajo v gosti- šča ali pa na turistično točko z namenom, da v. veselju preživijo kratek prosti čas. To pa jim po- vsod ne uspe. Tak primer je bil zadnjič na Gornili. Kaj bodo mi- lili o gomilskem turizmu tisti tuji turisti, ki so nepostreženi kmalu zapustili Gomilo? Auf, auf - blksl - Kaj nam pa morejo? Da, in res je tako. Kaj jim pa moremo, ko prepevajo (rjovejo) cele noči — oko postave pa mirno spi. Tako gre noč za nočjo, leto in da, in ko zjutraj vstaneš, si še bolj zaspan. Vik, krik, jok, vriskanje, turi- ranje mopedov, vmes pretepi in naj še kdo poreče, da imamo v Ptuju v nočnerh času mir! V vsakem mestu, po vsem svetu je Jiekdo poklican in tudi plačan za to, da skrbi za red in mir! Le kako je to v Ptuju — morda bi z javnim natečajem, pod razpisano visoko nagrado, zvedeli za to skrivnost? * Menim, da povsem trezni ljudje ne razgrajajo ter, da tudi večina tistih, ki se z alkoholom »prijetno utrudijo« nž povzroča kravala, pač pa da so navadno razgrajači vedno isti. Zato je tem bolj umest- no ^Tsrašanje: zakaj toliko demo- kracije za razgrajače, ki s svojim ravnanjem terorizirajo delovne ljudi in jim kratijo .zaslužen noč- ni počitek. Varnostni organi trdijo, da ni- majo zadostnih pooblastil za ostrejše ukrepanje proti nočnim izgrednikom, kakor tudi da sod- niki za prekrške prepozno in pre- milo kaznujejo. To bo verjetno držalo, vendar pa imamo tudi svet za notranje zadeve, ki nima le dolžnosti, temveč tudi pravico da- jati pooblastila organom, "ki naj bi skrbeli za več miru in reda v Ptuju. K. R. V slovo tovarišu Alojzu Arnušu Sredi najlepših poletnih dni je nenadoma, mnogo prezgodaj omahnil v smrt naš Lojze. Kdo od Ptujčanov ga ni poznal — njegove velike postave, njegovih modrih oči, njegovega neumor- nega dela za skupnost? Od osvo- boditve dalje je delal v raznih društvih in organizacijah, v nekdanjem okrajnem LO in ob- činskem LO v Ptuju. V Rogoz- nici je po njegovi zaslugi zrasel zadružni dom. Veliko si je pri- zadeval. da so stavbo zgradili in jo opremeli. Do konca je bil ak- tiven družbeno politični delavec, do zadnjega dne svojega življe- nja, ko ga^e v sredo popoldan. 17. julija, prijela slabost in ga je za vedno zapustila življenjska zavest. Alojz Arnuš se je rodil 30. ok- tobra 1905 v Rogoznici št, 51, kjer je tudi umrl. Preprostih staršev otrok se je po šolanju v osnovni šoli in po dveh razredih meščanske šole izučil leta 1919 za ključavničarja. Le nekaj me- secev je služboval v Ptuju, nato je odšel na Hr\^aško. Bosno in v Srbijo, kjer si'je pridobil živ- ljenjskih izkušen. Preden je leta 1925 prišel na delo v železniške delavnice v Ptuju, je delal sko- ro dve leti v Rajhenburgu, nato pa eno letp v mariborskih želez- niških delavnicah. V Mariboru se je kot 20-letni mladenič spoznal s komunistom Andrejem Canžekom, ki ga je vpisal v Zvezo jugoslovanskih železničarjev. V Ptuju ga je leta 1928 poiskal ptujski komunist, zaposlen v mariborskih delavni- cah. Ivan Spolenjak, in ga pri- pravil za sprejem v Komunistič- no partijo Poleti 1928 sta dr Jože Potrč in Ivan Spoleniak ustanovila celico Komunistične partije •• železniških delavnicah 12+11111 - V-5 + o-ri io Vili J^lni-j i ■»■ nuš med prvimi člani. S sekre- tarjem njihove celice Leopoldom Vodom iz Nove vasi je ostal pri delu za KP tesno'povezan. Na sestankih pri Vodi 'je železni- čarje-komuniste ideološko vzga- jal in izobraževal dr. Jože Po- trč, Komunistično misel je Lojze z drugimi člani KP širil dalje t naprednim tiskom. Propagiral je' ljudsko fronto, agitiral pri dr- žavni^ in občinskih volitvah za opoziOijo, zbiral za stavku j oče delavce v revirjih in v Mariboru, in širil narodnoobrambne letake, ko se je-po Ptuju-razširil hitle- rizem, Lojze je bil navdušen član delavsko-prosvetnega društva ^>Svoboda« v Ptuju in nato »Vzajemnosti«.. Pel je v pevskem zboru, nastopal v dramski sku- pini ter hodil na izlete s kole- sarsko skupino. Pomagal je pn proslavah prvega maja in ruske oktobrske revolucije. Ko je okupator zasedel Jugo- slavijo, je Lojze, zvest klicu Ko- munistične partije, pristopil v vrste Osvobodilne fronte. Kot pravi projetarec je pojmoval na- rodnoosvobodilni boj tudi kol boj za socializem. Zaradi pomrtči, ki jo je nudil OF. ga je okupator oktobra 194? aretisal in ga zaprl v ptujske za- pore. Pretepal ga je in mu gro- zil s smrtjo, če ne prizna, s kom in kako je delal za osvobo- ditev. Lojze je junaško prenaša! telesne muke in šel iz zapora v Mariboru v koncentracijsko ta- borišče Dachau, Glad in telesno trpljenje je prenašal s tisočeri- mi domoljubi, med katerimi sp bili tudi njegovi osebni prijate- lji, komunisti iz železniških de- lavnic v Ptuju Voda, Kosec, Ko- ren, Herceg, Kristovič in Sven- šek. Minila so leta grozote, leta vojne. Izčrpan in bolehen se je vrnil iz taborišča. Z delom v ko- rist osvobojene domovine ni prenehal. Veliko je pomagal koi politični delavec pri Socialistič- ni zvezi. Zvezi komunistov. Združenju borcev, gasilcih, lov- cih in drugod Čeprav bolan, m z delom prenehal. Poleg delav- nosti ga je odlikovalo veliko to- varištvo. Ti lepi lastnosti, ki od- likujeta najboljše revolucionar- je in najboljše socialistična dr- žavljane. bosta budili svetal spomin nanj Niegovo življenje ni bilo uprto samo vase. Lojze je sejal semena na skupni njivi boja za pravico, svobodo in so- cialističnega razvoja Bogatg že- ^e^' kliče ijat"^ n-iori-c-ovv-,,! >-,' v P Strun 4 TEDNIK Pr-^^J DKT 2« -TULIJA 19«? JiinaRi izisln V6"-i<=.'n' I - . ;T;h dneh žf F , -m i okoli- ški p .11 vr»raSs- nje, kako to, da ie /isfl Ptujem vedno toliko r.r;'-.rtn i motornih letal Da b^ Hobi r a ^ ^ praša- nie .•tr:;:nil belež- ko v ob(»«il f. "^ap&rat okoli vratu In pol?ka' upr ^-nika l:-ta- llšča v MoSkanirih, sicer n >ve- ga dr^^avT^aa pr\'a>a v jadral-' stvu tov. Korparia, Povedal mi je, da je v Mi^^kanicih teča^ mo- tornih pilotom- za športna dovo- ljenja upfave civilnega .letal- stva; nekaj minut 7.atem pa eva bila 2 nj^^povo ; primo - že na ce- sti proti Mo.škanjcem. Na letali- šču me je prijazno sprejel vod- ja tov. G^^.^per ter me/ predstavil svojim učencem. Šest postavnih mladeničev se je po tihem namuznilo, ko so izvede- li, zakaj sem pri.^el v Moškanj- ce, takoj nato pa so vsi posvetili vso svojo pozornost letalu, ki se je pravkar pripravljalo, da bi pristalo. Medtem ko je eden da- jal pristajajočemu letalu z dve- ma zastavama znak za dovoljeni pristanek, so ostali komentirali Težko jil) je dobiti iz iDtaia Tov. >.i:=šper r.e je «\?oiih go- jencih zelo pohvalno 'izrazil: >-Tečaj se je pričel 25. junija, končali pa ga bomo *e 27. ju- lija, četudi ic bilo prvotno pla- nirano za tečaj 40 dni. Zaradi dobre organizacije in marljivo- sti vseh tečajnikov bo možno končati s poukom prej. Povpre- čen nalet vsakega tečajnika bo okoli 30 ur. Polete si radi nateg- nejo tako, da skoraj vsak ostane nekaj minut več v zraku, kcrt i mu dovolim. Poleg praktičnega letenja je tudi teoretični pouk. Vsak tečaj- nik bo rnoral na koncu opraviti { tudi teoretični izpit. Program te- ! čaja obsega osnovno pilotažo, to je začetek letenja, višjo pilota- žo s tehniko pilotiranja in de- Po sedmiii tetih - državni prval< Med juniilki \išin. ie tudi Kari Korpar, novi državni prvak v jadralnem letalstvu, ki se je priČ!»l ukvarjati z letal- stvom leta 1958. Se prej se je ukvarjal s padalstvom. Letos je po napornem delu dosegel tudi največji uspeh. Postal je držav- ni prvak v jadralstvu. Upravnik letališča v Moškanjcih mi je od- govoril na nekaj vprašanj. T-v^oj uspeh na letošnjem dr- žavnem j)rvenstvu je bil za ne- katere precejšnje pr^^senečenje. Kaj si sam pričakoval pred pr- venstvom? ^Pričakoval sem uvrstitev med prvih sedem tekmovalcev, le na tihem sem upal, da ml bo uspela morda uvrstitev tudi med prve tri.« Kako si se počutil ob spreje- mu pokala? »To so izredni, lepi občutki, ki hi jih le težko opisal. Človek je zadovoljen sam s seboj, isto- časno pa ne more prav verjeti, da je vse skupaj res.« Koicictivna zavest »v prihodnosti se bom posve- til predvsem izobraževanju mlajših letalcev, klubskih kole- gov, da bi jih čimveč doseglo zlato ali pa vsaj srebrno znač- ko. Želel bi si, da bi ptujski aeroklub dal čimveč odličnih pilotov. Sarn pa si želim, da bi mi uspelo ' doseči diamantno značko, najvišje odlikovanje v jadralnem letalstvu.« (Doslej ima | to odlikovanje v Jugoslaviji le šest pilotov. Op. pis.) Ker je bil Korpar pokrit z ob- vezami, sem ga še vprašal, če se je pri letalstvu poškodoval. Ne- koliko v zadregi je povedal, da je le padel z motorja, z opombo, da tega ne bi napisal, češ da na zavest in preriagovanje se- bičnih misli. Dnevi, ki jih sku- paj prežive na letališčih in med ob.aki >kienejo tudi vez. V ja- dralnem letalstvu si tekmovalca iz istega kluba lahko zelo poma- gata. saj skupaj mnogo lažje najdeta termični stolp, ki jima omogoča dobre polete. Ko so mladeniči iz Moškanjc odšli na kosilo, sem se poslovil. Zadovoljen sem bil, da sem spo- znal skupino mladih fantov, ki najdejo svoje ideale in svojo za- bavo z jeklenimi ptiči v sinji modrini neba. dč. Sprejem za športnike Občinska zveza za telesno vzgojo Ptuj je priredila v četr- tek 18 t. m skupaj z občinskim odborom SZDL in' občinsko skupščino Ptuj sprejem za šport- nike, oziroma klube, ki so ee plasirali v viš^ja tekmovanja. Sprejema so se udeležili držaji prvak v jadralstvu Karel Kor- par, sedmo plasirani z državnega prvenstva v jadralstvu Milan Trop, nogometaši Aluminija iz Kidričevega . ter rokometaši Ptujske. Drave. S strani družbe- nih in političnih forumov so se sprejema udeležili predsednica cbčinsike skupščine Lojzka Stropnik, predsednik občinske- ga odbora SZDL Branko Gorjup,. predsednik občinskega komite- ja ZK Janež Kostanjevec, pred- sednik občinske zveze za telesno kulturo Jože Štrafela ter ostali javni, družbeni in politični de- lavci. V krajšem govoru je pred- sednik občmske zveze poudaril pomen telesne vzgoje v občifni in čestital -vsem športnikom na uspehu Predsednica občinske skupžčine pa je nato podelila ka- petanom moštev in udeležence- ma državnega prvens't\^a šopke cvetja, oziroma praktična darila in vsem šiportnikom čestitala na doseženem uspehu. V imenu Ae- rokluba Ptuj je Korpar ju in Tropu čestital tov. Anton Purg in jima podelil praktična darila OBVESTILO Občinska zveza za telesno vzgojo Ptuj obvešča, starše, da se prične v ponedeljek, 29. juli- ja 1963. v Mestnem kopališču plavalni tečaj tu neplavalce od 7 do 12 leta. Vsi, ki se žele naučiti plavanja, naj bodo navedenega dne ob 8. uri zjutraj v kopališču. Vpisnina je 100 din. V kolikor bo navedenega dne slabo vreme, velja isto za na- •ledn.ji dan. Udeleženci tečaja motornih pilotov za športno dovoljenje ■inravp civilnega letalstva. ŠPORT lllillllii illlli Ill!lll!1l ■illll!' "'lllllUltlill ii- ill|:^!!|l|||||!ll!lll!l|l!l||illlllim^ Z gostovanja rokometaš ev »Drcive« v Gradcni Zmaga ženske in poraž moške ekipe V soboto in nedeljo sta gosto- vali v Gradcu moška in ženžks ekipa Drave. S tem sta vrnili obisk avstrijskih rokometa^ev 2e pred tekmo se je marsikdo vpra- šal, kakšen bo rezultat tega go- stovanja. Drava je po končanih kvalifikacijah prenehala z rednim treningom. Dva treninga pred gostovanjem pa sta bila neresna in pomanjkljiva. Obe tekmi v Avstriji sta to tudi F>otrdili, saj so tako ženske kot moški igrali pod svojimi zmožnostmi. Drovo-GSV (ženske) 8:6 <5:3) V prvi tekmi sta se srečali ženski ekipi pred približno 200 gledalci, kar je za avstrijske raz- mere kar precej. Takoj v začet- ku smo opazili, da Igralke Drave ovira travnato in nekoliko daljše , igrišče. Kljub temu so prve po- ' vedle igralke iz Ptuja Odlična vratarka Toplakova je v tem ča- su s svojimi izrednimi obramba- , mi požela priznanje objektivnega občinstva, ki je stalno zaploska- lo vsaki lepo izvedeni akciji bo- j disi Avstrijk ali Jugoslovank. Po j j rezultatu 3:0 v korist Drave soj j Avstrijske, ki so tokrat nastopile j z nekoliko mlajšimi igralkami kot. v Ptuju, znižale na 3:2. V drugem polčasu so -igralke Drave obdržale prednost, ki so si jo pri- borile v prvem polčasu, pred- vsem po zaslugi res odlične vra- tarke Toplakove. Med igralkami Drave sta ugajali občinstvu zlasti Jurknvičeva in Kumrit^eva. ki je dosegla tudi en gol. Drava-GSV (moški) 18:26 (7:9) 2e pred pričetkom tekme .so Avstrijci pokazali, da so se za srečanje resno pripravili, saj sg od Igralcev, ki so nastopali v Ptuju, bili v moštvu le najboljši, medtem ko so bili ostali sami no- vi, za Ptujčane neznani igralci. Okrepljeni s tremi Nemci tz Kie- j la, ki Itud-rajo v Gradcu, to t svojd izredno k6ndieij&k6 t^ri^ pravljenoštjo - čimbdlj sft tekma bližala kbfiču - preifra- j vali svoje nasprOthik«" I Začetek tekme je pnpadei £)ra- ! vi. 2e takOj v začetku «6 zmedli igralce iz Oradca ter povMli t 2:0 In 4.2. V tem čaSu se je odllkovil vratar t)rsve Kuhar, pa tudi obramba Drave je bila z^lo dobra. Kmalu pa s6 se pn Dravi pokazale posledice netrenirtftja In počitniškega kopanja v 6- brambi so pričeli Igrati žftlft sla- I bo, tako da vratar Kuhar fti rtio- j gel preprečiti vodstva Avstrijcev, I ki so odšli na ndmor ? dvorna ■ goloma prednosti. V drugem polčasu je Dravg v j začetku fnočno pritisnila Po ne- j kajminutnem obleganju vrat i ličnega vratarja avstrijske ekipe, ' ki je samo za to tekmo pnjei z dopusta na Švedskem, so Se^ igralci Gradca osvobodili napada Ptujčanov. Pri rezultatu 11:9 za GSV je tehnični vodja Drave Zu- pane izvedel nfekaj slabih Me- I njav in igralc; Gradca so razbito ekipo Drave popolnoma preigrali. Ko so se igralci Drave znova ti- vedli, je bil rezultat že 20:10. Ti- ga visokega rezultata utTuJfahi igralci Drave nišO mogli več iz- enačiti. Proti kcncu telemfc so uspeli preprečiti katastrofo in so znižali razliko na 8 gOlftv. Tekma je bila na povprečni ravni. Avstrijci, ki so bili kondi- cijsko odlično pripravljeni, so v tehničnem pogledu še vedno zao- stajali za Ptujčani. Kl,1ub temu je bila njihova zmaga zaslužena. Drava je odpovedala predvsem v obrambi, ter oba krožna napadal- ca v napadu. Boljša od osttlih sta bila le Kuhar in Stralsk. C^ tudi je bil nasprotnik v resnici, reprezentanca Gradca, bi lihfco Drava kljub travnatemu in dol- gemu igrišču pokazala nekoliko boljšo igro. Sodnik je vodil t«k- mo zelo dobro. pristanek svojega tovariša. Mla-, denič v letalu je pokazal, da že! kar dobro obvlada pristajanje, saj je njegov jekleni^ptič na tl:a- vi le enkrat poskočil kot kakšen ^»lemenSf'kbhj. nato pa je mirno oddrčal po pristajalni stezi. Ta- ko kot prvi, so se spuščali .in vzletali z letališča v Moškanj- cih tudi drugi bodoči piloti. Celo dopoldne -so se jekleni ptiči vzpenjali, v modro nebo. Opol- dne so zaradi pomanjkanja go- riva morali z vzleti prenehati. 2 njihovih obrazov nisi mogel prav razbrati, kaj so pri tem ob- čutili. Zdelo se mi je, da so vsi nekoliko razočarani nad prisil- no prekinitvijo poletov. Izgledalo je, kot da M vsi ti fantje sedeli v letalu &di cel dan, če bi jim to le dovolili. Pl'ekimtev sem izkoristil za po- govor z vodjo tečaja, majorjem aviacije Antonom Gašperjem iz ^ijubljane, z upravnikom letali- šča Karlom Korparjem ter s te- čajniki; Bolotin, Cerne, Flajs, Glavina, Kosaber, Lampert, Ob- ran, Kot, Uhan in Zakelj so pri- povedovali o svojih doživetjih z jeklenimi ptiči, v glavnem pa o svojih prvih poletih. Tečaj organizira Vazduhoplov- ni savez Jugoslavije, na njem pa sodelujejo najboljši predstavniki vseh slovenskih aeroklubov. Iz- ,ven tečaja se šolata ?e dva Ptuj- čana.' lom akrobacij, ki jih je možno napraviti s športnim letalom Aero-2. Za varnost in pomoč pri letenju skrbita še dva učitelja letenja in dva • mehanika, tako da do sedaj še ni bilo nobene nezgode. Z upravnil^om smo za- dovoljni, prav tako tudi s hra- no in prenočiščem. Težave ima- mo le z bencinom, vendar nam bo pojnagala JLA. Največje ve- selje pa imam s tečajniki, ker vsi dobro letijo in so zares mar- ljivi.« Letalski krst Pogovor z vodjem tečaja An- tonom Gašperjem je prekinil dežurni. Na letališče se je po prvem samostojnem poletu spu- stil Ptujčan Trop, ki se šola iz- ven tečaja. Vodja poletov me je vprašal, če bi hotel v knjigo, kjer vodijo evidenco vseh pole- tov, poleg Tropovega imena na- risati še nogo. Nisem ga razumel, kaj hoče s tem reči. Ostali so se veselo mu- zali ter z vzkliki pozdravili svo- jega tovariša, ko je le-ta stopal iz aviona. Šele ko je neki^ te- čajnik odložil svoje »japonke«, sem se spomnil na letalski krst. Prisrčnemu stisku rok in česti- tanju je sledila serija brc, ki ji]? je Trop srečen in ponosen z na- smehom na ustnicah sprejemal od svojih tovarišev. bodo, sicer vsi vaščani od Ptuja do Moškanjc skakali s ceste, če ga bodo zagledali na njegovi »primi«. Takšen je naš ptujski držav- ni prvak: skromen, nesebičen in poln humorja. Takšni so tudi drugi letalci. ^!::r:tl In žeije za priiiodnost Četudi je letalstvo individua- len šport, vlada med vsemi le- talci veliko tovarištvo, knlektiv- .lekleni ptiči .^o pripravljeni, da se vzpno v sinje nebo, da bi sf ko- sali z živimi ptiči. GLAS GOMILE Na izletniški postojanki Cromi- la pri Juršincih v Slovenskih goricah so v počastitev dneva vstaje, 22. julija, priredili manjšo proslavo, katere pa se je udele-- žilo veliko domačinov in izlet- nikov iz raznih krajev. Proslava se je sicer začela s skoraj triurno zamudo, to pa zato, ker so izva- jalci programa in člani uprav- nega odbora društva, prav tako pa mnogi člani gostovali s fol- klornim sporedom v prograrnu turističnega društva Zavrh pri Lenartu v Slovenskih goricah, kjer so odprli nov in v Sloven- skih goricah 3; razgledni stolp. Celotni spored v Zavrhu je tra- jal zelo dolgo, k temu pa se je pokvaril še avtobus in tako je nastala neljuba zamuda s spore- dom na Gomili. Tokrat je odpovedalo tudi go- stišče, ker so pošle zaloge. Po- leg tega pa je to bilo precej časa tudi zaprto. Za nedeljo 4. avgusta priprav- lja TD Gomila celodnevni prvi prleški piknik. Podjetja in usta- nove naj si poskrbe skupinski prevoz. Za vse informacija pa se oglasite v pisarni TD Ptuj. Sočasno s proslavo dneva vstaje $0 tu razvili prvo turi- stično društveno zastavo v Ju- goslaviji. Zastava bo odslej vi- hrala na razglednem stolpu ob priliki turističnih prir®dit«v in proslav. .B. J. Afforizml Dobro je, č« imata dva čl6v«ka eno mišljenje. Slabše pa j«, ž« ima en šl-^vek dve mišljenji- Eksplozija je najb®ljša priLifca, da se začne spadaj in k»nča zgo- raj. Otroku je lažje dati 100 dinar- jev k®t dober nasvet. Smeh na licu še n»b*n*«iu nI zmanjšal avtoritete MITJA VOSNJAK: Naša velika matura , (Odlomki iz knjige) V ozkih zveriženih ulicah so zagorele osamljene svetilke. Me- st® je bilo vse bolj mrtvo. Ko je ura na zvoniku udarila pol de- veto, je le malokdo hodil po sla- |Dem pločniku in po cestišču tla- kovanem z okroglimi kamni. Le iz gostiln, ki jih je bilo v tem starem mestu več kot dovolj, so se razlegali hripavi glasovi. Kolesje v mestnem stolpu je spet zahreščalo, in udarilo je trikrat. Ko je poslednji odmev za»|rl nekje gori pod gradom, je Boris Majhen pomislil kar na glas: »Se petnajst minut imam ča- sa.« Nato $e je ppvzpel preko stopnic na živilskem trgu in kre- nil po ulici v levo. V gostilni pri Judennaclu je bilo še zelo živo ©rirema bolje, že zelo živo, kajti tam se je življenje ob tem času šele prav pričenjalo. Boi^s se je bal, da se ne bi tu zaletel v | kakšnega profesorja, saj je pravj 4©bro vedel, da je marsikatere- ga najlažje najti v tej gostilni,, in se nekaj hiš dalje ustavil' prtfd vežnimi vratmi. . . Hiša, v kateri je stanoval Krajnc, je bila takšna kot večji del starih ptujskih hiš. Ozka, mračna veža z mnogimi vratmi je bila bolj .»jpodobna hodniku, kot pa veži. Slabe, zavite lesene stopnice, so vodile k vratom z velikim zvoncem," kakršni so v navadi na samostanskem vhodu. Boris ni pozvonil; vrata so bila samo priprta. Ko je stopil v medlo osvetljeno prednjo sobo, mu je KrajnJeva žena pokazala, kam naj krene. Odprl je in vsto- pil. Res, sobica je bila majhna. Okno je bilo skrbno zakrito s črnim platnom Na mizi js stal radio, poleg njega pa je sedel Krajnc. Molče je stisnil Boriso- vo roko in pokazal na posteljo, kjer sta že sedela dva tovariša. Enega je Boris poznal. Bil je krojač Skoči;-, ki mu j^ ponmi j sešil obleko. Sedaj ga je gledal' vse drugače, saj ni nikoli mislH. da se bo tako .c^s^-al čl'^vekom. ki mu je l®po skronl suknjič. Krojač Skočir se je nasmehnil in j se odmaknil, da je lahko še Bo- ris sedel na posteljo. Drugega tovariša Boris ni poznal, bil je majhen, koščen in roke so mu bile vse žuljave. Živahne oči so mu prijazno krožile po sobi, se trenutek ustavile na Majhnovem obrazu, pa spet pobegnile k vra- tom in čakale, kdaj se bodo od- prla. Kajti vsi se še niso zbrali »Saj bomo šele ob desetih pri- čeli, ker Branko prej nima časa. Do -takrftt pa lahko ooslušamo radio.« Drago Krajnc je nekaj časa vrtel gumb na aparatu, pa je le našel postajo, ki jo je iskal. Bila so poročila v ruskem jeziku. Mo- skK'a . .. Prvič je Boris prisluh- nil utripu daljne Sovjetske zve- ze. utripu njenega ?rra. ljublje- ne Moskve . . Nekaj minut po deveti je pri- jel Marko. Pozdravil se je z vse- mi. pa potem sedf'' k malemu ielavcu. •Kaj pa ti, Fran^^p alj še ved- no dela5 pri if-p-n f-i^mdar.iu?- France Kersnik je v manj kot enem letu že dvakrat premenjal gospodarja. Spodili so ga iz de- lavnice, čeprav je bil sijajen mi- zar. Niso ga trpeli zaradi politi- ke. No, tretjič se mu ta nesreča še ni ponovila, pa se je nasmeh- nil v odgovor svojemu prijate- lju. Boris, ki je ves čas molčal, je vprašal sošolca: »Cuješ, Marko, ali te le kdo videl, ko si prihajal?« »Nihče. Le Sedeja sem srečal pred cerkvijo. Rad bi se mi pri- lepil, a sem se ga hitro odkri- žal.. Veliki kazalec na stenski uri se je bližal številki enajst. Še ne- kaj minut pa bo ura deset in lahko bodo pričeli. V sobo je sto- pil poslednji, ki so ga čakali, Branko Kobal, igravec ptujske- ga gledališča. Poznali so ga vsi, saj so ga mnogokrat gledali na odru. Drago Krajnc je hotel ugasniti radio, pa ga je Kobal zadfžal. ■Pusti še nekaj minut, da ču- iemo moskovsko polnoč.« Napovedovalec je utihnil, apa- rat jf nekaj časa molčal. Nato! se je ogla.-il šum motornih vo-, zil in elas siren, in pričeli so od- mevati udarci .ure v stolpu Kremlja. Štirikrat in potem dva- najstkrat. Zatem so motorji 'i^ihnili in 7a.«l:?a''-' . . Interpgr:-T^l? Ko so zamrli pod nizkim su'..- pom poslednji zvoki Internacio- j nale, ko so vsi spet sedli na svo-' ja mesta, je Krajnc spregovorili prvi. j »Tovariši, danes bi se pomeni- j li o mladinskem delu. Skočir in Kersnik nam bosta kaj poveda- la o vajencih. Majhen in Kovač ,0 srednješolcih. Kobal pa o gle- dališču. Med vami je bilo do- slej premalo stikov. Vi v gimna- ziji imate sicer zveze z Ljublja- no, pa tudi s tovarišem Lobni-} kom se včasih pomenite'. To pa je vse, in to je mnogo premalo. V bodoče se bomo sestajali tu, samo še predstavniki kmečke mladine bodo morali priti. Tako se bo med sabo povezala vsa mladina, iz delavnic, trgovin, žol in vasi. In tudi mi bomo potem z vami tesneje povezani, in mi, to se pravi Partija, vam bo lah- ko tako tudi več pomagala. Borisovi starši niso živeli v Ptuju. Mati je obdelovala maj- hen vinograd v Halozah, oče pa je bil ločen od nje in je živel v Ljubljani, kjer je imel precej visoko službi. Vzdrževal je si- j na. ki ga je sicer precej ljubil, samo tega mu ni mogel odpusti- ti, da se j 3 tako zelo spremenil, da ni bil prav nič več podoben ctr, rij, .vornanizern. Tako ja često tožil stari Majhen. Kjidar se je spomnil sina, je vselej pre- klinjal minuto, v kateri se je ta nesrečnež izneveril očetovim idejam. In pred gospodi kolegi ga je bilo zaradi tega strašno sram. Saj bi res težko odgovoril, če bi mu kdo postavil vprašanje: zakaj ni on, eden prvakov slo- venskih jeerzejevcev. vzgojil svojega sina v dobrem katoli- škem duhu. Y Ptuju si je stari Majhen izbral namestnika, človeka istih nazorov, ki je Majhna spoštoval dvakrat, kot prijatelj prijatelja, pa kot uradnik svojega šefa. Te- mu birokratu iz časov Franca Jožefa je prepuščal gospod Maj- hen vs® skrbi-za sinovo šolanje, Pošiljal mu je denar, da je lah' ko varuh kupoval Borisu knjige, plačeval vsakega prvega zanj stanovanje in hrano, nekaj ma- lega pa je zaupal včasih tudi fantu samemu. Pač pa je oče tudi za oni drobiž zahteval točen obračun. Stari čudak $e je celo spomnil in poklical k sebi sino- vega sošolca Koširja. Dal mu j« tisoč dinarjev pa pojasnil: »Na, kupi mojemu fantu rvez- ke. plačuj mu popravilo čevljev in daj mu kakšen dinar, kadar bo res rabil.« Košir i? ^»kni iz- ročil Borisu iDaijt prihodnjič) ' PTUJ. DNE 26 JULIJA 1963 TEDNIK Stran 5 Lludle in dogodki u oblektiuu Ptuj, mesto prodajaln? Potreben je le kratek sprehod skozi sredi- šče tega starega mesteca in člo- veku nikakor ne more uiti vsaj eden od prizorov, ki jih vidite na sliki. Nekatere prodajalne so že preurejene, nekatere bodo i»rav kmalu, pa tudi nekaj novih bo nastalo. Vsekakor zdrava konku- renca med vodilnimi ptujskimi trgovskimi podjetji! Pred linico, kjer izdajajo potrdi- la za prevzem premoga, ie znova velika gneča. Marsikateri Ptujčan se pesimistično sprašuje, kako bo šele meseca novembra, če že sedaj v juliju ni mogoče dobiti premo- ga, da ljudje čakajo na premog, kot so po vojni v dolgih vrstah pred mesnicami. Stop — jasno govori znak na oglu Lackove ulice — če že ne /aradi prometa, pa vsaj da ne za- mudite pogleda na stari ptujski zvonik. Žal niti znak niti zvonik ae služita najbolje svojemu na- menu. Znak avtomobilisti kaj radi spregledajo, naši miličniki pri tem zamiže, zvonik pa je od- povedal pokorščino in niti s po- močjo golobov noče več poma- gali Ptujčanom, ki se ne zanese- jo preveč na lastne ure. Plavolasi mladenič iz Zabjaka pri Ptuju, samski, rojen 25. 9. 1937, po poklicu učitelj letenja, sedaj upravnik letalske šole Ptuj — verjetno ga že poznate. Da vam povemo še iane: Karel Kcr- par, novi državni prvak v ja- dralnem letalstvu. S padalstvom je pričel 1954. leta, z jadralstvom 1956. Ko je 1961'na nacionalnem prvenstvu dosegel 4. mesto, si je pridobil pravico tekmovanja na državnem prvenstvu. Leta 1962 je bil 16., letos pa je stopil na stopnico zmagovalca. Korpar je tudi motorni pilot, vendar nad- vsem ljubi svoje jadralno letalo. Sam pravi, da je v jadralnih le- talih najlepše. V teh letalih je mirno, neslišno ploveš na zrač- nih blazinah ter iščeš zračno strujo. Cutiš neko notranje za- dovoljstvo, ko najdeš termični ^tolp, v katerem se lahko vzdig- -rf nnrl oblake Mladim za vzgled! 71-letna Gerčk a Kreppk iz Krčevine pri Vurber- ?u je že nekaj let priklenjena na posteljo. V nedeljo popoldan .je hotela na vsak način prisostvovati slavnostnemu zborovanju ob dnevu vstaje v Krčevlni. Njeni na jbližji so ji željo izpolnili in jo t vozom pripeljali na zborovanje, kot kaže naša slika. ''red dnevi so v Zavrhu v Slovenskih goricah zgradili 24 m vi- sok razgledni stolp, s katerega bo lep pogled po vseh Slovenskih goricah Včasih človek zaspi m zalo za- ''ludi na delo So pa takšni, ki za- Sipijo in zato prideio pozno z de- la. ■ .Vedno ie govoril, da so bih n.jt- življenjski cilji na krivi poli, vendar je pozabil, da je bila temu vzrok slivovka. Bil je mišljenja, da mora kriti- zirani prijatelj prisostvovati se- stanku. Njega pa zaradi sigurno- sti ni bilo nikoli na sestanku. Novi sindikalni organi v feomun (Nadaljtvan]« a 1. strani) darskih in izven gospodarskih dejavnostih, samostojno sprem- ljali in se poglabljali t pro- učevanje problemov proizvo<1- nje, organizacije dela, profluk- tivnosii dela, ekonomičnosti in rentabil/iosti v posameznih de- lovnih organizacijah in v vseh delovnih organizacijah n.i ob- močju strokovnega sindikata, nadalje vprašanja s področja delovnih odnosov, saniouprav- l.Ianja, delitve dohodka, sprem- ljali hoflo rast življenjskega standarda, razvijali vsestran- >-ke oblike izobraževanja de- lavcev in kultu rtio-prosvetne dejavnosti, rekreacije in podob- no. Skratka, pred občinskimi odbori -iiuMkata so zelo odgo- vorne dru/b(Tn> politične nalo- go. Poudariti moramo, da so občinski odbori sindikatov /elo pomembni družbeno politični organi sindikatov v komuni in je naša naloga, da jim nudimo vsestransko pomoč in razume- vanje pri njihovem delu in nve- Ijavitvi njihove dnižbene vloge v komuni. Potrebno je poudariti, da bodo občinski odbori sindika- tov morali razviti dobro orga- nizirane strokovne študijske I službe strokovnjakov, ki bodo ' konkretno in temel.|ito prouče- vali v okviru svojih panog do- ! ločena vprašanja. Zelja občinskega sindikalne- , ga sveta Ptuj je, da bi se okrog občinskih odborov sindikatov zbral vse širši krog strokovnja- kov iz vrst inženirjev, tehni- kov, ekonomistov, pravnikov, prosvetnih in zdravstvenih de- lavcev ter ostalih strokovnih kadrov, ki se bodo v okviru študijskih skupin lotetali znan- stvenega proučevanja določenih vpraSanj, kot so na primer: problemi organizacije proiz- vodnega procesa; produktiv- nost dela, ekonomičnost in ren- tabilnost pomilovanja delovnih organizacij v okviru panoge; statuti delovnih organizacij; si- stem delitve dohmika in ures- ničevanje delitve po delu; pro- blemi izobraževanja kadrov; proučevanje delovnih pogojev delavcev; uresničitev prehod« na 4.2-urni delovnik in podobna Občinski odbori sindikatov bodo samostojno proučevali iii skupno s sindikalnimi prnlruž- nicami, organi samoupravljanja ter organi občinske skupščine reševali vse ti^^te naloge in pro- bleme. ki so v najtesnejši zve. zi z uresničevanjem položaja in vloge delovnega človeka t delovni organizaciji in v k«v muni. Trdno sem prepričan, da bo- do ustanovne občinske konfe- rence sindikatov v naši komu- ni začrtale temeljne smernice dela novih občinskih odborov sindikatov in da bodo sklepi konference in delovni programi v celoti zagotovili uresničevat' nje pravic, dolžnosti, nalog in položaja delovnega človeka, kot je to uzakonjeno v temeljni li- stini, to }e