Amerikanski
Slovenec.
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
rl^lie only Slovoiiic (A. i1 s;ti • i	p? ijm - • iifc tli o State' of Illinois.	__
2. štev.	Joliet, 111., 29. Seoefrilora, 1. 1899.	Letnik IX.
u
SVETO LETO.
Otvorjeno od papeža Leona XIII. z veliko svečanostjo.

Predstavnost v sikstinski kapeli in preddvorani cerkve sv. Petra.
Vsi zvonovi rimskih cerkva oznanjajo veseli dogodek.
Zgodovina svetih vrat.
Rim, 24. dee. — Papež je otvoril danes sveto leto s tem, da je z veliko svečanostjo odprl tako imenovana ,,sveta vrata" vodeča v cerkev sv. Petra. Ta ginljivi obred se je vršil v preddvorani katedrale svetega Petra v prisotnosti papeževih uradnikov, članov diplomatičnega kora, zastopnikov rimskega plemstva in mnogo povabljenih gostov, duhovnov in svetnih. Ko je sv. oče oblekel svoja pontifikalna oblačila, so ga odnesli na čelu papeževe straže, kardinalov in škofov na nosilnici iz njegove sobane v sikstinsko kapelo, kjer so bili zbrani menihi, redovniki in svetni duhovniki. Po kratki molitvi pred najsvetejšim, je zapel papež: ,,Veni creator" in ko so pevci izpeli himna do zadnje kitice, je zopet zasedel nosiluioo, v kateri so ga nesli potem iz Vatikana v preddvo-rauo cerkve sv. Petra. Menihi in svetni duhovniki so otvoril i procesijo z gorečimi svečami v rokah in ob Obeh straneh, koder se je pomi-kol sprevod, je stala ali klečala velika množica rimskega ljudstva. V preddvorani cerkve sv. Petra je bil pripravljen za papeža prestol prav v bližini svetih vrat, Sv. oče je sedel ha prestol in kardinali in škofje so se uvrstili v polukrogu okrog njega.
;	,ii. 1 v\; i; ;y-v
Petra cerkve in naznanil pričetek veličastne si avnosti. Papež je vstal s trona in stopil pred sveta vrata. Kardinal Serafino Vannutelli mu je podal v roke krasno izdelano kladvo iz čistega zlata. S trojnokrononaglavi in opravljen v najkrasnejši pontifi-kalni ornat, je potem papež trikrat udaril s kladvom na sveta vrata. Par trenotkov je vladala slovesna tihota, potem pa so se nagnila vrata, ki so bila za to priložnost ob straneh na-žagana proti notranjosti cerkve in se odprla na s teža j. Nato je z blagoslovljeno vodo poškropil prag in stene in zapel himno: ,, Jubilate Deo", katero so potem nadaljevali pevci. Potem je pokleknil Leon XIII., v eni roki držeč križ in v drugi gorečo svečo na cerkveni prag in molil liturgičnemo litve predpisane od cerkve ob pri-četku svettega leta; pevci pa so mej tem popevali ,,Te Deum." Ob koncu speva je stopil papež skozi odprta vrata prvi v največjo cerkev Krščanstva, in za njim kardinali, škofje in drugo spremstvo. Tedaj so zazvonili vsi zvonovi rimskih cerkva.
Dospevšiv cerkev, je koračil papež k oltarju v kapeli na desni strani cerkve sv. Petra, kjer so ga pričakovali vratarji svetega leta in mu poljubili nogo. Po kratkem nagovoru, v katerem jih je opominjal imenitnih dolžnostij, ki jih bodo imeli v svetem letu, jim je lastnoročno podelil sveto obhajilo in na zadnje Vsem udeležencem papežev blagoslov. Ob en četrt na dve je bil obred končan in papež se je dal zopet nazaj odnesti v svoje prostore.
Papežu je bilo poznati, da so ga vse te ceremonije navdajale z velikim zadovoljstvom. Ves čas med slavnostjo mu jo igralo prijazno smehljanje naabla^jii, le proti koncu mu je obraz nekoliko obledel in križal znamenja utrujenosti. Vreme je bilo lepo in zunaj pred cerkvijo je bila na velikanskem, s stebri obda-nem trgu zbrana ogromna množica ljudstva, kričeča: eviva papa.
ZGODOVINA SVETIH VRAT.
Prvo sveto leto je proglasil 1.1300. ^ ipež Bonifac VIII., ki pa tedaj še a živel v Vatikanu, ampak v patri-jarhalni palači pri sv. Janezu v La-
teranu, vendar je ta papež odločil tedaj baziliko sv. Petra za romarsko cerkev v teku svetega leta. Papeževemu vabilu so se pridno odzvali katoličani in hiteli inolit na grob sv. Petra iz Francije, Španije, Anglije, Avstrije in Nemčije. Ceni se, da je prvo sveto leto prišlo v Rim do 2 miljonaroniarjev. Cerkev sv. Petra seveda ni bila takrat taka, kot je dandanes. Vrh majhnih marmornatih stopnjic je vodilo vanjo pet vhodov skozi petera široka vrata. Srednja vrata so odprli le, če je prišel v cerkev kak mogočen vladar, in pa o svetem letu. Imenovali so je najprej ,,srebrna vrata," pozneje pa so jim dali ime: sveta vrata in tako sezo-vejo tudi še dandanes.
Foslednjikrat so se odprla ta sveta vrata za časa papeže van j a Leona XII. 1. 1825. Ob sklepu svetega leta je je Leon XII. zopet zaprl in zapečatil, upajoč, <la je bo kateri njegovih naslednikov ob prihodnjem svetem letu odprl. Ob zadnjem svetem letu L 1875. je sicer papež Pij IX. za sveta leta navadni odlok, a svetih vrat ni odprl zaradi velikih nemirov in revolucije v Rimu. Do zadnjega predbožičnega dne so bila .toraj ta vrata zaprta celih 75 let, zdaj pa so zopet otvorjena in tisoči; jn milijoni vernih katoličanov bodo to sveto leto romali skozi nje na grob pryji.ka apostolov molit in pridobivat si lžrednili milosti božjih.
Posebne pomeinbe je še to, da je ob otvoreriju svetega leta in odpretju svetih vrat ]. 18.2(5. bil med druzimi prisoten tudi Joahim Pecei, sedanji Sv. oče. Pač se ni tedaj nadejal mla-denpč Pefeci, da bode čez • 75 let on sam kot glavar svete cerkve odprl sveta vrata vesoljnemu krščanskemu svetu.
se !8
V Amalfi ob morskem zalivu Salerno na Laškem.
Kapucinski samostan, dva hotela in več hiš pogreznjenih v morje.
Dvanajst oseb ubitih in veliko ranjenih.
Rim, 24. dec. —- Velika nezgoda se jeprigodila dne 22. dec. v Amalfi, priljubljenem letovišču ob morskem zalivu Salerno, Okoli 2. ure popolu-dne se je pogreznila velikanska skala fta kateri je stal samostan očetov Kapueinov, hotel de Cappuccini, hotel S,anta Calerina in več privatnih vil s silnim bobnenjem v morje. Zadnja poročila trdijo, da je bilo 12 oseb pokopanih pod razvalinami, 15 težko ranjenih, o mnogih se pa še ne ve, kaj se je zgodilo ž njimi.
Amalfi je malo, prijazno mestece 7000 prebivalci in leži na 230 čevl. visoki pečini ob morju; obdano je od visocih gora, ima milo podnebje ie vsled tega jako priljubljeno letovišče Rimljanom in tudi inosti-an-cem. Baš ob zadnji katastrofi se je mudilo ondi več Angležev. Gospa Weiss, hči James Callanay, poslanca v britanski zbornici in njena guvernanta sta se že rešili, pa ker ste šle nazaj v hotel hoteč oteti svoje dragocenosti, ste se pogreznili in storili žalostno smrt.
Kapucinski samostan je bil ustanovljen ondi 1. 1212 od kardinala Pietro Capuano in je hranil veliko dragocenih umetnosti j. Ob katastrofi je tudi nekaj menihov zgubilo življenje.
Da se ni ponesrečilo še več ljudij, je pripisovati temu, ker se zemlja ni naenkrat pogreznila, ampak polagoma in so že pred katastrofo-podzemski sunki spravili ljudi na prosto in jih tako opozorili na nevarnost. Strah med prebivalstvom je še zmi-rom velik in veliko se jih ne upa v stanovanje.
Rojaki! pristopajte pridno h katoliškim podpornim društvom in Jednoti.
V OGNJO ZGORELI.
Strašna nesreča v šolski dvorani cerkve sv. Frančiška v Quincy, 111.
Enajst majhnih deklic je zgubilo življenje, ko so se pripravljale na božično veselico.
Na stotine šolskih otrok zbranih v poslopju farne šole, ko se je dogodila nesreča.
Šolske sestre močno opečene, ki so si prizadevale rešiti gorečo deco.
Quincy, 111., 23. dec. — Mej tem, ko so imeli šolski otroci javne šole pri cerkvi sv, Frančiška glavno skušnjo za božično veselico, katero so nameravali prirediti na dan sv. Štefana, se je užgala jedni deklici obleka in 10 minut kasneje 80 bile štiri ožgane clo smrti, dve ste umrli čez jedno uro in pet drugih pred polnočjo. Osem je 'bilo več ali manj opečenih in tudi izmed teh utegnejo nekatere umreti. Vse te deklice so bile od 8 do 12 let stare. Štiri šolske sestre, ki so vodile skušnjo in župnik Father Andrew, ki so vsi poskušali rešiti življenje nesrečnim, trpijo na opeklinah.
KAKO SE JE OGENJ PRIČEL.
Fopoludne 23. decembra se je zbralo v šolski dvorani sv. Frančiška od 500 do 000 šolskih otrok in razveit tega še otroci iz bližnje siro tišnice sv. Alojzija, ki so bili povabljeni priti pogledat zadnjo skušnjo za božično veselico. Osem točk programa je bilo že dovršenih, predno se je prigod i la nesreča. Na deveti točki je bil tableau, predstavljajoč: ,,Rojstvo Kristusovo" in vsaka izmed malih deklic, namenjena za to j(. »Ji : :jivi,:i!'ii;r.v uf :iiii
smrt.
Ogenj se je pričel v sobi, kjer so se oblačile deklice. Laurena Menke, jedna izmej učenk se je veselo šalila s svojimi tovarišicami in <se naglo zasukala okrog, kar je prišlo njeno oblačilce v dotiko s plinovo lučjo.V enem trenutku je bila vsa njena obleka v plamenu. Prestrašena je za-vpila na ves glas in bežala iz sobe, a katerekoli deklice se je dotaknila jo je užgala pri tej priči, ker so bile vse oblečene v lahka in tanka bela, svilnata oblačila. Jedna izmej deklic je skočila, ko se je plamen prijel njenega krila, z oknja v tretjem nadstropju. Bila je videti kakor goreča baklja. Zopet druga je drla po stop-njicah navzdol in ko jo že vsa obleka zgorela na nji, se je vrgla v naročje nekega tam stoječega moža in zaklicala: ,,jaz sem Buta Freuud", pa je precej potem mrtva padla na tla.
Upitje prestrašenih otrok in sester za kulisami je provzročilo grozno paniko v prednji strani dvorane in vsi otroci so vreli k stopnjicam. Da jih niso župnik sestre zadržali in pomirili, bi bilo število mrtvili gotovo še mnogo večje. Učitelj Frank Mu-shald je stal spodaj pri stopnjicah, ko je zaslišal klic: ,,ogenj!" Naglo je šinil navzgor po stopnjicah, a še predno je prišel na pol pota, mu je prihitela nasproti deklica, vsa zavita v plamen od glave do nog. Hitro je slekel suknjo in ž njo ogrnil dete, da bi udušil plamen, toda vsled bolečin in strahu vsa iz sebe, mu je skočila iz rok in dirjala naprej, ter se je kmalu nezavestna zgrudila na tla.
STRAHOVITI PRIZORI.
Upitje in ječanje ranjene deee je bilo srce pretresujoče. Vest o grozni nesreči se je kmalu zvedela po mestu in v trumah so drli ljudje v šolsko poslopje. Ognjegasci so bili hitro na licu mesta in pogasili ogenj. Po telefonu poklicani zdravniki so se tudi kmalu odzvali in lajšali nesrečnim deklicam njih bolečine. Stariši, ki so imeli deeo v šoli so hiteli na kraj nesreče in skrbno matere so trepetale strahu, ko so videle nositi ven* kaj ožgana trupla dekliška. Veliko jih je omedlelo;**'jok in stok je bil nepopisljiv. Nekatera trupla so bila
tako (jčgana, tja jih ni bilo moč spoznati imiogfe matere, hoteč se naglo prepričati, so li ostali njeni otro-čiči pri življenju, so si v razburjenosti ruvaU' lase ali padle v nezavest, tako da ho imeli zdravniki ž njimi ravno to l« ko opravka, kakor z ra njenkantiji..';:
Šola sy.' Frančiška je nasvečja v mestu Qi;>'icy in stoji ravno nasproti cerkvi, / Amero je samostan nemških ooJj^uSdpanov in semenišče S. Fran- ista solanškega.
Vojna v Južni Afriki.
Situa«i fi na južno-afrikanskem bojišču m ; ju le, malo spremenila do zadnjega :«lna. Očividno je, da se obe straniipripravljata na nov boj. Najuov >. p o r o č i 1 o asocijirane prese sloftp
Lon dun, 27. dec.—-Vojni nrad je p roj t i £ naslednjo brzojavko iz Cape Tovcsj, datirano z dne 20. de-tembra; generalMelliuen poroča, da se/ x,i||ažjjiik utrjuje v svojih posadkah Mu da je imel le male praske , u]itu- v Katenit je izgubil štiri kmije.*'
,,Mori'ing Post1' j6 l#iela (h,e 28. dee." brzojavko od Winston Spencer ■ ijnirclull, ki slove: ,,'Vso vojaško mu popolno zaupanje v svojfcfci poveljnika Sir R. Buller in da bode \ ,iekaterih dneh naznanilo v domovin" veliko zmago. Slab ntis je i, ]ir3vila na armado novica, daje l)il imenovan nov poveljnik briians;^ armade v Afriki."
Polož;.; Angležev je jako opasen; Buri so ptaborili na najvišjem hribu v obHji 12. milj od Ladysinith ki ga rsife obkoljenega' od vseh f»tsranij. A 12.000 mož so vsekakor kos m.'«',;; I' britanski armadi.
lin- ■	dovolj hrane za svojo
Yorške „Equitable, Assurance Society," ki so je pred kratkim vrnil iz Afrike v združene države, pravi, da imajo Buri v Pretoriji v svojih skladiščih nakopičenega dovolj vojnega materijala.
Gibraltar, 27. dec.— Britanska vojna ladija ,,Dunnottar Castle" z generalom Roberts, glavnim poveljnikom britanske armade v južni Afriki, je dospela sem včeraj. Tu jo je pričakoval general H. Kichener, ki je prišel sem iz Egipta da se združi s svojim višjim poveljnikom. Oba sta od-plula danes v Cape kolonijo.
SMRT V JAMI.
Grozna eksplozija v pennsylvanskem premogokopu.
40 premogarjev ubitih, stotine čeyljev globoko pod zemljo.
Do zdaj so potegnili iz jame 20 tnrli-čev in predno bodo odstranili vse razyaline, utegne poteči par tednov.
Brownsville, Pa., 24. dec.
Po imenih sodeč, smemo reči, da je med ponesrečenci največ Slovakov in Mažarov. Rapšie, Megič in Kovic -- so pa najbrž hrvatska ali slovanska imena. Če je tam v bližini kaj naših rojakov, želimo, da bi nam kdo, kaj uatančnejega sporočil o tej nesreči.
Ire
POTRES.
Dvoje mest razdejanih In šest žen pokopanih pod razvalinami.
Nove vrste sleparija.
Chicago, 111., 28. dec.—-Obravnava zoper Andr. Presley in Dr. Louis Ireland, ki sta zatožena, da sta osleparila Mrs. Mary Williams za $3.000, je preložena do 5. janua-rija. Oba zatožen ca zatrjujeta, da sta nedolžna, a detektivi sb trdno prepričani, da so vjeli dva zvita sleparja.
Gospa Williams je bogata udova, stara 61 let in pripoveduje, na kak način sta jej izvabila novce. ,,Pred tremi meseci" — pravi —- sem se seznanila z Andr. Presley, ki me je potem večkrat obiskal v niojej hiši. Zaročila sva se, kmalu potem mi je povedal, da bi lahko napravil dobro kupčijo, ko bi imel $3.000. Dala' sem mu jib, ko me je ptotem zopet obiskal, je pripeljal seboj Dr. Louis Ireland in mi ga predstavil za den tista. Ta doktor me jo kasne j i večkrat obiskal in mi skazoval večja pozornost, kakor sem si želela. Nekega dne je prvi prišel doktor, za nekaj časa pa Presley in ko ga je zagledal v svoji sobi je zakričal: ,,vidim <la si mi nezvesta, najina zaroka jo pretrgana, s teboj nočem imeti nič opraviti." Šel je in ni ga bilo več nazaj in tudi $3,000 ne.
Nesreča tia
Pamoiia, Cal. 20 zlomljenega kolesa popoludue vlak, ki Los Angflos nekaj uro, iz tira. Izmej p trije us®rteui in 21 Zdravniška pomoč
mestu.
železnici.
. dec. -r— Vsled je skočil včeraj vozi od tukaj v minut pred šesto opotnikov so bili je bilo ranjenih, je bila hitro na
V Braznell premogokopu, ki je lastnina ,,Stockdale Coal Co." in tri milje oddaljen od Brownsville, se je pripetila:včeraj jedna najgroznejših nesreč, kar jih pomnijo preniogarji v pennsylvaniji. Eno uro potem ko So spustili premogarje v jamo, je nastala ondi strahovita eksplozija, deleč na vse strani smrt in pogubo. Ivoiiko mož je bilo ubitih, se zdaj še ne da z gotovostjo določiti in se najbrž e nikdar ne bode moglo. Dvajset mrtvih trupel so že spravili na dan, a preniogarji zatrjujejo, da jih je najmanj',še- toliko v jami.
Vzrok eksplozije pripisujejo slučaju, da je nek premogar prišel s svojo odprto svetilko (nakedlight) v kraj, kjer se je nabralo veliko plina, in od tod eksplozija. Preniogarji trdijo, da jim je boss Thomas Joves dovolil rabiti v jami take svetilke, češ da je jama sigurna. Če je temu tako, potem pade vsa odgovornost velike nesreče na lastnike premogo kopa.
Eksplozija je napravila grozno razdjanje; 2 če vi j r debel in cemen-tovan zid je spremcfnila v prah in razrušila vse, kar se je sploh razru siti dalo. Kose kamna in železa je vrglo skozi, odprtino na površje in smrtonosni orni \/.duh, ki se je po fksnlpziji dvigal na prosto je žugal v smrti ti vsacega, ki bi se upal v' jamo.
Ob času eksploozije je bilo v jami od 50 do (50 , mož, izmej teh so jih našli pri življenju samo dvanajst, vsi drugi so mrtvi. John MesSe je j eden izmed rečenih. Grozovito je ožgan in leži doma v svoji hiši z glavo povito v obvezo. On pripoveduje:
„,Taz sem bil v hlevu pri mulah, ko se je pripetila eksplozija. Brat moj, Sam, je stal poleg mene in ravno pred njim njegov sin Albert. Tedaj je zagrmelo. Še nikdar v svojem živlsenju nisem slišal topega poka. Mislil sem, da rni je odneslo glavo. V par trenotkih se je razsvest-lila jama, drobni premogov! prašek se je unel. Stoj bj-at Sam je padel na tla, kakor ustreljen, njegov sin vrli njega. Hotel sem bežati, pa nisem mogel nikamor, kajti zdajci so nam ugasnile luči in bili smo v popolni temi. Na to začujem Alberta klicati na pomoč; prijel sem ga za, roke in vlekel v rov, nič se ni mogel ganiti. Na isti način sem potem brata izvlekel iz hleva, a kmalu je tudi meni odpovedala moč. Vlegel sem se na tla, na nekaj mehkega, bilo je človeško truplo, — mrtvo truplo, a zaspal sem nad njim, prepričan, da bo mrtvo spanje. Cez dolgo časa sem se še je zavedel, — zdaj vem, da sem spal 13 ur — vlivali so mi kave in žganja v usta, jaz pa sem jim pravil, naj ne hodijo v jamo, da je tam ek-sploziralo. Bledel sem.'Glava mi je gorela in obraz me pekel strašno, premogov drobni prašek se mi je za-ril pod kozo in mi provzroča grozne bolečine."
Veliko silo eksploziie dokazuje tudi to, da so našli po katastrofi na zemeljski površini človeško roko iu nogo. Bila sta to uda nesrečneža, ki je bil nbit 115 čevljev globoko pod zemljo, pa jih je eksplozija s toliko močjo vrgla na površje, kakor izstreli krogla iz puške.
Izmej 20. mriičev, ki so jih do zdaj našli je 15 identificiranih iu ta so: A. RapŠič, J. Pokelca, A. Pa-rabek, Geo. Rosilko, H. Magyar, P. Orosory, W. Thomas, M. Rohal, Sam Meese, A. Meose, M. Magič, Geo. Kovič, J. Potsky, J. Magyar.
Los Angeles, Cal., 25. dec.-— Danes zjutraj ob pol petih je bil v velikem delu južne Kalifornije močan potres, kije provzročil veliko škodo. Čuti je bilo dva razločna sunka v presledku dveh sekund; zadnji je b.il najmočnejši in je trajal skoraj jedno minuto.
Najbolj so ga čutili v mestu San Jacinto v Riverside County. Kupčij ski del mesta, obstoječ iz dveh ,,blokov" je popolnoma razdejan. Močno poškodovan je veliki Tourist hotel in mestna bolnišnica. Zadnji zid Johnson-bloka se je podrl, a k sreči ni bil nihče poškodovan V Santa Anna, San Diego, San Bernardino, Peorris, Riverside in mnogih drugih mestih je napravil potres dokaj škode. Dimniki so padali na tla, omet je letel s sten in vse ure so naenkrat obstale.
V Los Angeles ni napravil posebne škode, pač pa močno prestrašil prebivalce, zlasti turiste, ki so kar v ponočni obleki leteli na prosto.
Na indijanski reservaciji Saboba je spalo šest lndijank v neki stari, zidani hiši. Pri drugem sunku se je podrl zid, padel na speče žene in jih pokopal pod razvalinami. Tudi yeč Indijancev je bilo težko poškodovanih.
KUGA V HONOLULU.
S an F r a n o i s c o, Ca 1., 28. dec. Novica, da je v Honolulu izbruhnila kuga, je provzrooila da je odredil zdravstveni svet strogo preiskovanje vseh ladij, ki dojdejo v tukajšnjo luko. Parnika Centeuial in Newport, ki sta prišla včeraj in Tartar, ki je došel danes iz Manile, sta v kvaran-tani in se bodeta morala dobro pokaditi, predno bodo dovolili popotnikom stopiti na suho,
Iz Bombay so poroča, da se je zadnji čas razširila* kuga po vsej Indiji, zaradi tega bodo pazili v vseh lukah pacifičnega obrežja na vse mogoče načine, da se zabrani vstop črni morilki.
Žena na vislicah.
Brandon. Manitoba. 27. dec. — Emilia Hilda Blake, služkinja,, je bila obešena danes zjutraj zaradi umora gospe Lane, pri kal ere j je bila v službi. Mirnim korakom je ko-račila na vešala, in ko so jo vprašali, če želi še kaj povedati, ni odgovorila ničesar.
E. Blake, ki je bila še le 22 let stara, je stopila pred letom dnij v službo gospe Lane. Zadnjega julija so našli njeno gospodinjo s prestreljeno glavo mrtvo v postelji. Dekle je poklicala ljudi in trdila, da je nek tramp umoril gospo. Pri preiskavi pa se je pokazalo, da je bila ona sama umorila gospodinjo. Zlodejstvo je tudi obstala.
Y donui^i zemlji počivajo žrtve vojne .ladij« „Maiiie."
Washington, D. C., 28, dec. Telesni ostanki 150. vojakov in mornarjev, ki so bili usmrteni v eksploziji' vojne ladije—,,Maine" v ha-vanski luki. so bili. pokopani danes z vso vojaško častjo na pokopališču Arlington. Sprevoda so se udeležili predsednik McKinley in udje kabineta admiral Dew, generalmajor Miles s svojim štabom in mnogi častniki armade in mornarice. Vzlie velikemu mrazu seje zbrala na pokopališču ogromna množica ljudstva. Vojaški kaplan Chidwik, katoliški duhovnik, ki se je heroično odlikoval ob času razstrelbe na ladiji ,,Maine," je izvršil obred pri pokopu in se v ganljivem govoru poslovit od svojih vejnih tovarišev. Mornarska godba je zaigrala otožno himno:
Srečen v' rokah Jezusovih", oddelek mornarice je ustrelil trikrat, amerikanska zastava se je nagnila na grob in slavnost je bila končana.
JOHN KUKAR,
glavni zastopnik paro-brodnih družb na vseh črtah.
JPrekomorske in železmine liste v stari kraj in nasprotno.
Rojaki, ki kupujajo od mene prekmor-ske ti kole, so hvalijo ss dobro postrežbo na suhoin in na morju.
Pošiljam denar v staro domovino po dnevnem kurzu.
V teku pol leta som poslal čez 50 tiso? dolarjev v staro domovino in do zdaj ni bilo šo mkade pritožbe ali sitnosti. Kdor po meni pošlje denar, je gotov, da ge bo dobil tisti, komn je namenjen.
Rojaki! Ako hočete varno potovali in po gotovem potu pošiljati svoje teško zaslužene ndvce domov, obrnite se na svojega rojaka:
john kukar,
920 North Chicago Street,
JOLIET, ILLINOIS.
Telefona »tcvllka 348.
Svoji k svojimi
Ravnokar je izšel
KATEKIZEM
za
katoliške šole v združ. državah ameriških.
Sestavil in izdal Iiev. P. 8. Šustoršič
Z dovoljenjem preč. gosp. Jako b a T robec, Škofa v St. Cloud, Minnesota.
Cena 40 centov.
Dobiva se pri Rev. F. S. Šusteršič, 812 N. Chicago St., Joliet, 111. in pri ,,Ame-r kanskem Slovencu."
JOHN J. WELNITZ,
ODVETNIK.
Govori se nemški in poljski. Suite 406^<?uttfttg Building, J^f ^
w. c. Holzhauer,
LEKARNAR. 109 North flhieasro Str^t.
"jrroaaja razna zdravila in kemikalije. Posebno pazimo na zapiske. Imamo najboljše pasove in garanti: ramo za njih rabo. Cene so najnižje. Oglasite se pri nas.
ROJAKI!
Za Božične praznike
imam naročeno i m pori: i rano
PLZEHSKO PIVO
+0+00+0+
V moji gostilni* je dobiti vsaki čas 'brezplačno dober "lunch".
Prodajan* v,že 10. leto tiketo za v stari kraj, ali iz stare domovine za Ameriko. "Hamburg-American Lise" je jedna najboljših črt in to zastopam jaz. Kdor ima kak ,folmaht'za napraviti, naj'so oglasi pri meni. Izkušnje no manjka. Se priporočam slovenskemu občinstvu:
jos. stukel,
na voglu .Jackson in Indiana ulic, JOLIET, ILLINOIS.
POJDI K
Heintz Brothers
.....PO....
groceri, plehovino, glaže-vino, svetilnice itd.
Vse po najnižjih cenah.
Heintz Brothers,
203 Jefferson Street, JOLIET, - - ILLINOIS.
TR0ST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK.
Posebnost so naše
"The U. S." 10c. in "Meerschaum" 5c,
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet, Ills.
ROJAKI! Pristopite k slovenskim, katoliškim podpornim društvom.
Iz slovenskih naselbin.
Joliet, 111. 28. dec. — Božične praznike smo praznovali pri nas jako slovesno. Cerkev je bila ozaljšana še lepše, kakor prejšnjo čase in poleg tega smo dobili za Božič več novih rečij v cerkev. Veliki oltar se je svetil v svitu električnih lučij, kakor še nikdar poprej; v svetišču smo opazili nov, dragocen karpet — dar ženjskega Marijinega društva Sv. Rožnega venca; na stranjskem oltarju pa so vabile k sebi mlado in staro lepe nove jaslice — dar naših katoliških moških društev. Cerkveni pevski zbor je pri veliki sv. maši ob 5. in ob 10. uri se znano preciznostjo pel doslej še tukaj nikdar peto mašo.
Ob 8, sv. maši so pa nežni glasovi šolske dece razveseljevali odrasle z veselimi božičnimi pesmimi. Ljudstva se je pri vseh treh sv. mašah kar trlo. Pokazalo se je ob tej priliki, da bo cerkev kmalu premajhna za našo župnijo —r- ako ni že zdaj — in da se bo treba poprijeti župljanom nove naloge — razširjanja in povečanja cerkve. Božično daravanje je prineslo letos $270.25.
Na sv. Štefana veččr so priredili šolski otroci pod vodstvom sester iz reda sv. Frančiška lepo božično veselico. Dvorana je bila natlačeno polna. Razne točke programa so izvršili v splošno zadovoljnost zbranega občinstva, zlasti pa je vsem ugajala veseloigra: ,,Nezadovoljni drvar." Glavni vlogi sta jako dobro pogodila učenca Jos. Stukel in Ant. Nemanič, pa tudi dr,igi igralci so pokazali, da imajo lepe zmožnosti za umetnost na odru. Občinstvo jih je opetovano častilo z glasnim odobravanjem. Prav spretna iglalca na gla-soviru sta se pokala: Edvard Schwab in Nežika Jurejevčič.
Isti večer je imelo slovensko katoliško društvo sv. Cirila in Metoda svojo veselico. Da i tam ni manjkalo-zabave, se ume samo ob sebi.
G. Jan. Zupančič, ki je bil zadnjih par tednov močno bolan, je zopet toliko okreval, da more po svojem opravilu.
Zenitev — kakor kaže — tudi prihodnje leto ne bo manjkalo pri nas. Že na Božič je bil oklican en par.
Rev. P. W. Dunne, župnik irske fare sv. Patricija in vsem jolietskim Slovencem dobro poznat vsled prijaznosti in simpatije, ki jo je imel od početka naše cerkve — že pri blagoslovljen ju vogelnega kamna je imel lep angleški govor — je obhajal minoli teden dvajsetletnico svojega maš ni št va in ob jednem svo-' jega službovan ja v Jolietu. V masti ifct posvečen je bil šil. dec. i. 18TW in precej potem ga je poslal chicaški nadškof v Joliet za kaplana k cerkvi Matere Božje, kjer je bil tedaj za župnika Father Burke, sedaj škof v St. Joseph, Mo. Tam je deloval 6 let, potem pa je bil postavljen za župnika pri cerkvi sv. Patricija, kjer je še zdaj obče priljubljen ne le pri svojih farmanih, ampak pri vseh naših meščanih. Vsi angleški jolietski časniki so prinesli o njem pohvalne članke, torej se jim pridruži še ,,Amer. Slovenec" se srčno željo: ,,ad multos annos! Father Dunne!"
Dne 31. dec. t. 1. bode v slovenski cerkvi sv. Jožefa slovesna sv. maša o polnoči.
I'neblo, Colorado, is. dec. '99. Častiti gospod! Najprvo čestitam zalednim jolietskim Slovencem na njih požrtvovalnem rodoljubji, da so se tako moško potrudili dobiti „Am. Slovenca" v središče ameriškega Slovenstva. Kajpada pripade večji kos te narodno-zaslužene časti Vam, častiti gospod župnik, na čegar inicija-tivo se je vsekako združil konsorcij, ki je prevzel nadaljno upravo prvega slov. katoliškega lista v Ameriki. Vrlemu listu je za novo leto želeti najboljšega vspeha, vsestranske gmotne in moralne podpore pod Či-lejšim uredništvom sposobnejša in zato spretnega voditelja slovenskih Jolietčanov. Bog z Vanii in sreča junaška!
V sveto dolžnost pa moramo tudi šteti, da se vselej hvaležno spominjamo doslejšega uredništva tega neobhodno potrebnega lista v skrbnih rokah za narodno p robu j o osive-
lega starčka t Towe.ru, ravnokar zaslužno odlikovanega .monsignora č. gosp. Jos. F. Bulia. Dobri Bog ga nam ohrani še dolgo M-sto let kot našo diko, naš pono*, -/.lasti pa kol vzgled neumorne vstrajnosti v požrtvovalnem delovanju zn "narod slovenski!
Kakor kaže datum trga dopisa, utegne mnogokateivga mojih znancev iznenaditi okolnost, da sem se moral morda za vselej posloviti iz priljubljene Minnesota. Po nasvetu zdravnikov namreč sem se odločil, dapremenim podnebje,in tako upam, da mi mili gorski zrak v kratkem povrne in utrdi ljubo zdravje. Potemtakem smejo rojaki v Denver ju, Colo., upati, da dobe v malo mesecih lastnega dušnega pastirja.
Iz zdravstvenih ozirov bivam začasno v mestu Pueblo. Vsled svoje zdrave lege je ta kraj-sw fovno znan in priljubljen zlasti na pljučih bolnim. Nad morsko gladino leži do 4,732 čevljev visoko, z jako milim podnebjem. Mesto kaže jako živahen promet. Za nas Slovence posebne važnosti so zlasti rudotopilnice, v katerih si z mučnim dolom pribori do poldrugi tisoč naših rojakov svoj skromni vsakdanji kruhek. V verskem oziru so Slovenci združeni z Nemci že od leta 1890. Od časa do časa jim je Bog dal priložnost, da so dobili medse slovenskega duhovna, da so zamogli opraviti svoje verske dolžnosti. Tako jih je n. pr. leta 1892. obiskal iz Minnesote benediktinec č. g. Vincenc Sifrer, nastopno leto pa iz iste st. johnske opatije o. g. Ciril Zupan. Le-tega gospoda je za versko reč skrbni opat za stalno poslal v Colorado med Slovence že leta 1894. S pomočjo požrtvovalnih vernikov je spretni gospod Ciril že nastopno leto zamogel pričeti z zidanjem cerkve Matere Božje, katere sliko vidijo čitatelji v današnji številki tega lista. Hiša božja je jako prostorna in solidno zidana v prijetnem rimskem slogu, 130 č.dolga in 54 široka. V pritličju se nahaja šola z društveno dvorano. Veličastno stavbo razsvetljuje električna luč. Gospodje Jednptini zborovalci v lanskem poletju se je gotovo še vrlo spominjajo. Stroški za toliko cerkev so bili seveda ogromni. Doslej so se mogli komaj na polovico 'poplačat, Zemljišče, na katerem stoje cerkbv, župnišče in hiša za Šolske - sest re, meri 225 č. na dologost n 140 č. na sirokost.
Nepotrebno bi bilo t !Ui, da sta. si Nemec in Slovi n*<\ - kol hi. že po naravi nezbli/- -.	bi i o
tudi.v tej kateli'1;	-»nil ;o
bilo treba za cerkev <>i>>-: .t o. lodno-stiina. Pa, kakor vsakdo le po sebi sodi, se je tudi Slovenec izražal ob slehrni kolekti, mislec?, da s svojim zneskom vendar no pomaga pravi slovenskoverski stvari, kakor bi sicer rad, če bi ne bilo zveze z Nemci; Nemec pa si je obratno tudi tako mislil. Na ta način na nobeni strani ni bilo pravega zanimanja ali veselja darovati za cerkev.
Nedavno pa so si zavedni slovenski možje izmislili pametno besedo. Sklicali so rojake na posvetovanje in pogumno stavili predlog, da bi se v cerkvi ločili od Nemcev. Slovencem je bilo to jako po volji in Nemecn kajpada tudi, s tem razločkom, da jim slovenski del fare izplača v pol leta $5000. Tako bodo Nemci postavili zase lastni hram božji, Slovenci pa postanejo samostojni župljani pod vodstvom vrlega svojega župnika, č. g. Cirila. Slovensko se bo upravljala fara, slovensko se pelo na kom, slovensko se pridigovalo in izpovedovalo, slovensko se poučevalo v šoli! Ni čuda, da bo vsak Slovenec v Pu-ebli z veseljem bolj globoko segel v žep, ko se gre zato, da se čim prej o tepejo nemškega soseda, saj si bo v svesti, da se njegov dar porabi za domačo reč, da bo imel v cerkvi svoj lastni dušni dom, da bo njegova deca zahajala v domačo, čisto domačo šolo, kjer bo v domačem jeziku zajemala vednosti za poznejše življenje. V mestu Pueblo živi do dva tisoč slovenskih rojakov, če bodo vestno držali skupaj ter vzajemno postopali po besedah svojega duš nega pastirja, je upati, da bo slovenska fara v kratkem stopila na lastne nogo in postaia vzgled večini slovenskim skupinam po drugih krajih prostranih držav ameriških.
Iskren pozdrav in srečno novo leto!
I. L. Burgar.

MKMHf
A. NHMAMCH.
SLOVENSKA
(carnolian
gostilna
saloon.)
J>1."> lYoi'tli Scott Street, corner Ohio Street,
JOLIET, ILLINOIS.
Točim vedno svejo Sehringovo pivo, nar boljši Kentuckysko, Kalifornijsko in z stare domovine importirani tropinovec, slivovic in kimlovic. Vsakoverstne sinodke, tudi od rojakov delane. Velika zaloga vsakoverstnega in tudi Kalifornijskiga vina. Obiskovalcem moje gostilne je celi dan na razpolago gorki prosti prigrizek. Na prodaj imam 60 vedrov domačega vi iz Newyorskega grozdja. Pokušnja na razpolago v moji kleti. Vino je črno in belo.
vina

0+0+0+&+0+0+0+0+0+0+0+0+0+0+0+
BRATA NEMANICH, TRGOVCA Z GHOCERIJSKIM BLAGOM,
913 North Sc tt Street, Joliet, 111.
Velika na novo založena prodajalnica groeerijskega blega, suhega rpesa in deželnih pridelkov. Hitra postrežba vsakemu. Vozi se v hiše dvakrat na dan.
Brata, 3STema:n.io:h_.
Ustanovi jenu januarija leta 1897.
Meščanska Združena Godba.
SILVESTER STRAMETZ, vodja.
Preskrbljuje izvrstno muziko zu plese, koncerte, parade, sprevode, zabave, serenade, piknike, svatovščine, politične shode, društva, dirke itd. . .
GLAVNI URAD:
920 North Ghip.a.tm Rtr^t
ANTON o GRAHEK,
predsednik, 1012 North Broadway Street.
john kukar, "fc
920 North Chicago Street.
DRUGI URAD:
1 HI O AT~.~-f.1- t->
-A-KZO HOCES ZJL.
v • v
.. Božične praznike
kupiti kak dar svojemu prijatelju ali sorodniku, oglej si našo pro-dajalnico. Imamo veliko zalogo.
Zlatnine in srebrnine, na izbero, srebrnih-fin zlatih ur, budilnih ur, žepnih namiznih in sterskih «r, urnih verižic, muzikalnih instrumentov.
Vsa popravila ur in druge zlatnine in srebrnine izdeluiemo točno in po nizki ceni.
KAROL OESTERLE,
ZLATAR,
X06 Chicago ulica,
JTOLIET, ILL.
NA PRODAJ
imam zemljišča v vseh krajih mesta po nizkih cenah. Lote od $150 naprej. Na6in plačevanja »i leliko izbereš sam,
DENAR NA POSODO,
Posoj \xj em denar v kakoršnem-koli znesku, dali pomagam ku/pi-ti si svoj dom ali izplaoali kak star dolg, z jako ugodnimi pogoji.
REAL ESTATE!
. Pregledujem in preishujem '/Real Estate" papirje in "Titles", katere moraš dati preiskati, če hočeš biti gotov, da to kar si kupil, je tvoje.
James C. O'Connoi
404 Tan Buren Street, Joliet, Illinois.
ŠTEFAN KUKAR
-—• tregovec
l GROGERIJSKIM BLAGOM,
« PREMOGOM IU »
Joliet, 111.
920 No. Chicago St..
Telefona številka 348.
MARTIN PLUT.
East Helena Montana
na Main cesti, naznanja vsem bližnjim in v mesto na novo došlim rojakom, da je odprl svojo novo urejeno gostilnico, v kateri bode dobiti vsak čas vsakovrstnih krepilnih pijač in dobrih smodk.
Za obilni obisk se priporočam
Martin Plut.
Iz stare domovine.
WILCOX BROTHERS.
Na zapadu nejvečja zaloga
KOČIJ, VOZOV, KOMATOV, JERMENJA
in druge konjske oprave. Nizke cene.
Na voglu Cass in Desplaines ulic, JOLIET, ILL.
m. w. kelly, m. d.
doktor zdravljstva,
st. 619 Cass ulice, JOLIET, ILL.
URADNE URE:
Od 8 do 10 zjutraj, od 1 do 8 popolirdne, od 7 do 9 zvečer.
TELEFONA ŠTEVILKA 2008.
CHARLES F.BLOOD,
JUSTICE OFFICE & NOTARY PUBLIC,
številka sob 216-218,
v drugem nadstropji
BARBER BUILDING, JOLIET, ILL.
The Joliet National Bank.
KAPITAL $100,000.
T. A. MAŠON, predsednik.
GEO. M. CAMPBELL, podpredsednik.
ROBERT T. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton ulic.
Razpošilja denar na vse kraje sveta.
AK0 HOČEŠ DOBRO FOTOGRAFIJO
HODI
R DOBREMU FOTOGRAFU,
TO JE
C.MURR
številka 410 Jefferson St. Njakove slike co najlepše!
Prepir na Slovenskem. Na
zadnjem shodu političnega društva ,,Edinost" v Trstu se je govorilo tudi o ,,prepiru na Slovenskem." Govorila sta o tem poslanca dr. La-ginja in Spinčič, in sicer—kar se pri njih ob sebi ume je—s potrebno obzirnostjo na vse strani in z vsem taktom. Gospod dr. Laginja je obžaloval ,,prepir" na Kranjskem in še bolj prepir na Goriškem, ki je prov-zročil odstop grol'a Coroninija, in vsled katerega se je bati še drugih posledic. Zastopal je stališče, da bi morali gg. dr. Gregorčič, dr. Turna in Gabršček hoditi in delovati skupno ter jih je prosil, naj si podajo zopet roke, ali da se boj vsaj omeji. Gospod Spinčič je rekel, da je na Kranjskem sani osebno poskušal, ako bi se dalo pomiriti prepirajoče se stranke, a prepričal se je, da je težko kaj storiti. Mej tem je nastal prepir na Goriškem. Izrekel se je za to, naj shod izreče svoje obžalovanje na prepiru ter pokliče se brate, naj mislijo na skupni blagor vsega naroda, ter pristavil, da si na Kranjskem obeta malo uspeha od tega koraka, ker smo ločeni po načelih liberalizma in klerikalizma, katera pojma po mnenju g. Spinčiča nimata v našem narodu korenike, ampak sta iz tujine preneseni bilki. Končal je s (pozivom, naj si goriški Slovenci, ako že ni mogoče skupno delo, vsaj delovanje razdelijo.
Y Ljubljani je umrl g. Ivan Per-dan po daljši želodčni bolezni previ den s sv. zakramenti. Bil je predsednik trgovske in obrtne zbornice. Pokojnik je kot deželni poslanec zastopal trgovsho sbornico v dežel-bem zboru. Pripadal je politično k narodno-napredni stranki, vendar je bil zelo zmeren in je često obžaloval prepir mej Slovenci, v svojem zasebnem življenju je bil blag in dobrosrčen, kot trgovec zelo zveden in obče priljubljen.
Nesreče. Iz Novega mesta poročajo: Danes, C. dec. so našli pri Loki v Novem mestu blizu drsališča utop-1 j enega moža v Krki. Stal je baje pokonci v vodi. Našli so pri njem listnico z dvema desetakoma in v žepu je imel dva gold, in nekaj kr. in venec fig. Ker jo bil včeraj Miklavžev semenj, je revež hotel bržčas svojim otrokom donestito darilo. Vračajoč se domov se je na dosedaj neznan način ponesrečil. Za njim plaka, kakor se govori, vdova s 6. otročiči. Sodi se, da je vinjen zašel v Krko, misleč, da gre proti Brš-ljinu.
Grozoviti oče. šele pred kratkim se je izvedelo, da ima posestnik F. Fačič v Podgriču pri St. Vidu v po-stojinskem okraju svojo 32letno umobolno hčer že več let v.hlevu zaprto. Sirota je vsled tega in vsled slabe hrane telesno propadla. Fabčič se opravičuje s tem, damn je blazna hči — hišo onesnažila. Stvar se je naznanila sodišču. Čudno, kako da se toliko časa ni zvedelo za to poče-njanje F. Fabčiča!
Uilior. V. Kadomerju pri Ljutomeru je ustrelil neznan zločinec 54-letno vdovo Marijo Gaberc v njenem stanovanju ter jo oropal za 25 ghl.
pričelo s proslavami tega znamenitega leta spodnještajarskih Slovencev.
Umrl je V Kranju 5. dec. zjutraj 82-letni g. Peter Mayer, ki je nad 40 let vodil pivarno, sedaj lastnino njegovega sina.
Prešernov spomenik v Ljubljani. Konkurenčne načrte za Prešernov spomenik bodo razsojali nastopni gospodje: Aškerc Anton, mestni arhivar; Duffe Jan, mestni stavbni svetnik; Franke Ivan, c. kr. realčni profesor; Govekar Fran, pisatelj; Klinar Anton, deželni višji inženir in Subic Ivan, c. kr. ravnatelj obrtnih strokovnih šol.
Okužena ladja v Trstu. Sanitetna oblastva še sedaj ne vedo, kako naj preprečijo zanešenje kuge v Trst. Nekateri modrijani so sicer pisali, da se bo kava, ki jo je pripeljala ladja ,,Berenice" v Trst, žgala, a na to ne misli nihče. Za to tudi v laoaretu absolutno ni prostora. Za sedaj je sanitetna komisija odredila, naj se izkrca 4000 vreč kave, da bo mogla vse prostore na ladji pregledati. Sele potem se določi, kaj stori nadalje. Komisija hoče ladjo desinficirati. A kako to storiti, dokler je kava na ladji, zlasti ko se mej vrečami nahajajo žive in gotovo vsled kuge poginole podgane':' Kakor poroča ,,N. VVr. Tagblatt," je komisija sklenila, da prej, kakor se odloči, kaj storiti s kavo, ,,bo vzela v opazovanje na ladji nahajajoče se podgane in bo dala uničiti tiste vreče, ki so jili bolne podgane onesnažile!! Ako se izkaže, da na ladji ni bolnih podgan, se izkrca ka\a, vreče pa se iz-perejo. ,,Kaj pa, če kaka okužena podgana zbeži z ladje na kopno, kar se prav lahko zgodi? Iz vseh priprav se vidi, da bi komisija rada na vsak način rešila kavo, vreče in morda še podgane, in vendar preprečila vsako zanešenje kuge, a to ni mogoče. Verjetno je sicer, da se kuga ne zanese, dasi je v Oportu na Portugalskem nastala šele dva meseca potem, ko je bila okužena ladja prišla v dotični pristan, ali gotovosti ni nikake.
Loughran&^choenstadt
ZAVAROVALNINA PRODAJA ZEMEJIŠČA POSOJEVANJE
DENARJA Telefona številka 16».
Barber Building,
JOLIET, ILL.
V Chicago in nazaj $1.15. Ena „ožn]a 60c.
J.O.Gorman&Co.
Prodaja železnine listke.
319 Jefferson Street,
JOLIET, ILL. Listki za vse železnice vsaki čas.
Ud garantijsko družbe prodajalcev železničnih listkov.
mirovni sodnik.

Louis petty,
JUSTICE COURT.
Številka sobe 8 in 9.
225 Jefferson Street, Joliet, 111.
COLLECTION AGENCY.
Agencija za kolektiranje dolgov.
SE GOVORI SLOVENSKI
je odpeljalo iz novembra 188
V	Ameriko se
Ljubljane meseca oseb,mladeniče, kateri so še podvrženi vojaški dolžnosti, pa so pridržali.
Razstrelba. V torek zvečer je pri Š tem bur ju v Kaiuliji pri Nov. mestu eksplodiral aparat za razsvetljevanje z aoetilenom. Eksplozija je nastala vsled tega, ker je hlapec z odprto lučjo prišel kotlu preblizu. Dasi je Krka mej Kandijo in mej Novim mestom precej široka, stresle so se vsled te eksplozije tudi najodaljnej-še liiše v Novem mestu. V Steinburje-vi gostilni je seveda nastala panika. Eksplozija je vrgla streho z lope, v kateri se je nahajal aparat in zabila vse šipe. Hlapec, ki jo je po svoji neprevidnosti provzročil, je bil močno opečen na rokah in na obrazu, nekemu možu, ki se je ravno tedaj peljal mimo Štemburjeve hiše, pa je bila brada osmojena.
Zmrznil je 3. t. m. 50 let stari kovač Fran Poklin iz' Medije v občini Kolo vrat. Napil se je bil žganja in v pijanosti padel v potok, kjer so ga drugi dan našli zmrznjenega.
Y	Ameriko se je napotil Lovro Krašovec iz metliške ga okraja, pa je jnoral potovanje prekiniti, ker je tako hotela policija, ki ga je ustavila, ker še ni izpolnil vojaško dolž nosti. Bil je siguren, da se mu bode potovanje posrečilo, kajti sestavil si je bil že pismo na mater, v katerem' jej poroča, da je srečno prišel do morja. Sedaj jej je^ pa naznanil tužno vest, da se nahaja v zaporu.
Stoletnica rojstva A. M. Slom-
jšeka. Dne 20. III. lil. je minolo 100 let, odkar se je rodil Slovencem na Ponikvi nepozabni vladika Anton Martin Slomšek. Kmalu se bo
Porotne obravnave. Pri ljubljanskem deželnem sodiscu vršila se je obravnava proti 25 let staremu tesarskemu pomočniku Ivanu Pet-košu iz llečice in 30 let staremu čevljarju Mih. Dobravcu iv Zaspa, katera sta bila obtožena hudodelstva oboja. Dne 8. septembra letos bil je ,,pri Ferjančku" na Rečici ples, katerega se je udeležilo mnogo fantov iz Rečice in Grada. Nastal je prepir. Vsled zabavljanja fantov iz Gruda odšla sta obtoženca iz gostilne ter se dogovorila, da bodeta omenjene fante napadla in nabila. Pet-kos oborožil se je s cepcem, Dobra-vec pa z gnojnimi vilami, ter sta pri Dečmanovi hiši, za zidanim stebrom skrita, čakala, da pridejo fantje iz gostilne mimo. Cez kake pol ure so fantje res prišli; obtoženca sta jih iznenada napadla ter prizadejala Matevžu Pavlicu take poškodbe! da je le-ta še isto noč umrl; Tomaž Major pa je bil težko ranjen. Ker so porotniki krivdo potrdili, obsodilo je sodišče Miho Dobravca na pet in pol leta, Ivana Petkoša pa na pet let težke ječe, poostrene z j ednini postom mesečno in trdim ležiščem v temni celici dne 8. septembra vsakega kazenskega leta.
Pri obravnavi, ki se je vršila 8. t.m. pri ljubljanskem deželnem kot porotnem sodišču, bil je 18 let stari krojaški vajenec Anton Tomšič iz Kranja, obtožen hudodelstva tatvine. Krojaškemu mojstru Konradu Pučniku v Kranju zmanjkovalo je že več let sem denarja, tako da je o priliki bilance imel nedos-tatka po 300—400 gld, ne da bi za-mogel priti temu na sled. Tekom meseca avgusta letos zapazil je Pučnik, da mu je iz omare, ki jc stala v spalni sobi, zmanjkalo 10 gld in šele tedaj utrdil so je sum,da se vrše tatvine. Naravno padel je sum na obdolženca, ki je imel vodno dosti denarja. Tomšič je sicer tajil, a ko se je preiskal njegov kovčeg, našlo se je v njem za 1085 gold, gotovine. Obdolženec opravičeval se je s tem, da je ta denar našel letos v Ljubljani v Kolodvorskih ulicah. Ta sani na sebi neverjetni zagovor izkazal se je povsem neresničnim, kajti po dopisu, ljubljanskega magistrata ni bilo nič naznanjeno, da bi bil kdo izgubil tako svoto. Po izpovedbah orič pa se je bognalo, da je imel Tomšič že par let sem vedno dosti denarja; kupoval si je pogosto novo obleko, živel je izredno dobro, si kupil uro itd. Od doma pa ni dobival denarja in na posodo od strank absolutno ni mogel toliko dobiti. Priča Martin Demšar pa je izpovedal, da si je obtoženec dal pri njem napraviti ključ od hišnih vrat in pa lcjuč od neke omare. S tem ključem pa se odpira ravno omara, v kateri je imel Pučnik denar. Končno pa je obtoženec tudi sam priznal, da je vzel jedenkrat iz omenjene omare ,,par goldinarjev." Uvažuje ta do-kažilni materij al potrdili so porotniki soglasno vprašanje glede hudodelstva tatvine, vsled česar je sodišče Tomšiča obsodilo na pet let težke ječe, poostrene z jednim po-
stom mesečno.—Pri drugi obravnavi sedel je na zatožni klopi 43 let stari delavec Juiij Bergant iz Dvori j, obtožen hudodelstva tatvine. Bergant, ki se je od meseca julija letos naprej, prišedči iz Švice, brez dela potepal po Gorenjskem, ukradel je 4. septembra Edvardu Sim-nica v Kranju purana, ga zaklal in odnesel. Pri tein pa je bil zasačen in je zaslcdujočira z odprtim nožem pretil. Obtoženec bil je krivim spoznan in obsojen na 18 mesecev težke ječe,, poostrene z jednim postom mesečno.
Pri prvi obravnavi, ki se je vršila pri ljubljanskem deželnem kot porotnem sodišču, bil je 37 let stari posestnik Alojzij Ažbe iz Dolenčič v škofjeloškem sodnem okraju obtožen hudodelstva uboja svoje lastne žene. Obdolženec, precej imovit, a pijači in igri udan posestnik, ki je dovršil tudi par latinskih šol, živel je že več let v prav slabih odnošajih s svojo ženo Fraučiško, kajti tudi le-ta se je zadnji čas udala pijančevanju, .->it<l<><l česar je seveda nazadovalo gospodinjstvo, in so nastali večni prepiri med možem in zeno. Ko je meseca septembra na žalosten način umrla Ažbetova mati Marjana, so se odnošaji med možem in ženo še znatno shujšali in je žena popivala vedno bolj. Razven tega pa je tudi obdolženec začel z ženo še su-rovejše ravnati in jo pretepati. Vrhunec pa je doseglo to surovo ravnanje dne 5. novembra. Bila je ravno nedolja in v hiši so sedeli domači skupaj pri mizi. Žena bila je zopet precej pijana, mož pa jako razburjen ' /ena skregala se je z deklo ter jo, preteč jej z nožem, podila iz hiše, na kar je dekla Marija Tavčar v resnici odšla. To je razjezilo obdolženca, in ko je žena kmalu potem šla v hlev, zagrozil jej je: ,,Ce dekle do večera ne bo nazaj, bo to tvoja smrt!" Vračajoč se iz hleva, padla je žena, kar jej je mož zopet očital, a ona je dejala: ,,Bo pa takrat drugače, kadar boš deklo vzel!" Mož jo na to skočil za ženo, jej »dal par klofut ter je še potem na tleli ležečo z vso močjo suval z okovanimi čevlji v hrbet. Potem jo je pustil v spodnji hiši in se ni več brigal za njo. Po noči okolo dveh prišel je obdolženec klicat hlapca in pastirja, ki sta tudi videla gospodinjo v hiši ležati. Ažbe je svoje dejanje sprva tajil, potem pa v polnerii obsegu priznal ter še pristavil, da se je žena nekaj dnij poprej tudi sama poškodovala, ko je padla po- stopnicah. Pri obdukciji naSla* gta zvedenca mnogo poškodb; desni'laket je bil razpahnjen, lopatica pa dvakrat zlomljena in zlomljeno jo bilo tudi troje reber.
Nekat....... "oSkodbe so bile smrtne
in so tudi" provzrooile smrt poškodovane. Ažbe bil je hudodelstva uboja Svoje žene krivim spoznan in obsojen na šest let težke je če, poostrene z jednim postom mesečno in trdim ležiščem v temni celici dne 5. novembra vsakega leta.
M. P. SCHUSTER
o o o
Prodaja lote in hiše na zapadni strani mesta na mesečna plačila.
POSOJUJE DENAR.
ZAVAROVALNINA.
Številka sobe 20,
Y01NG BUILDING,
f JOLIET, ILL.
W. IX. CLARK,
ZAVAROVALNINA.
prodaja zemljišč.
Porojovanje denarja po	odstotkov-
222 Jefferson ulice, Joliet, 111.
H. Boelime,
arhitekt,
Joliet, Ills.
Pisarna v nadstropju Will county National banke.
Doctor Clyne
ZDRAVNIK IN OPERATER
se priporoča slovenskemu narodu.
OFFICE IN STANOVANJE:
JOLIET, ILL.
402 So. Ottawa St.,
URADNE URE:
Od 13 do 4 popoledne.	Od 6 do 8 zvečer.
Številka telefona 342.
JOHN GRAHEK
vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino in najboljSe smodke.
1012 North Broadway, JOLIET, ILL. USTANOVLJENA 1871.
Mill Ciily National IM
OF JOLIET, ILLINOIS,
Kapital in preostane k $260,000.00
American Ice Co.
TRGOVCI
premogom, ledom, drvami, ogljem itd.
s
OIHoe: 11a voglu Chicago In Columbia Streets. Office Telephone JsTo. 67.
Residence Telephone No. 139.
Mehki premog 3.25 .......3.50
Trdi premog	. 6.75
NORTH STAR SALOON.
♦oo*
mihael kral, iast.uk
♦oo*
Prodajalec vina, žganja, smodk.
1210 North Scott St. JOLIET -- ILLINOIS.
Martin Fir,
PRODAJALEC
POSOJUJEM LEU AH ...
po najnižji tržni ceni s pravico plačevanja na obroke.
Preiskujem "Abstracts of Title" za vsa zemljišča in lote v Will County.
vina, žganja in smodk.
1103 North Scott St.
Telefon 2272. JOLIET, ILL.
kazenskega
Pri drugi obravnavi sedel jo na zatožni klopi 34 let stari železniški delavec Josip Jeglič iz Dovjega, obtožen hudodelstva uboja. Zvečer dne G. novembra' bilo je nekaj fantov v krčmi Janeza Janše v Dovjem, med drugimi tudi kmetski fant Jože Pogačnik in obdolženec. Pogačnik začel se jc šaliti ter je tudi Jegliča nekako vojaško komandiral. Vsled tega skregala sta se in sprijela, a ko ju je gostilničar odpravil iz sobe, napadel je obdolženec Pogačnika v veži z nožem ter ga dvakrat zabodel v prsa. Ranjenec bežal je kakih sto korakov daleč, potem pa se je nezavesten zgrudil in kmalu umrl. Jeglič, ki priznava dejanje, in ki je bil zaradi tepeža že petkrat kaznovan, bil je obsojen na pet let težke ječe, poostrene z jednim postom mesečno in trdim ležiščem v temni celici dne 6. novembra vsakega kazenskega leta. 1
Koroške novice. Gosp. potovalni učitelj V. Šumi je govoril dne 19. nov. na shodih v Železni Kapli in Dobrlivasi, dne 20. nov. pa na Suhi. — Dne 3. dec. je bil shod v Št. Jakobu v Rož«. Tudi tn bode predaval g. Šumi. — Huda nevihta je napravila dne 10. in 17. t. m. po melski dolini veliko škode. Pri mlinski vasi je začelo goreti in pogorelo je več oralov. — V Prodi ju pri Žrelcu je pogorelo dne 21. t. 111. pohištvo p. d. Klampfererja. Škode je 2700 gld. —- Dne 15. t. m. je pogorelo na Limberku, občina Gre-binj, pohištvo Fr. Krasnika p. d. Krajnca. Škode je 700 gld. — Dne 8. dec. so našli' blizu lvoprivne na cesti mrtvega bajtarja J. Vidmarja p. d- Sušnika v Bistri, obč. Črna. — V Pogorjah, obč. Bek-stanj, jo pogorela dne 10. t. 111. sušilnica, v kateri so sušili lan. Zgorela je tudi Poletna delavka K.lloch-niiiller. -- Velik pretep je bil dne 13. t. m.' med nekaterimi hlapci na Gorici, obč. Spod. Dravograd. Pri pretepu so ubili Ig. Grabenšeka. Hlapca G. Adama in J. Grobelnika je spravilo sodišče v St. Pavlu za ključ. — Telefon med Celovcem in Beljakom se bodo kmalu izročil prometu. — Celovec potrebuje za vzdržavanje svojih šol 18.781 gld.
ROJAKI! Širite ,,Amer. Slov."!
John O'Connor,
105 SOUTH OTTAWA STREET, JOLIET, ILL.
tam,
kjer ga
Kupi les ali lumber
dobiš najcenejše
MI HOČEMO TVOJ DENAIt, TI HOČEŠ NAŠ LES!
kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi trhlimi cenami. Mi imamo v zalo (/i vsakovrstnega lesa:
Idi stavbo hiš in poslopij, mehki
Vsako Stillmanovo . .
zdravilo je garantirano.
♦0+00+0+
STILLMAN-OV GRIP COLD CURE je v tem času leta vsakemu tako potreben, kakor premog ali coal.
Oboje varuje prelil ajenja.
Grip Cold Cure praški se dobe po 25 centov škatljica.
Druga dobra reč za zimo je
med zoper kašelj.
Če boš
in trdi les, late, cedarne stebre,
deske in šinglne vsake vrste.
• Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Tredno kupit! Luhdkr, oglasi se pri nas, in oglej si naSo zalogo! Mi te bomo zadovoljili in ti prihranili denar,
w. j. lyons,
Naš Office 111 Lumber Yard je na voglu DESPLAINES IN CLINTON ULIC,
JOLIET, ILLINOIS.
Ako jo od Barrotta, se imonuje kupčija.
TET ZELEZNICMH VOZ
Razne železnine.
V srednjem oknu je raspostavljen želessnični voz želo/.nine. Seveda vozovi niso tako veliki, kakor ste jih že videli, vsekako pa je gonilni stroj nove vrste, ki kaže, da je ta prodajalnica vedno z vso železni 110 preskrbi j onu. Dobra železna drobnjav so veliko razlikuje od blaga, ki so nahaja po navadnih prod&jalnicah.
Zopet ponavljano, da imamo na oglod 300 žepnih nožev različnih vrst od 25c, do $3, Oglejte si naše omare. Kar se tiče nožev, imamo v zalogi vodno najboljšo blago. Tudi "Santa Claus" se običajno oglasi pri nas iu naložil tukaj svojo blago. Menili suro, da jo dobra misel, imeti zanj pripravljenih nekaj železničnih voz, da kader pride naloži blago v vrečo in odide.—Britve, škarje in druga železnina se nahaja na vlaku tudi za starejše dečko in dekleta. Blago jo dobro, po nizkih cenah, ojstro in vseh velikosti tako, da se lahko vsakdo zadovolji. Pridi in oglej si v oknu razstavljeno blago.prodno pride "s*ari mož".
GOVORI SE SLOVENSKI.
BARRETT HARDWARE CO.
218-220 Chicago St. tot Trm ttt 404 Clinton St.	JULlhlj ILL.
Kašelj rad provzroči j etiko. Tu imaš zdravilo za 25 c.
Lekarna SimJL^L.
JOLIET, ILL.
Posojujemo denar
na zemljišča.
MONINE BROS.
♦0KKH04
Lote na prodaj po nizkih cenah, ugodnemu plačevanju pri
MONRCE & KELLEY
Subdivision — vsliodno od Collins St. in koncem KI wood St.
MONROE BROS.
Fred Grassle.
PEKARIJA. 300 N. Bluff St. - JOLIET.
TOWER,	MIMM.
GERMAN AMERICAN Meat Market.
Telefona številka 540.
A. J. HATES, PllEDSF.DNlK. W. M. COCHRAN K, PonritKD8KD!OK. C. E. WOODRUFF, TAUNIK IN Ravnatbw.
Joliet Pure Ioe Co.
1304 AO 1310 East Cass Street,
JOLIET, ILL.
Zaloga vseh vrst trdega in mehkega PREMOGA po najnižjih tržnih cenah na dobelo ali drobno
MAX SHAPIRO,
prodaja
mesar,
vsako vrste frišno in soljeno meso kakor tudi ribe, perutnino frišno klobase po tako nizki ceni, kakor drugod
Tam se občujo nemško.
E|/ D ACT 1004 North • IVITAr 11 Broadway Street,
JOLIET, ILLINOIS.
PriTADIIA u,ls so dobi vedno sveži kruh riilullUJll. pO najnižjih cenah.
AMERIKANSKI SLOVENEC.
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi slovensM latoMi list v Ameriki.
Izdaja
Slovensko-amerikansko Tiskovno društvo
V JOLIET-U. ILL,
IZIDE VSAKI PETEK.
Za Ameriko stane:
Za celo leto za pol leta
$ 2.00 . $1.00
Za Evropo. Afriko in drop inozemstvo:
"i
za celo leto Za pol leta
$2.50 all 6 aid. . $1.25 all 3 gld.
Posamezni listi po 5 c.
Oglasi po dogovoru. Pod naslovom „Mali oglasi", ,,I860 se" itd. za enkrat 25 c, za trikrat 50 c. Svote izpod jednega dolarja se morejo poslati v poštnih znamkah.
Dopisi brez podpisa se ne sprejemajo.
Rokopisi se ne vračajo.
Če se naročniki preselijo z enega kraja v drug kraj, naj nam blagovolijo naznaniti poprejšnji in novi naslov svojega bivališča.
DOPISI naj se pošiljajo na uredništvo: 812 North Chicago St.
JOLIET, ILL.
DENAR in naročila pa na tiskarno:
AMEKIKANSKI SLOVENEC, 918 b N. Scott St. JOLIET, ILL.
Tiskarne telefon št. 344.
Uredništva telefon št. 1541.
.AMERIKANSKI SLOVENEC".
Published weekly at Joliet, 111. by „ The Slovenia-American Publishing Co." 918 b N". Scott Street, Joliet, Ills.
The only Slovenic paper west of Ohio and the Organ of the Grand Oarniolian Blovenie Catholic Union of the United States of America.
Subscriptions $2.00 per year. Advertising rates sent on application.
Entered at the Post office at Joliet, 111. as second Class matter.
CERKVENI KOLEDAR.
. decembra: Nedelja, I'o Božiču.
1.	januarja: Pondeljek, Nov« leto.
2.	,,	Torek,	Makarij.
3.	,,	Sreda,	Genovefu, d.
4.	„	Četrtek	Tit, šk.
5.	,,	Petek,	Telesfor.
6.	„	Sobota,	Sv. 3. Kralji
Svoje cenjene čitatelje opozoru-jemo, da je tvarina v ,,Amerik. Slovencu" tako razdeljena, da lahko vsakdo hitro najde berilo, kakeršno želi. Tako so na:
1. strani: vse znamenitejše novice, ki so se prigodile mej tednom v Ameriki in po vsem svetu.
'2. strani: novice iz slovenskih naselbin v Ameriki.
3.	strani: novice iz stare domovine, s Kranjskega, Štajarskega, Koroškega, Primorskega in iz evropskih dežel sploh.
4.	strani: evangelij in uradniški članki.
5.	strani: uradno naznanilo K. S. K. Jednote, društvene vesti in novice iz delavskih krogov.
6.	strani: povesti in podučili spisi.
7.	strani: kratkočasnice, smešnipe i. t. d.
8.	strani: oglasi.
Premij ali daril ne dajemo z listom. Tudi pratik ne prodajemo. Za take J stvari .svetujemo dotiČnikom, naj se obrnejo na g. M. Pogorelca, knjigotržca. Njegov oglas je v vsakem listu ,,Am. SI."
Gospode dopisnike prosimo, naj pošiljajo svoje dopise na uredništvo, denar in naročila pa na tiskarno ,, Amerikanskega^Slovenca".
Pred sklepom lista smo prejeli dva Koledarja, ki ju pa se nismo utegnili natančneje pregledati: ■ ,,Koledar Amerikanskega Slovenca leta 1900." Tower, Minn. Izdal V. Rev. Jos. F. Buh. — Poleg navadne koledarjeve vsebine ima lepo pisan bogoslovni spis: ,,Protestan-tizein pa Katolioans-fvo" iz peresa g. I. L. Burgar-ja, imenik udov K. S. K. Jednote, slovenskih duhovnikov
v Ameriki in nekaj drugih podrobnosti j. Kar nam ne ugaja v tem Koledarju, je pesem na prvi strani: ,,Pozdrav", ki je brez ritma in polna slovničnih napak.
,,Slovensko -amerikanski Koledar za navadno leto 1900. Izdalo in založilo uredništvo ,,Glas Naroda" v New Yorku. — Vsebina mu je mnogovrstna. Razvon več manjših povestij ima tudi nekaj prav primernih podučnih spisov. Slike se niso posrečile. V cerkvenem Koledarju, ki je na čelu knjigi, bi želeli, da bi bili poleg amerikanskih narodnih praznikov zaznamovani tudi cerkveni zapovedani prazniki v zedi-njenih državah. ,,Slovensko-ameri-kanski" Koledar ima pač zaznamovane cerkvene praznike, toda one, ki so zapovedani v Avstriji, oziroma na Kranjskem; a za ,,amerikanski" Koledar se spodobi, da se ozira 11a praznike, ki so tukaj pri nas zapovedani.
V zadnjo številko našega lista se je vrinilo mnogo tiskarskih pogreš-kov in se j ill bode najbrž tudi v današnjo, to pa zato, ker smo imeli premalo časa za izdanje lista in so nam pomagali stavci slovenščine nezmožni.
Vsim naročnikom, dopisnikom in prijatelem našega lista voščimo veselo novo letol
EVANGELIJ NOVOLETNEGA PRAZNIKA.
Sv. Luka. 2. 21.
,,Tisti čas, ko je bilo osem dni dopolnjenih, da je bil otrok obrezan, mu je bilo dano ime Jezus, katero je bilo imenovano po angelu, preden je bil spočet v materinem telesu."
Ob sklepu leta
se človek rad ozre nazaj na preteklo leto. Veselje in trpljenje, ki ga je zadevalo, je prestano, minulo; ostal je le se spomin na nje ali tudi ta bode kmalu izginil v diru bežočega časa. Komur je bila zadnjih dvanajst mesecev sreča mila, se veseli zdaj ob sklepu leta, komur pa ne, se tolaži z boljšo bodočnostjo v prihodnjem letu.
Za Ameriko in tudi ameriške Slovence, smemo reči, je bilo 1. 1899. dobro, srečno leta. Vobče je vladalo blagostanje po vseh državah naše ljudovlade od atlantičnega do tihega morja. Dela je bilo povsod dovelj in tudi zaslužek boljši, kakor kedaj poprej. Dan na dan smo čitali v listih, da je bilo zdaj tu, zdaj tam delavcem plača , povišana in v mnogih krajih tudi prikrajšan delavski dan in noč, naročil imajo toliko, da jih niso v stanu izgotoviti. Še nikdar poprej niso delali fabrikantje tako dobrih kupčij, kakor ravno v preteklem letu. Kmetovalci so imel i dobro letino in dobivajo za svoje pridelke toliko ceno, kakor že dolgo ne. Isto tako se hvalijo trgovci s svojo kupčijo in trgovino. Vzlic splošnemu blagostanju so sicer marsikaterega tudi v letu minolem obiskovale nadloge in nesreče, po nekaterih krajih je nesrečni štrajk jemal delavcem potrebni zaslužek, ali vobče mora vsakdo priznati, da je bilo 1. 1899. dobro in ugodno. Kaj naj tedaj storimo zdaj ob skl'epu leta? Sreča naj nas ne prevzame! Nadloga ne potlačil Spoznajmo najprej, da je bil Bog vir naše sreče in našega blagostanja v preteklem letu in drugič, zahvalimo ga za vse dobrote, ki smo jih prejeli od Njega! Zahvalimo ga, da nas je,<še ohranil pri življenju, mej tem ko je mnogo naših znancev in prijateljev kar na na'gloma odpoklical s sveta! Zahvalimo ga, da nam je dal ljubo zdravje in vse, kar smo potrebovali za življenje ali morda še več! Ako pa nam je v preteklem letu dal čutiti svojo šibo, uklonimo se ponižno njegovi neskončni previdnosti in prosimo ga tem goreČniše njegove pomoči in blagoslova, dobro vedoč, da vsak dober dar prihaja od zgoraj od Očeta svetlobe!"
Papež bolan. Leo XIII. se je preliladil in mora ležati. Vsi sprejemi in seja konzistorija so odpovedani. Papežev zdravnik, dr. Lap-poni upa, da okreva bolnik že v par dneh. Ker pa je papež jako slab, je možno, da se ga loti še kaka bolezen, kateri bi no mogel več ustavljati se.
„Srečno novo leto!"
S temi besedami izrekamo svojim naročnikom in čitateljem voščilo, ki kipi prvi dan novega leta v srcu sle-hrnega izmed nas in se proglaša od ust do ust. Novoletni dan pričenjamo novo leto. Leto je dolga doba v človeškem življenju. Kaj vse se vtegne zgoditi in pripetiti v teku 365 dnij! Nihče ne ve, nihče ne more reči; celo prihodnji dan, da že prihodnja ura je zakrita v nepredorno temo.
Ako se ozremo nazaj v preteklo leto, kako raznovrstni in različni so bili njega dogodki, sedaj veselega, sedaj zopet žalostnega značaja! Marsikdo je bil morda v jed nem trenutku na vrhuncu svoje sreče, v naslednjem pa je že kruta osoda uničila njegovo veselje! Marsikdo je začel v zdravju in moči, proti koncu tedna pa je že ležal smrtno bol&ft na postelji! Marsikdo je delal ob pričetku meseca visoke načrtezaprihodnjost, pa je že čez nekaj dnij počival v grobu! Ko bi zamogli vprašati tiste, ki jih je leta 1899. dohitela smrt, bi nam skoraj vsi odgovorili, da jim je prišla smrtna ura nepričakovano, da so z gotovostjo pričakovali daljšega življenja. I11 kdo je vedel naprej raznotere dogodke, srečne in nesrečne, ki so se pripetili v letu preteklem?
Takisto bo tudi v novem letu. Sreča in nesreča, veseli iu žalostni dogodki se bodo menjevali med seboj. Boleznij in drugih nadlog in nepričakovanih smrtnih slučajev bo dosti našteti i ob sklepu tega novega leta, kakor jih je bilo ob sklepu ravnokar minolega. Da, utegne jih biti še več, kakor jih je bilo v starem letu. Nihče ne ve, kaj mu bo prineslo novo leto. Mogoče, da bo srečno zanj, mogoče pa tudi, da ga čaka kupa trpljeiija.
Prav naravno je torej, da se sedaj, ko stojimo na pragu novega leta, vzbuja v naših srcih bojazen, kaj ko bi se nam to leto pripetilo kaj tace-ga, kar bi prekrižalo našega življenja pot.
To čutimo več ali manj vsi. Odtod mojsebojno voščilo: ,,Srečno novo leto!" In ko bi bila voščila* ob jed-nem porok za obistinitev naših želja, bi bilo leto za nas gotovo , srečno. Nočemo sicer trditi, ua voščila prav nič ne pripomorejo k un^nioen ju naših želja, zlasti če prihajajo iz ljubečega, odkritosrčnega srca in se priporočajo v pobožni molitvi Njemu, ki jih edini zamore ^izpolniti, vendar je gotovo, da sta si želja in izpolnitev daleč saksebi.
Toda kakor negotova in strah vzbujajoča je bodočnost, sama na sebi, imamo vendar le pot, iS katere zamoremo mirno gledati v prihodnost in torej tudi v novo leto. Ta pot je le ena in sicer pot pravičnosti in strahu božjega.
Kdor se je odkritosrčno odločil, v novem letu živeti zares bogoljubno življenje, varovati se vsakršnega greha, vse svoje dolžnosti, posebno stanovske, natančno in vestno spol-novati, se neprestano učiti v krščanskih čednostih in dobrih delih — ta more mirno in zaupno zreti v novo leto; negotovost bodočnosti gajne ne plaši, ampak poln otroškega zaupanja v voljo božjo se tolaži z obljubo Gospodovo: ,,Mir boste našli svojim dušam, če vsprejmete moj jarem na se" in zopet: ,,Svoj mir vam dam, mir, ki vam ga ne bo mogel nihče vzeti."
Zaupati moramo na pomoč od zgoraj in prositi Gospoda nebes in zemlje, naj nam v tem novem .letu stoji na strani, odvrača od nas vse hudo in nas podpira s svojp milostjo, da se bomo ravnali v vseli rečeh po njegovi sveti volji.
Česa se nam je potem bati? Naj nas čakajo v letu, ki srno ga pričeli tudi križi in težave, nadloge in brit-kosti, naj nam je pripravljeno še toliko trpljenja — čemu bi obupovali in se pritoževali? Saj vemo,da vtem življenju ne moremo biti brez križa! Gospod sam je rekel: ,,KogarJ|lju-bim, ga tepem." Akopapošilja Bog tudi svojim zvestim služabnikom in služabnicam tu na zemlji marsikako poskušnjo, jim da ob jednem svojo milost, da si jo obrnejo v prid, jo potrpežljivo prenašajo in si tako zaslužijo nebesa. ,,Vse se v dobro izteče njim, ki Boga ljubijo." Bog zna tudi hudo obrniti v dobro; Bog ve iz tega, kar se zdi človeškemu očesu sama nesreča, napraviti časni in večni blagor človekov. Ni nas za-
stonj učil Zveličal-: ,,Ne skrbite za jutršnji dan, vsak dan ima dosti svoje muke" in dalje: ,,jutršnji dan bo skrbel sam za se." Bog je, ki določuje mero tega, kar prinaša vsaki dan trpljenja in muke. Nič se ne zgodi brez njegove svete volje; ako nam torej po svoji neskončni previdnosti pošlje trpljenje, nam bo dal tudi moč, je prenesti. Kdor si pa vsled lastne nespametnosti nalaga križe, ta je sam kriv svoje nesreče.
Če tedaj svojim čitateljem voščimo srečno in veselo novo leto, hočemo s tem reči: želimo vam pred vsem drugim, da bi v novem letu resnobno in goreče Bogu služili, ves svoj up in strah njemu izročili in ga prosili, naj vodi vaša pota v novem letu tako, da bi v tem življenju njemu dopadli ill po smrti pri njem našli svojo večno srečo.
Bodite prepričani, da če se bodete po tem ravnali, bode 1. 1900 za vas res ,,srečno", in vso večnost bodete hvalili Boga, da vam je dal je dočakati, njemu v čast in v zveličanje vaših duš.
To je pomen našega voščila: ,,srečno novo leto!"
Katoličanstvo med Buri.
Iver vzbuja ravno zdaj vojska v južni Afriki splošno pozornost, bode gotovo zanimalo naše čitatelje, izvedeti kaj več o položaju katoliške cerkve v tem kraju sveta.
Božični dan 1. 1497. se je izkrcal Vasco de Gama 11a južno-afrikan-skeni obrežju in je imenoval deželo v spomin 11a rojstvo Kristusovo ,,Natal", kar pomeni po naše: rojstvo. Dve sto let so bili katoliški Portugizi gospodarji dežele, potem pa so jih pregnali holandski Kalvi-nisti. Do srede sedanjega stoletja je ostala južna Afrika zaprta katoliškim misijonarjem," ker so bili Angleži, ki so od llolandcev prevzeli deželo, ravno tako nasprotni katoliški cerkvi.
Še le 1. 1837. jedobilajužna Afrika katoliški misijon, prvi škof je bil Msgr. Griffitsli. Deset let kasneje je bil ustanovljen ondi apostolski vi-karijat, ki je obsegal vzhodni del angleških kolonij, Natal, Orange Free-state in Trausval. Od 1. 1852. oskrbujejo te misij one ,,oblatni očetje." Navzlic neprilikam, katere so jim stavili protestantski pridigarji, se je razširila katoliška cerkev v Natal-u tako, da šteje dandanes 10,800 katoličanov. Ondi je zdaj tudi 140 trapistov in izmej ženskih redov so ziasti omeniti sestre presv. Družine in sv. Križa. Oskrbujejo misijone v Durban, Marianhill, La-dysmith, Oakfoard in Pieterrtiaritz-burg, kjer je škofova rezidenca.
Transvalska republika je dobila apostolsko prefekturo 1. 1886. Dandanes šteje 6000 katoličanov. Prvi misijonar v Transvalu je bil oče Iloudevanger. Ko je prišel 1. 1868. v Potchefsroom mu je prepovedala vlada darovati sv. mašo. Ker je pa le opravljal svojo duhovsko službo, ga?je hotela vlada izgnati in dežele, a 11a prigovarjanje katolikom prijaznega governerjaguilivanskega, gaje vendar obdržala in celo preklicala ostre postave zoper katolike. Od tega časa se lepo razvija v Transvalu katoliška cerkev. Imajo svojo cerkev v Pretoriji, Johannesburg, , Klerks-dorp, Baherton, Bleishfontrin, Lyn-denburg. V glavnem mestu Jolianes-burg obiskuje katoliško šolo 600 učencev. Po deželi pa imajo okrog 40 šol pod nadzorstvom sester sv. Družine in dominikanskih sester. Tudi dve bolnišnici vodijo usmiljene sestre v Johanesburg, ki uživajo mej Buri splošno spoštovanje.
,,Orange Free state" republika je postala tudi 1. 1886. samostojna apostolska prefektura. Prvi njihov škof preč. g. J. Gaughran je bil od Bu-rov navdušeno sprejet in njegovega umeščenja so se udeležili vsi državni uradniki, na čelu jim sam predsednik Paul Kruger.'L. 1894. je bilo v tej deželi 25 katoliških misijonarjev, 10 oblastnih bratov, 60 'sester presvete Družine, 16 župnij, 12 misijonarskih postaj, petnajst katoli-ških šol, ena bolnišnica in ena sirot-nišnica.
Buri niso nikdar nasprotni katoliški cerkvi. Katoliške šole v Pretoriji so zidane na zemljiščih, katere je podarila vlada katoličanom; Buri pošiljajo svojo deco v katoliške Šoje in v višji dekliški šoli v Bloem-f on tem, katero vodijo katoliške šolske sestre je mej učenkami več pro-testantinj, kakor katoličank. V vojaških bolnišnicah, ki so vsled vojske nastavljene v vseh večjih mestih, strežejo katoliške sestre ranjencem in Buri ne morejo prehvaliti njihove požrtvovalnosti! Kakor vse kaže, ima katoliška cerkev med Buri kai lepo bodočnost,
Rojaki!
Le hočete napraviti veselje svojim sorodnikom ali znancem v stari domovini, naročite za nje „Amerik. Slovenca". V Evropo pošiljan velja samo 12.50 ila ieto_
Prihodnje .stoletje — slovansko.
Napoleon, ki kot državnik sicer ni bil tako velik, kakor kot vojskovodja, je izrekel v pregnanstvu 11a otoku St. Helena velepomenljive besede: ,,Za sto let bode Evropa ali republikanska ali pa kozaška." Da-siravno se to prerokovanje glede ko-zaštva ali slovanstva ne utegne popolnoma obistiniti, toliko smemo vendar le reči, da ne bo daleč od resnice. Slovan stopa činidalje bolj odločno na dan in Rusija, ta najmočnejši reprezentant čilega slovanskega naroda, je že dandanes najmogočnejša in najbolj vplivna država na evropskem kontinentu.
Francozi so že zdavnaj dosegli vrhunec svoje slave, takisto Španci in Portugizi, tudi Nemci in Angleži. Vsi ti narodi so vsak ob svojem času nadvladovali svet, edino Slovan je do zadnjega časa igral drugo ulogo v drami evropske politike. Novejši čas pa so se razmere popolnem pre-drugačile. Orjaška Rusija, ki bode — mimogrede rečeno — prej ali slej gotovo absorbovala vse druge slovanske narode, je imela doslej zvezane roke, sedaj pa se je pričela gibati tako silno, da vzbuja pozornost vesoljnega sveta. Evropske države rade prikrivajo orjaški kulturni in gospodarski napredek velike Rusije, ker ga opazujejo z zavistjo, zlasti Angleška, ki vidi v Rusiji svojo največjo tekmovalko, toda ovirati ga ne morejo. Amerikanci, ki so gotovo najbolj liberalen narod na svetu, pa radi očitn<3 priznavajo napredek v kulturno-političnem razvoju prostranega ruskega cesarstva. Ni ga nobenega večjega mesečnika, da ne bi čitali v njem o lepem napredovanju ruskega naroda.
Zadnji ,,Review of Reviews" prinaša ,, interview" Tomaža Smith, generalnega konzula združenih držav v Moskvi z reportarjem new-yorške ,,Tribune."
Mr. Smith, rojen Amerikanec, je živel v Rusiji 35 let in predsednik McKinlev ga je takoj po svojem uineščenju imenoval generalnim konzulom. O11 pravi med drugim: ,,Mnogi mislijo, če le čujejo Rusijo imenovati, precej na Sibirijo, katero si predstavljajo divjo, neoblju-deno deželo, pravo strašilo za olikane ljudi. A nihče ne more vrjeti, kdor ni sam opazoval, koliko je storila Rusija zadnja desetletja za civilizacijo in kolonizacijo Sibirija! Stro-ganov, Jerinak, Demidov, Kabarov, Degnijav, Moraviej — so le nekateri izmej stoterih pijonirjev, ki so storili iz Sibirije to,kar je dandanes. Marširali so po nepreglednih pustinjah in skalovitih gorah z lastno roko si delajoč pot skozi pragozde, kakor amerikanski naši pradedje na svojem maršu skozi kontinent. Odkrili so bogate rudnike, obsejali rodovitna polja in naselili tje narod, ki se raduje občnega blagostanja. Tako delajo Rusi še vedno. Na pol divji narodi med južno Sibirijo in severno Indijo prihajajo drug za drugim prosit ,,belega carja" naj jih vzame v svoje varstvo. Ni jih treba siliti, oglašajo se sami. Vladarji teli ljudstev vidijo, da se Rusi ne utikajo v njihovo vero, njihove šege in navade, da jim ne nakladajo velikih davkov, da ne tirjajo njihovih mladih mož v vojake, zato si žele, postati podložniki ruske vlade. I11 tako raste Rusija od dne do dne silnejša in močnejša."
,,Rusi se jako zanimajo za Ameriko. Vse naše najnovejše iznajdbe uporabljajo v svojem cesarstvu. Od nikoder se toliko mašinerije ne izvozi v Rusijo, kakor iz združenih dižav."
Amerikancu ni treba popotnega lista v Rusiji, dasi ga more imeti vsak Evropejec. Milj oni in biljoni amerikanskih dolarjev so naloženi v ruskih podvzetjih. Chas. R. Crane, iz Cliicage, superintendent velike tovarne za jeklo v Petrogradu mi je pravil, da prvo naročilo, katero je dobil, se je glasilo za $2,000.000 111 ravno pred kratkim je p/ejel drugo za milj ona dolarjev. Želim, da bi Amerikanci ta factum vse bolj uva-ževali. Nikjer ni mogoče kapitala tako varno in obrestovano naložiti, kakor v Rusiji. Nekateri menijo, da v Rusiji ni prostosti.To ni res. Tam je popolnoma prostost za vsakega, samo da se ne meša v politiko. Povem vam, Rusija ima večjo bodočnost, kakor kateri koli drugi narod evropski."
,,Rusija je bogata in neodvisna. Vse, kar rabi ima doma in.vsega v izobilji. Tudi v finančnem oziru se je popolnoma oprostila angleškega vpliva. Ruski rubelj je dober. Tam ni nobenega papirnatega denarja med ljudstvom. Vse se plačuje v zlatu. Veliko sibirsko železnico, ki je stala 200 milijonov dolarjev, so plačali Rusi s svojim denarjem. Za delo uporabljajo jetnike in Kitajce, zato zidajo po ceni. Vlada prevzame gra-denje železnic v svoje roke in prihrani s tem miljone dolarjev. Ruske železnice so najfinejše v Evropi. Delane so po amerikanskem črtežu. Ruska vlada ima zmirom par inženirjev, ki potujejo po združenih državah in če opazijo kako novost v že-lezničnem zistemu, jo naznanijo takoj domov, da se okoristijo ž njo. Po ruskih železnicah se lahko voziš po teden dnij, ne da bi moral pogre-
šati komfort, ki ga imaš doma.
,,Mnogi Amerikanci, ki poznajo Rusijo le iz popisov nemških ali angleških turistov, mislijo, da Rusija ni druzega, kot velikanski militarni despotizem. A temu ni tako. Moč Rusije ne sloni na oboroženih armadah, ampak na odkritosrčnem patri-jotizmu in narodni ideji njenega ljudstva. Kakor stvari Anglež,kjekr koli se naseli, novo Anglijo; kakor Amerikanec absorbira v lastno narodnost vse, ki se naselijo v njegovi deželi, tako vstvarja Rus nove Ruse v najbolj oddaljenih pokrajinah Azije in nareja caru zveste podanike vse, ki se mu pridružijo. Luski patriotizem, ruska podvzetnost, ruska narodna ideja so zgradile velikansko cesarstvo, ki bo odkazovalo pot prihodnji zgodovini."
Celo Neslovan spoznava, da prihodnje stoletje v Evropi, bo — slovansko stoletje.
Prst božji. Da se z Bogomili šaliti, jo zopet pokazala dogodba, ki se je prigodila te dni v policijskem sodišču v Filadelfiji. Zamorka Beky Barnes je bila zatožena od svojega rodnega brata, da ga je speljala v neko hišo in ga tam oropala. ,,Sodnik!" — rekla je nazatožbi in vzdignila roko — ,,jaz ne vem nič o tem ropu. Ne, čisto nič! Naj me vsemogočni Bog takoj vrže 11a tla, ako ne govorim resnice!" Komaj je spregovorila zadnje besede, je padla 11a tla in se zvijala v velikih bolečinah v p;iuo mnogih, ki so bili prisotni. Policijski zdravnik ji je pomagal,da je zopet prišla k sebi. ,,Zatoženka"
—	je rekel soduik z resnim glasom
—	,,vi ste Boga vsemogočnega klicala ha pričo svoji krivi prisegi! Tožbo odložim za tri mesece." Odpeljali so jo v ječo.
V boju z jelen o 111. Neka gospa Ezra Shoupe po imenu, je bila zmagovalka v boju z jelenom pred par dnevi v Huntingdon County, Pa. Gledavši skozi okno svoje hiše je opazila jelena s krasnima rogovoma, kateri se je pasel po njenem polju. Ne da bi dolgo premišljevala, vzame puško svojega moža, ter hiti ven, nameri in zadene jelena v prednjo nogo. Ranjena žival, katera je vagala še čez 140 funtov se spusti 11a svojo napadalko ter jo vrže na tla. Kakor hitro ji je bilo mogoče, se vzdigne, zagrabi za nož, katerega je imela s seboj, ter ga zasadi jelenu v prsa; ta pa se zvrne mrtev na tla. Jelenova rogova sta provzročila več ran go-spej Shoupe, vendar je srečno sama prišla domov. Njen mož, kateri ni bil prisoten pri tem zanimivem boju, je pozneje prinesel jelena v hišo, čigar rogovi kinčajo sedaj Slioupe-ovo sobano.
Iz KI011 daj k a se je vrnilo z jedniin zadnjihparnikov v Liverpool več srečolovcev doina iz mesteca Sed-bergh v Yorkshire. Polna lepih upov se je napotila ob začetku lanskega leta družba dvajsetih oseb v Klon-dayke, kjer je upala najti zlata in z zlatom srečo. Bolni in potrti telesno in dušno so se zdaj štirje izmed njih vrnili domov. Drugi so pomrli vsied silnega mraza in pomanjkanja v daljni Alaski. Zadnjo zimo so preživeli na samotnem otoku Koynkuk, kjer so jim umrli trije tovariši. Mraz je bil silen. Nekaterim so tako po-mrznili udje, da so jih morali odrezati, mnogokrat so bili več dnij brez vsacega živeža, in vrh tega so se morali še bojevati z volkovi in drugimi divjimi zverinami. Ker vsled vsega prizadevanja niso mogli najti ne ene unče zlata, so nastopili, kar jih je še ostalo pri živijenju, pred jednim mesecem žalostno pot proti domu.
Neumna stava. V šlezijskem mestecu Brieg je stavil mlad rokodelec, da je v stanu kislega slanika (arenk) celega požreti; trdil je, daje že večkrat to storil. Prinesli so mu žalibog — take neumne stave bi se ne smele trpeti med pametnimi ljudmi — ribo in mladeneč jo je res po-gotnil. Slanik pa mu je obtičal v goltancu in mu zaprl sapo, tako da je bil v nekaterih minutah mrtev.
Nobene kletvi ne. Japonski jezik je izmed vseh jezikov edini na svetu, ki nima nobene kletve. Pa pravijo nekateri, da ne morejo živeti brez kletvine.
Največ jecljavcev ima Nemčija. V nemških šolah je zdaj 100. 000 otrok, ki jecljajo. Zdravniki trdijo, da je jecljanje nalezljivo. V Nemčiji je primeroma tudi največ kratkovidnih ljudij.
Najdaljši predor (ture!) na svetu je St. Gothard, ki meri 48,840 čevliev; za tem pride Mount Ceniš, 39,850 čevljev; Hoosack 25,080 čevljev; Severn 22,992 čevljev; Nocliin-stongs 21,659 čevljev; Sutis 21,120 čevljev.
Največ premoga se pridobiva izvenPennsylvanije v državi Illinois. Premogokopi so v južnem delu države in dajejo zaslužka 35.000 možem. Po nekaterih jamah imajo v rabi tako zvane ,,cutting machines", s katerimi stori en delavec delo pet-najsterih.
Rojaki! širite ,,Amer. Slov." med
znanci in prijatelji. Za celo leto
pošiljan velja samo $2.
J Z\f
Inkorporirana v državi Illinois dno 12. jan. A. I). 1898. URADNIKI:
Predsednik: Frank. Trampuš, Box 306, Virginia, Minn. Podpredsednik: franc Veriiunc, 82 Rural St., Cleveland, 0.
I.	Tajnik: Mihael Vardjan, 903 N. Scott St.; Joliet, 111.
II.	Tajnik: John r. Steriienz, 2008 Calumet Ave., Calumet, Mich. Blagajnik: axtos golohitsh, N. Chicago St. 801--805, Joliet, 111. Duhovni vodja: rev. Ciril Zupan, 800 East B. St., Pueblo, Colo.
. i' Štkf. Kukar, 020 Chicago St., Joliet, 111. nikT'" T lGNAC Tancig> Calumet, Mich.
M. J. Ivraker, 501 3rd St. Anaconda, Mont.
VSE DOPISE pošiljajo krajevna drnštva na I. jednotinega tajnika (M. Vardjan-a) po svojem zastopniku (delegatu) in po nikomer drugem. Vse stroške za umrle pošiljajo krajevna društva na jednotinega blagajnika (A. Golobitsha) po svojem zastopniku (delegatu) in po nikomer drugem.
Pristopili so:
K društvu sv. Cirila in Metoda 4 Tower, Minn. Franc Stare 3335 roj 1862, Janez Božič 3336 roj 1874, Peter Kerže 3337 roj 1862, Matija Strucelj 3338 roj 1882, Janez Gornik 3339 roj 1869, Mih. Simonič 3340 roj 1857, Alojz Petelin 3341 roj 1881, sprejeti 17. dec. 1899.
Društvo šteje 207 udov.
K društvu sv. Jožefa 12 Forest City, Pa. Franc Bregar 3342 roj 1856, Jernej Cunta 3343 roj 1860, Štefan Murin 3344 roj 1862, sprejeti 17 dec. '99.	Društvo šteje 95 udov.
Prestopili so:
Od društva Marije Pomočnice 17 Jenny Lind, Ark. k društvu sv. Barbare 24 Blocton, Ala. Janez Valentin 1067 23. decembra 1899.
i Društvo šteje 27 udov, ii 30 udov.
Od društva Matere Božje 33 Pittsburg, Pa. k društvu Marije 7 žalosti 50 Allegkeny, Pa. Jurij Flajnik 1782, Mihael Spehar 1817 11. dec. 1899.	i Društvo šteje 64, ii 21 udov.
Od društva sv. Jožefa 2 Joliet, 111. k društvu sv. Cirila in Metoda 4 Tower, Minn. Anton Videtič 170 17. dec. '99.
i Društvo šteje 208, ii 162 udov.
Suspendovani so:
Od društva sv. Jožefa 12 Forest City, Pa. Valentin Švigel 858 17. dec. 1899 za nedoločen čas.	Društvo šteje udov.
Od društva sv. Vida 25 Cleveland, O. Franc Verhunc 1340 5. decembra 1899 za nedoločen čas.	Društvo šteje 80 udov.
Odstopili so:
Od društva sv. Jožefa 12 Forest City, Pa. Anton Kranc 826 17. decemb. 1899.	Društvo šteje 93 udov.
Izločeni so:
Od društva sv. Janeza Krst. 14 Butte, Mont. Matija Lukanič 2888 20. dec. 1899.	Društvo šteje 63 udov.
Mihael Vardjan, i. tajnik k. s. k. j.
903 N. ScottSt., Joliet, 111.
Društvene vesti.
Joliet, 111., 22. decembra 1899. — Dragi mi list ,,Amer. Slov.!" Veseli in ponosni smemo biti Slovenci v Jolietu, ker te vidimo in či-tamo v svoji sredini.
V resnici si se pokazal takoj v Prvi izdaji, da si še enkrat tolik, kakor poprej in za ravno tisto ceno. Tako znatno povečani tisek gotovo ne bode zastonj čitateljem; seznanjali se bodo z novostmi vsega sveta, v oddelku za objave pa se bodo še Posebej poučevali o cenah raznih Vsakdanjih potrebščin, kar je za gotove kroge vse hvale vredno. Izbral si si lepo geslo: delovati za sv. vero in blagor svojega naroda. Le tako
naprej!
Tem vrsticam mi je še dostaviti, da je obhajalo vrlo društvo Vitezov ®v. Jurija dne 10. novembra osem-'etaico svojega obstanka. Ta veseli dan za naše društvo pa se ni vršil 8 posebnim slavljem, ampak lepo in Priprosto. Paradno oblečeni smo kockali s zastavo v hram božji in se tam pri sv. maši, katero je daroval čast. gosp. F. S. Šusteršič, očitno zahvalili Bogu za ves blagoslov, katerega smo v teh letih od Njega prejemali. Vredno je omeniti, da vsa leta nismo imeli nobenega umrlega uda in tudi v bolniškem oziru ne Moremo ničesar potožiti.
Volitev se je končala s sledečim "zidom: Anton Nemanich, prvi predsednik; Mihael Wardjan, drugi Predsednik; Jan. Butala, prvi tajnik ln pobiralec denarja; Peter Klobučar, zapisnikar in drugi tajnik; Mih. Stajdohar, delegat za K. S. K. Jed-"°to; Martin Fir, blagajnik; Jurij Pogina in Mat. Štefanič, nadzornika; Anton lvompare in Štefan
J." v Turner Hall na Chicago cesti in sicer v soboto, dne 13. januarija 1900. Začetek ob 7. uri 30 m.zvečer. Slovenska društva so vstopnine prosta. Za gospode, spremljane od dam, 25 c. Svirala bode dobra godba.
Frank Geratt,
zapisnik.
Tower, Minn., 18. decembra'09. —Slavno uredništvo ,,Am. Slov.!" Prosim Vas, da sprejmete mojih par vrstic v prvi katoliški list v Ameriki, da naznanim rojakom po širni državi in stari deželi o lepem dogodku, katerega smo obhajali društveni bratje sv. Cirila in Metoda v Toweru, Minn., dne 17. decembra. Kakor je bilo že meseca novembra sporočeno v ,,Amer. Slovencu", je društvo na predlog predsednika g. Franc Hrena in g. Ant. Štefaniča kot zastopnika društva enoglasno sklenilo, da kupi svojemu vrlemu in blagemu gospodarskemu načelniku g. Jan. Obermanu zlat križec v priznanje za obilne zasluge, katere si je pri tem društvu stekel.
Ko sino se danes sešli k seji, je vse mirno in tiho pričakovalo otvoritev isto. Kar se zasliši zvonček in nato se v krepkih besedah oglasi predsednik g. Fr. Hren, ki je pričel svoj nagovor nekako tako-le:,,Dragi sobratje! Vže teče enajsto leto, odkar je ustanovljeno naše društvo sv. Cirila in Metoda. Znano bode vsem, da je ustanovitelj tega društva čast. g. Fr. X. Bajec, sedaj župnik v Fairfax, Minn., in za njegov obilni trud mu moramo ostati vedno hvaležni. Njegovo plemenito delo je pa zadnja leta z vso vnemo nadaljeval g. J. Oberman in v enem letu pripeljal v društvo nad sto kandidatov, večinoma mladih ljudij, ki so postali dobri udje našega društva in K. S. K. Jednote. Ker je v ta namen žrtvoval veliko prostega časa, kateri mu je bil odinenjen za počitek in ker se za dosego dobrih del veduo rad potrudi, je pač spodobno, da ga danes vpričo vseh odlikujemo in mu podelimo ta križec v trajni spomin za zasluge." Predsednik je končal svoj nagovor s trikratnim ,,2ivio" in nato si je skoro slelirni ogledal to lepo darilo.
Dopis iz Havane.
Vertin, zastavonosca; Jan. Sukle, ravnatelj; Mihael Wardjan, saset-nik; Jurij Rogina, prvi vitez; Janez Šukle, drugi vitez; Nik. Klepec, maršal.
Po novo-sprejetem pravilu se tirja od uradnikov ta-le varščina. 1. predsednik: $50, 1. tajnik $300, delegat naše Jednote $1,600, blagajnik $500.
V osmih letih je imelo društvo Vitezov sv. Jurija skupnih dohodkov $10,150.40 in $9,504.00 stroškov, ki se razdele tako-le: na češko Jednoto (h kateri tudi spadamo), smo vposlali $3,283.05; na K. S. K. Jednoto $1,841.50. Bolnim udom se je podelilo $1,210.00 podpore; razni drugi stroški, h katerim se vpošteva velika svota milodarov, znašajo okroglih $3,169.45. Dne 12. dec.'99 je imela društvena blagajna v gotovini $571.40, na posojilu $75.00, torej skupno $646.40. Vse društveno imetje se ceni na $1,021.40.
Društvo je štelo vseh udov 108; odstopilo jih je 22, k drugim društvom prestopilo 11, izločenih je bilo 28. Sedaj šteje društvo 47 udov; oglašenih pa je za sprejem zopet več novih kandidatov. Društvena vojaška uniforma stane $34. Kdor za-more utrpeti to svoto, naj ne odlaša in naj se kmalu zglasi za sprejem v to lepo društvo.
Ob sklepu se spominjam še dveh naših vrlih vitezov in to sta alderman A. Nemanich, kateri nam vže 6 let blagodušno vodi društvo kot predsednik in odsluženi vojak iu tajnik K. S. K. Jednote g. Mih. Wardjan, kateri sedaj vže sedmo leto vzorno vežba naše društvo. J. Butala.
Joliet, 111. — Prvo veliko veselico priredi ,,Spolek sv. Jožefa Pe-stuna čislo 83 v Jolietu, 111. I. K. S.
Kubanci nič kaj radi nc vidijo ame-rikanskih vojakov in njihove vlade, najrajši bi bili sami svoji in sami gospodarili na Kubi, ali kdaj bode to? Amerikanskih vojakov nas je zdaj na otoku okoli 11 tisoč, vsega skupaj z oficirji. Govori se, da nas bodo kmalu polovico poslali nazaj v združene državo. Ako so bodo pa še puntali Kubanci, bomo morali ostati še dolgo tukaj, da delamo mir. Kubanci zmirom poprašujejo, kedaj jim bo dala Amerika svobodo in odpo-klioala svoje vojake s Kube,
Vreme imamo sedaj prav lepo, le malokdaj pada dež. Po dnevu je zmirom vroče, noči pa so hladne.
Amerikanski vojaki so večinoma vsi pri najboljšem zdravju, le malo je bolnih. Rumena mrzlica, ki je ob času deževja pomorila več vojakov, je zdaj ponehala in ni čuti, da bi kdo bolehal na njej. V amerikanski vojni ni tukaj razven mene nobenega druzega Slovenca ali Hrvata. Zdaj imamo vsaki dan po 2 uri vojaške vaje, samo ob sobotah in nedeljah ne. Trdnjav je tukaj okoli Havane mnogo. Največja je Moreo Castle ali kakor se zove po španski Castillo del Moro; sezidana je na strmi pečini in varuje vhod v luko. Druga mogočna trdnjava je Cubanna Fortress na vsliodnji strani luke.
Zdaj sklenem svoje pisanje in voščim vsem rojakom v združenih državah vsele praznike in srečno novo leto.	J. M.
Od edinega slovenskega vojaka,ki služi v amerikanski vojni na Kubi, v drugem artilerijskem polku, Battery M. smo prejeli naslednji dopis, ki ga bodo gotovo z zanimanjem či-tali naši rojaki.
Havana, Cuba, 16. dec. 1899. Dragi čitatelji ,,Amerik. Slovenca!" Marsikdo izmed vas bi gotovo rad zvedel, kako se nam godi tukaj na Cubi, zato sem se namenil Vam napisati par vrstic.
Najprvo si oglejmo glavno mesto llavano, ki se razprostira v lepi legi ob morju. Hiše tega mesta so večinoma kakor ječe; petnadstropne hiše ne najdeš v celem mestu, največ jih ima po eno ali dve nadstropji; tri ali štiri nadstropne moraš že dolgo iskati, da najdeš katero. Okna na hišah so brez šip, namesto šip so ,,polkna", niti jedne hiše pa ne bodes našel, da bi ne imela železne ograje na oknih. Mestne ulice so skoraj vse jednako široke in umazane, pa naj si bo glavna ali postranska ulica, nobena ni širša, kot so v združenih državah ,,alleys." Tukaj ni opaziti naglega drdranja pouličnih železnic, kakor po vseh mestih združenih držav. Glavna proga je Carmelo tramway z dvema vozema, katera vozi mala lokomotiva iz Havane proti malemu m'estecu Vedado. Na drugih treh progah vozijo konji ali mule po en ali dva voza. Najlepša mestna ulica se imenuje Paseo de Tacon in vodi od botaničnega vrta, kjer je poprej stanoval španski governer don Casttilo del Principe Najimenitnejši predmestja so IIo-reon, El Cerro in Jezus del Monte z majhnimi, revnimi hišicami.
Prebivalci tega mesta so črni in beli ljudje, črnih je skoraj polovica, pa.se vendar dobro razumijomed seboj, čeprav niso vsi jedne boje Števila prebivalcev ne vem natanko, zakaj nisem čul še nijednega člo veka, da bi se pogovarjal o tem, sam pa ne morem poizvedeti od tukajšnjih domačinov, ker ne znam špan skega jezika. (Po izkazu ljudske štetve jo imela Havana 1. 1880. 260 tisoč prebivalcev. — Opomba uredništva.)
Iz delavskih krogov.
I	n d ianopolis, Ind., 26. dec. V glavni stan združenih premogarjev amerikanskih je dospela danes novica, da je Illinois Coal Operators Association", ki je imela zadnje dni svoje zborovanje v Chicagi, izvolila poseben odbor,. čegar naloga bode predložiti skupni konferenci omenjene zveze v Indianopolis dne 21. januarja načrt za določitev plače premogarjem. Lastniki illinoi-skili premogovih jam so imeli v Great Northern hotelu skrivno sejo, da bi pridobili za se i one lastnike illinoiskih premogovih jam, ki doslej še niso pristopili k njihovi zvezi, zaradi določitve plače premogarjem.
,,Illinois Coai Operators Association" kontroluje 90 odstotkov premoga v državi Illinois, toda lastniki premogovih jam, ki so izven te zveze, niso kazali volje, se jim pridružiti. Povdarjali so, da bi zveza mnogo pametnejše ravnala, ko bi delala za zboljšanje kupčije s premogom, kakor da so pripravlja na nov boj s preniogarji, katerega niso oni nikdar odobravali.
Charleston, W. Va., 26. dec. Preniogarji v West Virginiji bodo zahtevali s 1. aprilom prihodnjega leta povišanje plače za 15 c. od tona.
T o 1 e d o, Ohio, 26. dec. — Prepoved zoper ,, Bicycle Workers Union", ki je prepovedovala štraj-karjem, se zbirati v okolici ,,Standard Tube and Fortside Works" in pregovarjati delavce, naj se jim pridružijo, je bila danes od sodnika Mor ris preklicana. Odločil je, da ima štrajkar pravico govoriti z delavci in jih nagovarjati za štrajk, dokler ne delajo sile.
II	az le to n, Pa., 25. dec.—,,The Lehigh and Wilkesbarre Coal Co." je zvišala svojim delavcem plačo za 2 odstotka.
Jop lin, Mo., 26. dec. — Vsled nemarnosti uradnikov ,, Phoenix Zink Mine Co." je doletela danes delavca Edvard Overton in James Crey strašna smrt. Družba je nastavila k elevatorju novega moža, ki pa ni razumel svojega posla. Ko sta bila imenovana delavca komaj 20 čevljev globoko v predoru, je obrnil mož strOj in elevator je šinil po bli-skovo kvišku. S silno močjo je vrgel delavca iz elevator j a, potem pa zopet nazaj v predor 220 čevljev globoko. Obležala sta razbita, da ju ni bilo moč spoznati.
Kako malo gleda ta družba na varnost delavcev, se spozna iz tega, da se je pripetilo zadnje leto v tej jami več kot 100 nosreč.
Springfield, 111., 26. dec. — Sodnik William J. Allen je izpustil danes tri delavce iz ječe, ki so bili zaprti zaradi nemirov v Carterville in obsojeni na Gjneseocv^ ječo.
Chicago, 111., 25. dec. — J. Louderback, predsednik ,,Northwestern Elevated" železnice je podaril včeraj svojim delavcem po $20.00, oziroma $5.00, kot božično darilo. Tudi so na predvečer svetega dne prenehali z delom, da je mogel vSak delavec praznovati Božič v krogu svoje družine. Včeraj je prejel gospod Louderback od svojih delavcev pisanje, v katerem se mu zahvaljujejo za njegovo radodarnost. Gospod Louderback je pa tudi lahko radodaren do svojih delavcev, ki so vzlic mrazu mnogokrat iu čez čas delali, da so zaiuogli dogotoviti delo, sicer bi morala plačati družba $100,000 kazni.
C h i c a g o, 111. 25. dec.—,, Chicago Backer Unions Councel" si na vso moč prizadeva uzdržati agitacijo za ,,label" in je sklenila pošiljati po vseh delili mesta govornike, ki bodo na sklicanih shodih navduševali občinstvo za unijsko delo in za boycott vseh onih firm, ki delajo s ,,scabi".
Peki imajo res veliko težavniše stališče v boju za pripoznanje unij-ske važnosti, kakor drugi rokodelci. Kruh in pekarijo kupuje večinoma ženjski spol in žene se ubogo malo menijo, ali je kruh, ki ga kupujejo in jedo, narejen od linijskih delavcev ali scabov. Treba bo še trdega dela, predno jih pripravijo do tega, da bodo vselej pogledale, ima-li kruh, katerega kupujejo ,,union-label" ali ne.
,,Osem ur dola in samb podnevi!" je geslo chicaških pekovskih unij.
Želimo jim najboljšega uspeha, a ne vrjamemo, da bi jim to kedaj obveljalo v Chicagi, saj kar se tiče dela po dnevi. Chieažan bo raje plačal šc toliko za hleb kruha, samo da ga bo imel za zajutrek svežega ali 1'rišnega prav od peke.
Telefon brez žice.
Odkar se je telegraf brez žice ali drata praktično obnesel, so začeli iznajditelji obračati svojo pozornost na telefon, uporabljaje isti princip, kakor na brezžičnem telegrafu. In že sta oznanila svetu učenjaka dveh narodnostij, da se jima je posrečilo izumiti aparat, s katerim se da tudi telefonovati brez žice. Eden izmed teh je Dr. Peter Steins, ruski učenjak, ki je zdaj na Angleškem; drugi pa Signor Maria d' Asar, Italijan, ki je tudi že na potu v Anglijo, ker se angleška vlada močno zanima za to novo iznajdbo.
Italijanski minister mornarice kaže veliko občudovanje za iznajdbo svojega rojaka Signore d' Asar in priporoča vladi, naj jo sprejme in uporablja v laškej mornarici.
Dr. Steins trdi, da s pomočjo novega aparata bo mogoče govoriti ljudem iz Londona v Pariz ali v New York ali Chicago.
Pozdrav „Am. SI."
Joliet, 111. — Bodi mi srčno pozdravljen, Amerikanski Slovenec" v središču ameriških Slovencev, v prijaznem Jolietu! Veleč.g. Monsignore Jos. F. Buli, oče in starosta našega naroda v Ameriki, te je izročil nam v skrb in varstvo. Ponos in veselje navdajata vsled tega naša srca, ker nam je dana priložnost še tesneje s teboj občevati in negovati tvoj razvoj in tvojo čast.
Pod vodstvom svojega skrbnega očeta si se razvil iz slabotnega deteta v krepkega mladeniča, kojega plemenito srce bije le za blagor in srečo našega naroda v Ameriki.
Kakor mirno tekoča reka se razlivaš po polji amerikanskega slovenstva, srca svojih čitateljev napajaš s pravim duhom svete vere.,in vžigas v njih iskro rodoljubja in človekoljubja.
Pod košato tvojo lipo so se zbrali na tvoj klic, na tvoje vabilo raztreseni sinovi slovenski v Ameriki v skupno društvo, v našo slavno K. S. K. Jednoto. Da, blagodejna ta naprava je tvoje delo in dokler bo obstala naša Jednota, tako dolgo bo tvoje ime nepremično sklenjeno z njenim. Glavni odbor Jednotin je v Jolietu, prav je torej, da se je preselil mej nas i ,,Am. Slovenec," glasilo Jednoto.
Pomenljiva in prečastna tvoja naloga, voditi slovensko ljudstvo v Ameriki, bo našla v nas jolietskih Slovencih najgorkejse podpornike, in mi hočemo storiti vse, kar bo v naši moči, da bo lahko rekel ves slovenski svet: ,,Amerik. Slov." je v rokah pravih, radoljubnih mož, njemu smemo zaupati, on nas bo vodil po pravi poti v tuji deželi, njegove svete smemo ubogati v vsili rečeh!
Se enkrat torej: Srčno pozdravljen ,,Amerik. Slovenec" v naši sredi!
FRANJO KOZJE*.
Pretnemba uniforme ameriških pismonoš.
Generalni poštar v Washiugtonu je izdal ukaz glede premembe v uniformi pismonoš. Do zdaj so naznanjali čas službovanja posameznih pismonoš trakovi na rokavu, od zdaj pa bodo naznanjale to zvezde na ovratniku in sicer tako-le:
Pet let službovanja, ena črna zvezda.
Deset let, dve črni zvezdi. | Petnajst let, ena rudeča zvezda. Dvajset let, dve rudeči zvezdi. Petindvajset let, ena srebrna zvezda.
Trideset let, dve srebrni zvezdi. Petintrideset let, ena zlata zvezda. Štirideset let, dve zlati zvezdi. Najstarejši pismonoša na jolietski pošti je Elmer Edgerly in ta edini je opravičen nositi dve zvezdi. Po eno zvezdo bode nosilo 10 pismonoš, mej njimi tudi ,,naš George". Štirje pa se bodo morali zadovoljiti s trakovi na rokavu.
iu.
Pisma na pošti.
Pisma na pošti v Jolietu, imajo:
Grabljevič Jožef. Grapar Mih.
Horvat Anton. Filck Ivau.
Janežič John. Koporc A.
Mačak Mart. Mlačak Val.
Petrovič John (2) Subašič Iv.
Zore Jožef.
Ako ne vzamejo dotičniki teh pisem s pošte, se bodo poslala v 14. dneh na Dead Letter Office v Washington. ____
Rojaki! kadar pošiljate denar v staro domovino, obrnite se vedno na g. A. Golobitsh-a, 805 N. Chicago St. On vam hitro in proti najnižji ceni pošilja denar^v stari kraj.
Vsak (lan—tri Česčene Marije.
Mudil sem se — tako pripoveduje katoliški duhovnik — v mestu Li-verpulu na Angleškem ter bil kot duhovni pastir med ondotnimi de-lalci. Nekega dne sem hotel iti v neko hišo, toda kar naenkrat mi zastavi pot star človek in jezno pravi: ,,Tu ni ničesar opraviti; proč od tu!" Ko sliši te besede njegova žena, pribiti k njemu in pravi: ,,Ta gospod je katoliški duhovnik!" Starčlk je bil presenečen, obrne se ter ponižno prosi: ,,Odpustite mi, oče, odpustite! Zdaj me ne bo Bog blagoslovil, ker sem grdil duhovnika. Smatral sem vas za krivoverskega duhovnika, katerih se mnogo po teh krajih potika. Mi smo reveži, vendar hočemo ostati katoličani. O, odpustite mi, oče!" Pogledam nekoliko natančneje tega človeka ter ga vprašam: ,,Povej mi, kedaj si se zadnjikrat izpovedal?" — ,,Temu je že dolgo, oče, zelo dolgo!" —- ,.Dobro," mu odgovorim, ,,malo preje si ostro z menoj govoril zato hočem, da se kmalu zopet izpoveš. Pridi prihodnjo soboto v to in to cerkev in se lepo pripravi za sv. izpoved." ,,Dobro, dobro, oče pridem gotovo, da zopet zadobilm blagoslov!" Starček je zares prišel in opravil izpoved o vsem svojem preteklem življenji. O kako je bil tedaj vesel! ,,Poznaš li ti tudi druge, ki so taki kot ti?" vprašam ga. ,,Da, oče zelo mnogo!" — ,,Glej, da tudi ti postanejo tako srečni, kakor si ti sedaj pripeljal k meni. Od tačas je večkrat prišel k sv. izpovedi in pristopal k mizi Gospodovi. Za nekaj časa ga posetim na domu. Žena je bila silno vesela, da se ji je tako spreobrnil mož. ,, Glej te, oče," reče mi žena, "to malo podobo Matere Božje tu na zidu! Vse sem poskusila, da bi moža pripeljala na pravi pot, a bilo je vse zastonj. Pokusila sem zadnje sredstvo. Začela sem moliti vsak dan tri Češčene Marije pred to podobo, da bi BI. Devica Marija spreobrnila moža." Dobra žena je bila uslišana. — O, da bi vse žene, ki imajo lahkoumne može, storile tako, kakor je ta žena! Gotovo bi mnogo več veselja uživale v zakonskem stanu.	—k.—
Električni č e v 1 j i. V Berolinu je izumil električen čevelj in tudi Že patent nanj vzel čevljarski mojster gospod Polakowski. Pravijo, da take vrste obuvalo močno olajšuje hojo.
ANTON HORVAT
priporoča vsem slovenskim trgovcem in gostilničrajem svojo
veliko zalogo domače izdelanih SMODK,
katere prodaja skupno po najnižji ceni.
Rojaki! Ako želite pušiti dobre in okusno dišeče smodke, tedaj zahtevajte vedno samo ANTON HORVATOVE, ki se dobe v vsaki slovenski gostilni v Jolietu.
Ob enem priporočam tudi svojo izvrstno
GOSTILNO
(SALOON), ki so nahaja na štovo
200 Jackson in Ottawa ulice
V JOLIET, ILLINOIS.
Tudi varna prenočišča in dobra jedila
so vedno pripravljena na razpolago.
Rojak naj podpira rojaka.
ANTON - HORVAT,
200 Jackson ulice, na voglu Ottawa ulice, JOLIET, ILL.
MARICA.
POVEST.
STUKEL GRAHEK.
V svoji zalogi imamo vsakovrstno
MES O
po najnižji ceni, kakor tudi perutnino, prekajeno meso in izvrstne doma delane klobase.
Chicago in Indiana ulice,
JOLIET, ILLINOIS.
lote na prodaj
Goebel Heights.
♦0400404
Street-car teče ob obeh straneh subdivizije. Lote leže na visokem in suhem kraju.
Lote po $200 in $300
z vsako loto popoln Abstrakt.
UGODNA PLAČILA.
OBRESTI PO © ODSTOTKOV.
Ne plačuj renta, kupi loto in napravi si lastno hišo.
Glej, naslednji so kupili loto od mene v tej lepi subdiviziji:
Mathias 11. Nemanich, .Fran k Simonieh, John Rus, Mathiai Bauer, Anton Ratal.
G-EORG-E GOEBEL,
40l-2nd Avenue, Joliet. 111.
"Gkoiiuk" plsinouoSa.
POPOTNIKOV KAŽIPOT.
J0LIETSKE ŽELEZNICE.
SANTA KE B. K. H.
Izjoiieta	v Chicago
fet 14.....7.25 predpoldne	8.4:1 predpoldne
„ 18.....7.3» „	»•«>
t).....8.18 „	9-30
M i«____H.15 „	18.85 popoldne
, , io.....3.85 popoldne	S.US >,
, a.....7.50 „	.	«.uo
17 .. .i!.43 predpoldne	3.SK predpoldne
I, 7.....7.28 .,	8.40
,, 15.....1.1X1 popoldne	2.27 popoldne
„ 18.....5.U8 „	«-3U
„ 5.....CS.UO „	7.08
„ 1....1U.OO „	11.UO
„Cttiabrni» Limited" vozi Štirikrat na teden in zapusti Joliet v torek, sredo, Četrtek iu soboto za zaplul olj H.U8 zvečer; za vsliod v nedeljo, torek, sredo in petek ob 1.00 popoldne. Cb nedeljah ne vozijo vlaki št. 14, 16, 7, 15 lil 13.
H. C. KNOWLTUN, Ticket Agent.
THE CHICAGO & ALTON.
Iz Jolietu	v Chicago
l'ut. Express.. ..5.40 predpoldne 7.15 predpoldne M id n. Special...6.45 „	8.00
Cal. t Colo. L'd.7.30 „	8.45
i>wlght* Clll.,.8.45 „	10.00
»Atlantic Exp..11.35 „	1.00 popoldne
Alton Lun.......3.20 popoldne 4.30 ,,
♦Joliet a Cni......0.30 „	7.4«
Day lfixp.........8.00 „	0.15
Hay Express____».00 predpoldne 10.20 „
Alton Lim......11.00 „	12.01 popoldne
*l>acilic Exp... .3.0» popoldne 4.20 „ * hieaizodfcJoliet 5.00 „	6.30
Chi. , llwight.i5.30 „	6.40
Colo & Cal.......6.00 „	7.00
Palace Exp......».00 ,.	10.20
Mldn. Si........11.30 „	12.40 zjutruj
Z zvezdico zaznamovani vlaki ne vozijo ob nedeljah.	W. S. WJHNETT, Ticket agent.
CHICAGO, KOCK ISLAND ANI) PACIFIC.
Izjoiieta , ,,	v Chicago
O. Jt K. N. Ex. 5.20 predpoldne	7.00 predpoldne
•Joliet Special 6.40 „	7.55
Denver Ex. 6.45 „	7.5»
Joliet Ace. 7.50 „	»••!•>
•1'eru Acc. 7.30 „	8.40
Denver Ex. 8.38 „	»•=»
St. Paul Ex. 9.35 „	10-4o ,,
Onialia Ex. 12.85 popoluduo	2.00 popoldne
♦De. Moines Ex 3.34 „ i	4.45 „
Joliet Sp. 2.30 „	8.45
Joliet Ex. 6.30 „	7.50 „
Ii Chicago	v Joliet
Past Mail 3.5o pr6dpoldne	3.48 predpolduo
De« Moines D.oo „	lo.48 ,,
Joliet Sp. 11.45 „	l.oo popoldne
$ltock lsl. Ex. l.oo popoldne	2.25 ,,
St. Paul Ex. 4.oo „	6.17 „
Joliet Acc. 4.1o ,,	6.oo „
IPeruAcc. 6.oo .,	6.15 „
benver Ex. 5.46 ,,	7.oo ,,■
♦Joliet Acc. 6.5o „	7.15
Kansas City 6.3o „	7.4o
Denver Ex. lo.oo „	11.16
Omaha Ex. U.3o „	l.o2 zjutraj.
Z križcem zaznamovani vlaki ne vozijo ob nedeljah.	C. O. Ilasey, Ticket agent.
ELGIN, JOLIET AMD EASTERN R. R.
Iz Jolleta	1 v Auroro
8.20 predpoldne....................10.00 predpoldn«
5.40 popoldne.......................7.10 popoldne
Iz Auroro	v Joliet
7.10 predpoldne...................8.10 predpoldne
8.20 popoldne......................5.25 popoldne
M. Mo. MANUS. Ticket agent.
Dokaj krasno dekle je bila Koša-kova Marica, hči nekdaj premožnih starišev v trgu P. Dasiravno je bila zgubila svojega očeta v mladostnih letih, vendar je nje mati skrbela za dobro vzgojo svoje hčerke; ter jo dala izvežbati v raznih strokah go-spodinstva.
Veselega značaja in jako marljiva je bila naša Marica. Gospodinstvo, razna ženska ročna dela, posebno pa naravo je občudovala z največjim veseljem. A, ko je prišlo do smiba-čev, je pogostoma otožna sedela v svojej'sobici, podpirajoč si svojo plavolaso glavo, sedaj z desno,potem zapet z levo roko.
Boriti se ji je bilo treba za odločitev,
Marica je imela dva ljubimca, ki sta jej bila jako naklonjena.
Prvi je bil Vrbičev Dragotin, sin imovitega veleposestnika v bližnjem trgu, a drugi v obče znani domači zdravnik Ciril Koder.
"Kako dolgo se bodem še borila z mislimi?" to polglasno govoreč je potegnila dve sliki iz miznice; ter nepremakljivo gledala sedaj prvo, potem zopet drugo.
"Resnično, dekle, ki bi odrekla Dragotinu, bila bi nespametna."
"Kar se tiče njegove zunaj nos ti, je vsekakor prijeten človek, vrhu tega zelo bogat, ter izvrsten glasbenik. In oh, pojem pa jaz tako rada!"
"Da, prepričana sem, najbolje storim, ako postanem soproga Dra-gotinova."
"O, da bi saj že odločila; ložje bi mi bilo pri srcu."
Gledajoč sliko Kodrovo je govorila: y Ciril je bolj reven in ni še dolgo,kar je dokončal svoje študije. A, priznati moram, da je moškega značaja in najlepši fant v trgu. -— Ubogi Ciril! kako bode potrt, potolažiti se bode moral."
Na to vstopi v sobo Maričina mati,ki je bila opravljena za na pot, da pogleda po polji, ter da zopet novo naročilo svojim delavcem. Ona je bila po vsem trgu znana kot izvrstna gospodinja.
Vže se je hotela posloviti, pri-poročivši jej nadzorovanje doma, dok se ne vrne; kar zagledana malej mizici, pri katerej so je Marica pečala s šivanjem, sliko poleg slike.
Obstoji, ter začne: "Marica, to so sliki dveh dobrih mož, ki so zamina-ta za te. Oba sta vsega spoštovanja vredna. Stvar prepustim Tebi. Dragotin bi Te gotovo ljubil, ter vstre-gel vsakej Tvojej želji, — saj je imovit!"
"Mama, denar ne cenim najvišje. Dobro srce je vredno čez vse zlato i srebro!"
"Saj tudi oče, kakor ste mi že večkrat pravili, niso bili bogati, ko se ste vi, mama, z njimi poročili! Torej, kaj imate zoper Cirila?"
"Vedno si imela vse po svoji volji, moja draga hčerka, — veš, da Te ljubim, radi tega ne bi rada videla, da bi morala Ti prestati toliko, kakor sem jaz v začetku najinega družinskega življenja." Po par trenotkih odide. Ostala je sama, ter se dalje bavila pri šivalni mizici s kosom ročnega dela.
"Dobro jutro, Marica! Tvoja mama me je videla na vrtu, ko sem cvetlice zalivala, ter mi naročila, da Te moram obiskati."
"Prav veseli me, da si prišla, skoraj, da mi je bilo nekoliko dolgčas," je odgovorila Marica.
Bila je sosedova Minka, hči učiteljeva.
Prav resno začne Minka govoriti: "Nekdaj Tvoja součenka sem bila i vedno Tvoja prijateljica, pa mi prav — Voščiti Ti hočem Kako srečna se smeš imenovati, soproga imovitega vele' posestnika bodes!"
"Kako to? Jaz Te ne umejem, — jaz o temu nič ne vem."
Nekako užaljena je govorila Marica te besede.
Se nekoliko sta pokramljali, — njujon pogovor je bil moten.
Okolu vogala hiše je prihajala Maričina teta i domači gospod župnik, izza mladih let, najboljši prijatelj Maričinega očeta.
Minka se je poslovila z prav srčnim: "z Bogom!"
Marica je pa hitela teti i gospod župniku naproti, jih vljudno pozdravila, ter spremila v sobo.
Živ pogovor je bil med njimi Naj prvo seve navaden pogovor c vremenu.
Potom je dokaj zgovorna, dobra tetka pripovedovala, kako se je
gospod župnikom sešla, ter ga povabila,da jo skupno posetita. Marica je izrekla svoje obžalovanje, ker ni bilo mame doma; istotako sta teta i gospod župnik ponavljala.
Obrnivši se naravnost proti svoji netjakinji je pričela teta: "Marica, ali mi imaš kaj novega povedati?"
"Ne, tetka! nič zanimivega."
"Nič zaniinivega?" jo še jedenkrat vpraša teta. "Jaz sem pa slišala, da si nevesta!"
Sramožljivo je Marica zrla v svoje delo; menda radi tega, kjer je bil gospod župnik prisoten pri tem pogovoru.
Teta je nadaljevala: "Vrbičev Dragotin s svojim lepim posestvom Ti gotovo leliko preskrbi lepo prihodnost, ne bode Ti žal,ako postaneš njegova soproga. Ciril Koder tudi ni prenapačen."
"Oba sta izvrstna," je omenil gospod župnik. "Dragotin je dober katoličan, njegova soproga bode zamogla veliko dobrega storiti."
Teta i gospod župnik sta se po kratkem pogovoru poslovila.
Ko se Marica zopet ,ys«de k svojemu delu, zasliši nenavaden glas: "Marica, Marica!" Pogleda skozi okno, in opazi na vrtu svojega dvanajstletnega bratca, ležečega na tleh. Vrnivši se od svojega pouka, si je hotel prikrajšati pot, ter skočil s svojo vijolino čez plot, a se je pri tem hudo pobil in svoj instrument popolnoma pokvaril. Hitro je Marica popustila svoje delo in mu hitela na pomoč.
Brž ga je spravila na noge in pobrala potrto vijolino, na katero je nje bratec žalostno gledal rekoč: "Kaj ne Marica, ko bodeš Ti soproga Verbičevega Dragotina, mi bodeš kupila novo in veliko lepšo vijolino?"
,,Janko, Janko! Kaj blebetaš? Bodi tiho; ne govori o tem, ter ne žali me."
Z solzami v očeh se je vrnila v sobo in na pol glasno govorila med seboj: ,,Ne vem, kaj se danes godi, ampak .».o je neprijeten dan za-me. Vsakdo me že hoče omožiti."
Mej tem je zapel zvonec. Marica je hitela k vratom, pa kako je bila presenečena, ko vstopi zdravnik Koder.
,,Povedano mi je bilo, gospica Marica, da Vas najdem tu".
Ona mu je pričela na to pripovedovati malo nesrečo svojega bratca, kar ga pa nikakor ni zanimalo.
Ko je končala, je rekel Ciril počasi:
,,Prišel sem se poslovit". ,,Poslovit?" je ponavljala Marica.
,,Da, — ostaviti hočem ta kraj." Vse je bilo tiho za nekaj trenot-kov. '
,,Ali sem Vas gospod Ciril morebiti jaz s čim razžalila?''
,, Dobro, Marica! Vam je znano, kar se splošno govori. Upam, da bodete srečna z Dragotinom".
Marica je vstala raz svoj sedež ter ga srp o gledala v obraz, govoreč: ,,Ne, to se ne bode zgodilo nikdar!"
,,To se ne bode zgodilo", je ponavljal Ciril.
„ Zakaj?"
Nobene besede ni čul iz Maričinih ust. — Stopil je nekoliko bližje k njej.
,,Marica, ali ne ljubiš koga dru-zega?"
,,Se li smem jaz tako srečnega imenovati?"
Bolj tiho mu je odgovorila: ,,Da, Ciril, samo Tebe ljubim, ter samo Tvoja želim biti nevesta."
nic ne zaupaš kot nevesti! -
MRTVI UMETNIK.
Slika iz umetniškega življenja.
I.
Marsikdo je že slišal o znamenitem slikarju Rubensu. Umetniki njegovega časa so ga imenovali najboljšega delavca s čopičem. Peter, Paul Rubens, tako je bilo njegovo iiiie, se je rodil v Siegen pri Antverpnu na Nizozemskem 1. 1577. Njegov oče je bil odvetnik v Antverpnu. Zgodovina iz 15. stoletja nam je ohranila obilo malih povestij iz njegovega življenja.
Nekega dne je Rubens v spremstvu svojih učencev obiskoval v Madridu na Španskem različne cerkve in druga poslopja.
Idoč mimo nekega samostana, kateri je že po zunanjosti kazal, da jo prestal bojne čase, vstopi s svojimi spremljevalci, nadejaje se, da najde kaj zanimivega za svojo umet-, nost. Vže je hotel zapustiti temni samostan, pa vendar še pogleda v malo stransko kapelico. Temen kotiček je bil to, brez vsega lišpa, mali altarček, nekoliko ozalšan in stara spovednica na levi strani vhoda, vse značilno za tiho zavetje samostansko. Kar naenkrat sevprejo Rubensove oči v desno stran stene, kjer je visela stara slika. Molče jo opazuje. Slika predstavlja umirajočega meniha, ležečega na tleh svoje celice, s svetim razpelom v desni roki, in z levico na prsih. Bledo, proti nebu obrneno obličje mladega umirajočega očeta, je kazalo mirno resignacijo in popolno vdanost. Na drugi strani kapelice je visela druga slika, nekako jednaka prvej.
Predstavljala je mlado, umrlo devico v mrtvaški rakvi. Na njenem obličju se je lehko čitalo, da je bila krasotica; prvi pogled je obudil glo-
dalcu neko obžalujočo misel, da je ta mladenka prezgodaj zapustila ta svet.
,,Mojster, kdo je umetnik teh dveh slik" —je vprašal jeden izmed Rnbens-ovih učencev. Ime je bilo zapisano tu v kotu in pozna se, da je bilo zbrisano še-le pred kratkim."
—	,,To ni delo noben'ga mojih prijateljev, nobeden nima tega čutila za risanje. Slikarija ni več kot trideset let stara in ne manj kot dvajset. Umetnika te slikarije ne poznam, dobro pa vem, da njegovega dela še nikdar prej nisem videl. Bržkone, da ne živi več in, da je to njegovo edino delo. Kaj ko bi bil siikal ti podobi menih, katerega predstavlja ta slika v smrti!"
,,Gospod!" ti se šališ z nami",— so odgovorili Rubens-ovi učenci. ,,Vsak človek si leliko predstavlja svojo smrt", jim je rekel umetnik. ,,Obe sliki imati pomen preteklega življenja; ter nekako predstavljati: nesrečno ljubezen, mrtvo upanje, utrujenost življenja, resignacijo in pozabijenost preteklosti." Skrivnostna poezija se kaže na obeh slikah. Zdi se, da je podoba ženske v rakvi, duša in telo umirajočega meniha. Ko je ona umrla, umrl je tudi on svetu ter stopil v samostan. Mogoče da poizveino njegovo ime tu v samostanu."
Rubens zapusti kapelico hoteč poprašati za prednika samostanskega, kar zagleda na drugem koncu starega meniha pod velikim lesenim križem, vtopljenega v molitev. Rubens ga po svoji navadi priprosto nagovori: ,,prosim, oče! povejte predniku samostana, da želim ž njim govoriti. Menih vstane, ter mu v tihem glasu odgovori: ,,kaj želiš od mene moj brat, jaz sem prednik tega samostana."
,,Oprostite oče! mojo nadležnost in povejte mi, ako Vam je znano ime slikarja onih dveh podob v kapelici!"
,,Kaj bodeš mislil o meni, če ti povem, da se njegovega imena ne spominjam?"
,,Oče, vam je bilo njegovo ime znano in ste ga pozabili?"
Nekako porogljivo pristavi potem: ,,oče, vi imate slab spomin".
—	Menih pa zopet poklekne, ne da bi mu dal odgovor. — ,,Vstani v imenu kralja!" reče na to glasno in ponosno nizozemski umetnik.
,,Kaj še želiš od mene, moj brat?"
,,Kupiti hočem slikariji".
,,Slikariji, moj brat, nista na prodaj".
,,Povejte, mi potem, kje naj iščem umetnika?"
,,Njegovo Veličanstvo želi zvedeti zanj; jaz pa mu hočem voščiti, kajti njegovo delo je občudovanja vredno".
,,To se ne more zgoditi, umetnika ni več na svetu".
,,Torej on je mrtev! Nihče ga ni poznal, Vi pa ste pozabili njegovo ime; ime, katero bi pokrilo.moje".
,,Vedi, oče", je Rubens ponosno rekel:,, jaz sem Peter, Paul Rubens".
Preseneten je gledal menih nizozemskega umetnika, katerega je že dolgo poznal po njegovih slikah.
Z veselim glasom je Rubens nadaljeval: oče, Vime poznate, zatorej Vas prosim, povejte mi, ako imate še kako delo tega tako nadarjenega umetnika in kedaj da je umrl?
Moj sin, ti me ne razumeš, je odgovoril menili. Jaz sem ti omenil, da slikar tega dela ni več na svetu,a, s tem ni dopovedano, da je mrtev.
Rubens in njegovi učenci so jedno-glasnozaklicali: torej on živi, živi!
Poni agaj nam, da se ž njim seznanimo! — Ta mož se je odpovedal svetu in nima nič s svetom opraviti; prosim te, pusti ga v miru umreti! O, oče, to ne more biti, je rekel Rubens z glasom polnim oproščenja. Prosim Vas, povejte mi samostan,v katerem biva, jaz ga moram najti. O, kaka čast ga čaka!
Če pa odpove? — Potem se pritožim pri papežu, kateri me časti s svojim prijateljstvom.
Pi i papežu? — je ponavljal samostanski prednik.
Da, oče, pri papežu. Vain je dobro znano iinein kraj, kjer biva umetnik, a vi ga prekrivate. Papež in kralj Vas lehko prisilita povedati; in jaz bom skrbel, da se to zgodi.
Oh ne stori tega, Senor Rubens. Vzemi sliko ako hočeš, a njega pusti v miru!
V Božjem imenu govorim s taboj: da jaz sem ga poznal, on je ljubil, tolažil, bil zavržen v smrtnem boju in rešen iz valov preteklosti, ta velik mož, kakor ga ti imenuješ ta nesrečnež, kakor ga sodim jaz.
Nekdaj je bil pozabil Boga, a zdaj se mu bliža, zdaj živi le zanj. Umetniki so zapustili tihi samostan, t ez tri dni Rubens zopet obišče samostanske brate da bi se poslovil od prednika, predno odide iz Madrida. Steue v kapelici so bilo prazne, namesto namesto slik je vipel tam črno
rakevin okolu nje menihe, ki so
opravljali molitve za mrtve. Približal se je rakvi. Mrtvo truplo samostanskega očeta je ležalo v njej, Isti izraz miru in udanosti se je zrcalil na njegovim obrazu, Kakor ga je videl Rupens pred tremi dnevi na sliki v kapelici. Mrtvec je bil samo; stanski drednik. Zdaj je bila rešena RubensdVa zastavica, zdaj je vedel, Kdo je bil umetnik onih dveh slik. Večni pokoj njegovi duši! — je dejal Rubens bil je izvrsten slikar!
Fred Sehrin^--
* Brewing Company
Bil®
pivovarji in izdelovalci pive v steklenicah.
Naročilom za naše . v steklenicah se točno ustreza.
JOLIET, ILLS.
uležano pivo
TEL. 26.
USTANOVLJENA 1879.
Straus Brothers Company
DISTILERS, IMPORTERS.
♦OKKHCH
S03-205 East Madison Ht.
CHICAGO.
F. KORBEL & BROS
prodajalec vina o<l trte* in ž^ania
Sonoma Co, California.
Vshodna zaloga vina in urad: 684-686 W
TELEFON: 110 CANAL.
Chicago, lis.
E. PORTER, predsednik.
JOSEPH I1RAUS, ml., tajnik in blagajnik.
E. PORTER BREWING COMPANY,

EAGLE BREWERY,
Izdelovalci
uležane pive
PAL ALE LONDON PORTER
Posebnost Jo Palo Wiener BIcr.
Pivovarna: South Bluff Street.
Joliet, Illinois
O. G. KORB
Velika prodaja čevliev pri O. G-. KORB.
Fini moški čevlji par po.................99c.
Fini ženski čevlji par po..................99e-
Finejši moški čevlji....................$1 -65
Finejši ženski čevlji....................$1-65
B3P" Zaradi izpraznenja prostorov dajemo to blago pod kupono ceno.
KOSI BLAGA ZA OBLEKE IN SUHO BLAGO PO ZNIŽANIH CENAH!
O. G. KORB, Brick Block, Ely, Minnesota.
G. A. WHITMAN, Predsednik.	D. H. 1JACON, PodpkedbedniE.
W. O. ACKERSON, Namejstnik Blagajnik.
FIRST STATE BANK
OF TOWER, MINNESOTA.
Glavnica $25,000. Preostanek $10,000.
RAVNATELJI:
D. II. llACON, T. J. Davis, G. A. Whitman, E. I). Graff, W. II. McQuade.
Izvršuje vse bančne posle. Zamenjuje domač in tuj denar. Prodaja tikete za oceanske parnlke na vse kraje sveta.
HENRY LATZ,
kontraktor in stavbenik.
Highland Ave., —blizo Ilutcliins Street—
JOLIET -• ILL.
TISKARNA
AMERIK.
SLOV.
se priporoča
Slovencem v Jolietu in v drugih krajih v izdelovanje
TISKARSKIH DEL,
katere bode izdelovala po primernih cenah v najkrajšem času.
♦O+O K)+OCH<H<H<H
Posebno pozornost bodemo dajali naročilom si. katoliških podpornih društev.
Kratkočasnice.
Zažvižgaj še enkrat.
Oee, mati in win se peljajo po železnici. Mali Tonček slon i na odprtem oknu in gleda ven. Pazi, pazi! Tonček! — pravi oče — in ne obešaj se na okno, drugače ti bo veter odnesel klobuk. Toda sinko ne posluša očetovega svarjenja. Zdaj sname oče dečku klopuk hipoma z glave in ga skrije za seboj. Aha! zdaj pa imaš! ali ti nisem pravil, da bo veter vzel klobuk? Tonček se pte-straši in začne na glas jokati, čez nekaj časa pravi oče: bodi tiho in ne jokaj! zažvižgal bom in klobuk bo prišel nazaj. Zažviž-ga in posabi klobuk na glavo, rekoč: vibiš, tu imaš zopet svoj klobuk. Ko sta se potem oče in mati nekaj med seboj menila, vrže Tonček klobuk skozi okno in pravi očetu: oče, zažvižgaj še enkrat!
Ta ne m ore vedeti.
Katehet je govoril v šoli o vsemogočnosti božji in o stvarjenju sveta in je vprašal potem nekega učenca: ,,Povej mi, Mihec, kdo je naredil te naše lepe gore?"
Ker deček precej ne odgovori, odreže se naglo nek drug, rekoč: rt Ta ne more vedeti tega, ker je še komaj en teden v naši vasi."
N a g a j i v o.
Gospodinja: ,,Prosim, vzemite še košček potice za vaše otroke seboj!"
Gost: ,,Hvala, hvala, tega vendar ne morem zahtevati."
Gospodinja: ,,Zakaj ne? saj pač ni vredno spravljati, kar ste še na mizi pustili!"
Izpred sodišča.
Zagovornik je zatoženca jako slabo zagovarjal. Med govorom vstane zatoženoo, star potepuh, ki je dozdaj trdovratno tajil zločin, katerega je bil obdolžen, in pravi: ,,Gospod sodnik! Vzemite mu besedo, jaz rajši — obstanem."
Z m i r o m varčen.
,,Klobuk, ki ste ga izbrali za vašega sina, je prevelik."
,,Nič no do, sčasoma mu bo že prav."
Moderna frizura.'
Gospa: ,,Ana, ali si že našla cve tiče za lase?"
Hišiua: ,,Da, cvetice sem našla, ali zdaj sem pa zopet lase založila, da ne vem, kje so."
Ravno narobe.
Slovenec: ,,To je čudno, če zvečer vino pijem, ne moreni ponoči spati!"
Horvat: ,,Pri meni je pa ravno narobe: če spim, ne morem vina piti."
Dober odgovor.
Domača gospica nese v škafu vode od studenca. Par gizdalinov jo pozdravi, rekoč: ,,Dobro jutro, lepa Rebeka!" Ta jim pa naglo odgovori: ,,ali hočem kamele napojiti?"
Skrivne želje.
Nek župnik je imel več parov poročiti in je rekel, stopivši prod oltar: vsi tisti, ki hočejo v zakon stopiti, naj vstanej o! — Na to so vstala vsa v cerkvi navzoča samska dekleta s svojih sedežev.
ZAHVALA.
Iz vsega srca se zahvaljujem društvenim sobratom, zlasti predsedniku društva sv. Cirila in Metoda v Toweru, Minn, na lepem darilu, katerega so mi slovesno izročili pri mesečni seji dne 17. t. m. Zagotavljam jih, da se bodem še z večjim veseljem trudil za rast in povzdigo društva. V to mi pomozi Bog!
John Oberman,
gospodarski načelnik UruStva.
NAZNANILO.
Rojakom naznanjam, da sem prame-stil trgovino knjig z Jolieta v Cleveland, O. Ravnokar sem projel veliko novih knjig in krasno vezanih molitvonikov. Cenik pošiljam poštnino prosto.
Kavno som prejel listo s podobami pastirčkov za Uožifno jaslice in jih pošiljam list po 5 c. ali 0 za 25 c. Na vsakom listu je več različnih podob pastirčkov, jagnjet, Jezusovo rojstvp itd. Ive or zeli, naj piše ponje in ta mali znesek sprejmem v štompsih.	„ MAT. POGORELO,
Cleveland, O.
Če hočeš delati dober "business" s grocery, saloonom ali mesarijo,
z oblačilom, dry goods ali obuvalom, z Mesnino, noži ali s hišno opravo, s stoli, mizami, kozarci, pošte/jami, z sitom, lesom, apnom ali kamnom, s smodkami, tobakom in premogom, z mlekom, ledom, sadjem ali candij, če hočeš kaj prodati, ali kaj kupiti, Če iščeš hlapca, služkinje ali znanca, če iščeš službe, dela ali opravila,
samo oglasi v Amerikanskem Slovenci.
m ..JE.. m
The Anheuser-Busch Co.
<SL
OF . .

^ P
KIEP BROS. & GO.
321 N. Chicago St.-Tel.227
izdelujemo
DOMAČO MAST, KLOBASE IN
Injat.
Naročite za poskušnjo! —NA DEBELO IN DROBNO—
DENAR 3ST.A- POSODO
......SE DOBI PRI......
MUTUAL LOAN AND BUILDING ASSOCIATION,
222 Jefferson Street, Joliet, Illinois.
URADNIKI:
m" isr
JOHN P. KING,......................Predsednik.
M. CALMER,......................Podpredsednik.
C. H. CONKLING,........................TAJNIK.
THOMAS J. KELLY,..................Blagajmi*.
Pogojujemo denar na zemljišča, pomagamo pri gradenju lastiiili domov itd.
Kadite „Premo"
smodke.
Geo. F. Brainard
Joliet.
Pozor, roj aRi, HIow.MCi in Hrvatje!
A. GOLOBITSH,
številka 799-801-803-805 North Chicago Street,
nasproti slovenske katoliške cerkve sv. Jožefa,
Vam daje najlepšo priliko si nakupiti raznovrstne zimske oprave po zelo znižani ceni. Pridite in so prepričajte o moji veliki zalogi MOŽKE OBLEKE, OBUVAL, KAP, KLOBUKOV, KOVČEfSOV itd. OBLEKA je vsa delo najboljših unijskih delavcev,
in vsak kos, katerega pri meni kupite, vam je garantiran. Pridito in so tudi prepričajte o moji ceni predno boste kje drugje kupili.
Joliet, Illinois,
VELIKA ZIMSKA RAZPRODAJA
1. JANUARIJA 1900.
BODE TRAJALA SAMO DO
Rojaki, pridite in poglejte blago potem pa ceno in videli bodote, da je vse ceneje kakor navadno plačate. Nikakor nezamudite te razprodaje, katera pomeni vam prihraniti vaš trdo prisluženi denar.
X_iIE POGLEJTE OEINTO.
SUKNJE, OBLEKEJ OBUVALA.
Velike ZimSke SUknje, mojo zimske razprodaje samo
Fine črno ali rujave barve suknje vredne $10—$12, sedaj samo...............$7.95
^olge zimske suknje popred povsod po $8, sedaj samo....................... «.00
^epe črne in modro suknjo za praznik vredno $15—$10, sedaj samo..........11.00
Velika zaloga moških oblek, LM*8.1".80:. $5.00
J°0 parov finih hlač, vredno $1.00 -$1.25, sedaj samo................................................75c.
^'ne,mo",ko srajce vredne 50c., sedaj samo....................................................................85c.
Fine srajce za fant? vredno 35c., sedaj samo..............................................................16c.
^Ovthne hlače (overalls) vredne 50e., sedaj samo........................................................itOc.
Jtoške in ženske rokovice vredne SOc., sedaj samo......................................................25c.
Jtoške zimske kape vredno 25c., sedaj samo...........................................15c.
*toški fini klobuki vredni $1.25—$1.50, sedaj samo....................................................5>5c.
bobra obuvala za delavce, l^TZ™:........................98c;
^uniiiastj škorni vrodm $3, sedaj samo....................................$8.65
^a izber veliko spodnje obleke,	49c.
Vsake vrste gumnasti čevlji (overalls) za delo in praznik, za moške in ženske, za dekleta in otroke po najnižji ceni, in še mnogo druzega, sa kar
rnt prostora primanjkuje.
—____________ ___ ~~
^mam tru-di velijo zalogo izvrstnega
ttsr PREMOGA
& naročila točno odvažam po nizkih cenah.
ErjAM PREVOŽNE LISTKE
po dobrih in hitrih parnikih in pošiljam tudi
v staro domovino po zelo nizki ceni in hitro
H koncu.še pripor o čujemv obilen - - - obi sk svoj o - - -
GOSTILN ICO,
vedno preskrbljeno z najboljšimi pijačami, smodkami in posebno še s
Trinerjevim grenkim vinom.
• ROJAKI!
Ne podpirajte Židov, in drugih, koteri imajo le tako dolgo lepe besede dokler denar z vabi j a od vaB? Podpirajte rojaka Slovenca, kateri vas tudi v potrebi ne^pozabi.
V moji trgovini se govori slovenski, nemški, laški, mažarski, poljski in angleški.
Vedno bodete prijozno sprejeti in dobro postreŽeni, satoraj pričakujem obilen obisk, se spoštovanjem,
tako, da more biti vsak zadovoljen.
GR0CERIJSKI ODDELEK.
Vsem tukaj stanujočim kakor tudi na novo došlim slovenskim in hrvatskim družinam uljudno priporočam tudi moj vedno s finim živežem založeni Grocery Stoke po najnižji ceni. Vedno dobra in hitra postrežba se zagotovlja vsakemu.
Prodajam tudi na drobno in debelo najboljšo MOKO na svetu, znano pod imenom:
PILLSBURY'S BEST,
hatera je vsim slovenskim pekaricam dobro poznana.
IMAM TUDI VELIKO ZALOGO ....
"<3rOX_iX3 O OUST" MOKE.....
POSEBNA VREDNOST, KATERO PRODAJAM
98 funtov vreča za $] 96. - 49 funtov vreča za 9gc.
(ZA GOTOV DENAR SAMO.)
VSA MOKA JE GARANTIRANA! ' DMIoja lepo urejena
MESNICA
je vedno polna svežega, suhega inosoljnega mesa, perutnine in posebna specijaliteta so K11ANJSKE KLOBASE, prav po domače narejene, zunanja naročila se vedno točno pošiljajo.
A. GOLOBITSH,
799-801-803-805 North Chicago Street,
Long Distance Telephone 324,
JOLIET, ILLINOIS

Zastonj dajemo
božična darila z vsakim nakupom v vrednosti
$5:
Velika prodaja
k svetemu diie> ii
vweh uu^iih oddcdkih
in sicer podobe v velikosti 24x28, vredne $1.50, in za vsacih
Povabimo slovensko
ljudstvo v bližini in
okoliditda obišče našo
SXO
podarimo, prekrasno podobo, predstavljajoč) razne predmete v vrednosti $2.50.
Slik imamo dovolj, vendar vam svetujemo da pridete zgodaj in si izberete najlepše.
prodajaliiieo tekom te
prodaie, da bode vi
tlelo, kai vse dol>i za
JOLIET, ILLINOIS
denar
„TIIE EAGLE" JE EDINA PRODAJALINCA, KJER SE DOBI PO NIZKIH CENAII DOBRO BLAGO IN KJER SE KUPEC ZADOVOLJI S KUPLJENIM BLAGOM, VELIKA IZBER LAHKO ZADOVOLJI VSAKOGAR.
ŽENINE IN NEVESTE ZAGOTOVIMO, DA BODO DOBRO UKRENILI, AKOvKUPIJO OD NAS POHIŠTVENO OPRAVO. V PRODAJALINCA „THE EAGLE" SE DOBI VSE KAR KDO POTREBUJE, NAJBOLJIŠA PRODAJALINCA V MESTU IN NASNIZJE CENE.
PAZPRODAJA
^^ slavnoznanih "Pkninsui.au" in "Sunshine" pečij, za kuhinjo in sobo. Te vrste najbolšib in qajtrajnejših pečij nam ni treba še posebej priporočati, ker jih rabijo z najboljšim uspehom po vsej deželi in sej. povsod zadovoljni z njimi. Ta peči prodajamo danes ravno tako po ceni in še cenejše, kakor smo jili pred letom dnij, še prednio se je podražila cena železu. Naš "Iron-clad" kontrakt z izdelovalci pečij, ki so se zavezali nas zakladati z njimi to leto po stari, nizki ceni, še ni potekel, dasiravno se že bliža koneu. Po Novem letu Vam ne bomo mogli prodajati teh najboljših pečij na svetu tak zlahka.
ZATOREJ, KUPITE SEDAJ!
"Peninsular" jeklena kuhinjska peč brez police in reservoirja,	^ 0 O CA
poprej $20.50, sedaj - - ^Z.jU
Ista peč s polico (high shelf) ^rt / «/\ poprej $80.00, sedaj - - $Z0«Uv
Ista peč S polico (high shelf) in reservoirjem,	(fcQC CA
poprej $42.00, sedaj - - CJ)j J. jU
Posode ^'^mt^mmsn za JFP^P^^^ premog
I lin	j
luli

Zmirom imamo v zalogi tudi druge
vrste kuhinjske peči|>po	L.,
najnižjih cenah	^
od $7.50 do $16.00.
Ta jako lepa, teška in solidna peč z vsemi najnovejšimi iznajdbami, je stala poprej $80.00, sedaj OOC Hrt jo prodajamo po.........OfcWlUU
Slove m 4
in Mm M ^tEs^
ioc. km
Jf Razprodaja JI j
jl|| Obleke |1;\i
Mo : i za može in dečke.	S
^^	J '/ kvalitete in po nizkih cenah.	'^V^^^MB
mj	Zgodaj letošnjo jesen smo
Iti vM	^^^^^HB g
zimskcj robe in ker niora '	g
.^SSffl^ »klonili znižat ceno za eno ^jzžm fo. '	§£
treljino in še več.	pg
BERITE IN PRIMERJAJTE, KAKŠNO CENO SMO IMELI POPREJ. §J IN KAKŠM0 IMAMO SEDAJ!	g
Moška volnata obleka,črni flyi ftft Moški fini črni cheviots, lift j|g|5 cheviot,poprej $0.00,sedaj Ot"<UU poprej $9.00, sedaj..... OUlUU §•§
Moški fini črni clay worsted obleke, Moški 18unzove črni clay worsted 5S3 poprej $10.00,v	QQ obleke, poprej $12.50, ' QQ
EXTRA FINA OBLEKA za trgovce in kupčevalce,	§g
poprej $15.00, $10.00 in $18.00.
Sedaj si jo izbereš, katero počeš za $13.00. m
Moške "Grey Beaver" suknje, poprej $5.00, sedaj..............$4.50 Ig*
MOŠKE VRHNE SUKNJE (OVERCOATS)	frr ftft 8?
vse volnate (Woolen Beaver), poprej $0.75, sedaj............VUlUU |§2*
Moške "All Wool Irish Prize Ulster", poprej $10.00, sedaj......$7.00 CS
Moške lahke vrhne suknje, poprej $14.00, sedaj............... $10.00 §K
MOŠKE VRHNE SUKNJE iz najfinejšega blaga in najnovejše mode smo prodajali poprej po $10.00, $18.00 in $20.00. Sedaj si fl»|r ftft |gj lahko izbereš, katero hočeš za............................uluiUU D8*
DEČKI IN OTROCI, M
Ta lepa "Sunshine" peč (base-heater) greje jako močno in porabi primerona najmanj
premoga, v razni velikosti j	J^p^^gjlSEm
po $28.50, $32.00 in $36.00
JL*	1/IIPI "Bonnie Sunshine" peč, katere so
iVUrl poleg lepote tudi prava korist v hiši.
Mrzli zimski meseci so neodpustlivi. Cena samo
$16.00, $20.00 in $24.00.
^pflft peci za mehki premog Jg?	<,d $2.50, $8.50, $4.50 do $20.00.
Fini usujati gugalni stoli po.................$1.50 ^BU RijlJ
Edin9, kar vas vprašamo, je, da nas obiščete in se	^^J
seznanite z našimi cenami. Pri nas si prihranite denar.	-
tudi vas nismo pozabili. Tudi za vas imamo v zalogi razno-verstne obleke. Za Božično darilo hočemo dati vsakemu, ki kupi pri nas za $2.00 obre, LEPE SANI. Da boste veseli, kadar nosite obleko, kupljeno pri Eagle. Prodajamo celo obleko za dečke in otroke, ali vrhne suknje po izvan-redno nizkih cenah.
Cela obleka za $1.00, $1.25, $1.50, $2.00, $2.50 $3.00, $3.50 in $4.00.
bani o mi prodajamo čevlje iz pravega usu-ja in zanje garantirano kupcu ali mu povrnemo denar.
Vse, keteraj,hočemo od vaB, da pride pogledat našo zalogo in da primerjate naše blago in naše cene z drugimi in če so ne bodete prepričali sami, da vam moremo mi prihraniti denar, vas ne bomo nagovanjali, da kupujte pri nas.
24x24 miza, za samo.........................85c.
Želimo vam vsem. -veselo novo leto 1900.
Jos. Turk in Math. Simonieh, lastnika "The Eagle".
THE EAGLE.
Velika zaloga
naše hišne oprave in
železnih postelj.
Glede hišne oprave in železnih postelj se kosamo z vsako enako prodajaliiieo na zapadli.Kakor Vam je dobro znano, je G. .1. Turk, ud te firme po 20 letni skušnji v izdelovanju raznege pohištva z najboljšim uspehom, pridejal svoji obširni kupčiji še ono z železnimi posteljami in prodaja HIŠNO OPRAVO in ŽELEZNE POSTELJE po vseh krajih združenih držav, tudi v Kanado in na Kubo na DROBNO in na DEBELO (wholesale and retail). Priporoča se Slovencem v Jolietu in Slovencem v Ameriki sploh ter jih vabi, naj se oglasijo, če rabijo katero teh
rečij v prodajalniei "THE EAGLE" v Joliet, 111.
Tukaj boste našli veliko izbero pišne oprave in železnih postelj po nizkih cenah. Slovenci iz družili krajev naj se blagovolijo pismen«, obrniti na našo firmo. Z veseljem jim bomo poslali cenik (catalogue and price list). ' Tovarna je v Kankakee, 111. a naslov napravite: "THE EAGLE", JOLIET, ILL.
Ta lepo izdelana postelja samo
TJ
Tffffffl^
i
Ta priprosta in lična železna postelja, ftC vredna $7.00, se proda za.............OUiZu
kakor keze podoba, je PU tn vredni $10.	cn
vredna $0.00. Cena. • QUlwU _Cena.......$11.OU
Obišči nas za posteljo po $10, $15, $20, $25 in $30.
Velika izbor divanov. Cene odQ$5.00 do $15.00.