O TETI, KI SE JE ZASTRUPILA M a r i a   P a w I i k o w s k a
Brez čarov čarodejk so tete se rodile, bile so resne žene, kisle in robate, brez skodranih trepalnic, nogavic iz svile in brez oči skrivnostnih, brez pričeske zlate.
Bile so resne s cvetjem, sadjem in otroki, podjarmile može so, lišp zasovražile, pri mesecu so mirno zaspale v sen globoki, vse čvrste kot kokoši in polne drobne sile.
Edino omahljiva, dišeča teta Lila bila je kot pariška lutka lepa v lica. Če dala je poljub, tenčico je odkrila in zmeraj je nosila perje kakor ptica.
Nenadno pa so temne misli jo obdale
in strele v njej se vžgale v vihri pomladanji..
A tete niso vedele, ko so žalovale,
kako diši ljubezen ... in peče strup podganji.
622