MUuinMfem «anBCBK«a ‘^»Uii J&t^Wb(*id.L* lUiUKuiii. iulimiJiU.iliT Sirokovui list za povzdigo gostilničarskega obrts. Glasilo »Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani". Lisi izdaja 20. vsakega meseca. ---- ■ = Za člane v „Zvezi“ včlan|enih zadrug stane list celoletno Din 20'—, polletno Din 10, četrtletno Din 5*—; posamezne Številke 2 Din. ===== Cena Inseratom: •/« »tranl l> Sr— vključno davek. ===== Uredništvo in upravntttvo Je v Ljubljani, Gosposvetska cesta Stčv. ib. =» Strankam Je uredništvo na razpolago vsak dan od 8.—18. ure. - Kokopisi se ne vračajo. Rokopise ln objave Je pošiljati do 10. vsake?« me-— - seca, s tem dnem se uredništvo zaključi. Stev. 10-11. V Ljubljani, 20. novembra 1928. Leto XV. Veličastno zborovanje gostilničarstva Kranjske dežele. Nič več ne bomo tarnali doma v čumnati in potihem zdihovali, kako nas odirata z vsemi mogočimi štibrami, nakladami, taksami in pristojbinami k taksam, pa taksa od takse. Denarja ni, obrata malo ali nič, eksekutor hodi vsak dan v hišo, pa ne pit, ampak rubit, kje naj jemljemo za božjo voljo, na pijače deni, bo rekel oblastni poslanec. Kmet, obrtnik, delavec in Preprosti človek pa kolne gostilničarja, kako ima drago vino, zakaj ne gre s ceno doli in kako nas odira. Tako nekako so razpravljali delegati na plenarni seji Zveze dne 15. novembra 1928, povdarja-Joč, da ali ni nikogar več za vzdržavaniie °bčin, oblasti, špitalov, revežev in še države kot ta presrečna para gostilničar. Organizacije pišejo, protestirajo, razlagalo podrobno in resno nevzdržljiv položalj, kamor nas ta gospodarstvena zabloda nove gosposke tira, a vse ne pomaga nič, £eš, to delamo le iz navade, da nam ne bi jemali, ampak samo dajali: po starem reku nekdanje prakse davčnih vijakov, da onemu, ki se hvali, dajj, tistemu pa, ki tarna, pa še vzemi. Taka idejnost najbrže vlada zopet dandanes v teh prosvitljenili Časih, čeprav znamo že svinčnik v roke Vzeti in računati, ne samo na prste šteti kot nekdaj. Nič več, so dejali, ne moremo samo doma in med seboj po zborovanjih Šušljati in samo zase nergati, ven na plan nas sili, razstrgati verige, ki nas počasi, Pa tem temeljiteje ovijajo, da nam bodo Polagoma strti prsni koši naših eksistenc, ^en na plan, v javnost, so dejali zastopniki gostilničarstva, nek dušman vidi, nek dušman čuje naše pritožbe. Sklenilo se je tedaj sklicati javni protestni shod gostilničarstva, ujedinjenega v Zvezi gostilničarskih zadrug v Ujubljani, naj skupno pove svoje ogorčenje nad brezobzirnim postopanjem dandanašnje gosposke, ki ne pozna nobenih mej in zapopadka, kaj naše revno ljudstvo, prebivalstvo in obrtništvo še zmore ali ne. Shod je bil sklican na četrtek, dne 22. novembra 1928 v Ljubljano v dvorano Mestnega doma. Že smo se bali, da bo gostilničarstvo, ki je vsled neprestanih izžemanj postalo res že izžeto in skoro da apatično brez vsake energi/je, le v pičlem številu posetilo ta shod, razun nekaj po-gumnejših priznanih borilcev za pravice gostilničarskega stanu. A motili smo se. Z vseh strani so prihajale goste trume vz-nevoljenih resnih obrazov. Kmalu po določeni uri so se začeli zbirati udeleženci v neprestanih kolonah, tako da je bila velikanska dvorana v nekatf minutah do zadnjega kotička napolnjena. Lahko rečemo, da je bilo približno 1000 zborovalcev navzočih, ki so nestrpno čakali pričetka razprav. V zelo častnem številu so bile zastopane naše dične in energične gostilničarke, ki so med razpravami iz svoje srede tudi glasno protestirale proti zatiranju gostilničarske obrti in zahtevale ugoditve podanim pritožbam s povdar-kom, da ne odnehamo preje, da se uveljavi pravičnost in vpoštevanjc naših zahtev od katerili ne odnehamo, ter bomo v to svrho še prišle in še prišle. Predsednik zveze gospod Fran Kavčič je tovarišice in tovariše najpresrčneje pozdravil, utemeljeval nujnost in potrebo tega za danes sklicanega shoda, ter našteval kot argument velikanske in pretirane davščine, takse, doklade in dajatve, katere mora posebno gostilničarstvo utrpeti, posebo pa v Sloveniji, se postopa v tem pogledu z največjo brezobzirnostjo. Pozdravil je predvsem navzoče gospode poslance Lončarja in Bukovca, občinskega svetnika Dachsa in Rebeka, slednjega kot predsednika Vrhovnega obrtniškega sveta, ter zastopnika trgovske zbornice g. Žagarja in zastopnike tiska. Pozove nato tajnika, da razloži današnji dnevni red. Tajnik poroča sledeče: Slavni zbor, čestita gospoda, ceiHjcui tovariši! Že nekaj let sem sc opazuje v gostilničarski obrti težko nazadovanje. Nešteto nekdaj dobrih obratov je bilo primoranih skleniti svoje račune in nehati. Je to sicer kriva voljna in povojna doba, ki je vrgla marsikaterega naše obrti ob tla, da si ni mogel več pomagali. V takih nepri-likah bi bila državne in vseh drugih oblasti sveta dolžnost misliti na ti, kako stanu, ki propada, pomagati, mu prizanašati in dati prilike boljšega razmaha. A kakor so bile nekdaj dobro idoče gostilne znak blagostanja dežele in prebivalstva, tako so dandanes znak žalosti iii pomanjkanja. Umetnost »vseli uprav pri študiranju za pridobivanje denarnih sredstev se suče največ okrog gostilničarske obrti. Nafjbolj pa je na tem prizadeta ta obrt v Sloveniji. Prišle so k nam na novo neusmiljeno krivično odmerjene toči! • ne takse, ostala pa je tudi trošarina, ali tako zvani dac od prejšnjih časov, dobili smo davek na promet, celo od vsakega gosta, ki vstopi v gostilno na grižljaj kru- ha in čašo okrepčila, mora gostilničar v krajih, ki štetjejo nad 2000 prebivalcev ali v kopaliških krajih iz lastnega žepa plačan državi 20 par, kar znaša na mesece in ieta ogromne dajatve. Po določbah ustave in zakonov je bilo ustvariti v naši državi oblastva, ki nadomeščajo nekdanje deželne zbore. Državna uprava se je znebila s tem nekaj opravkov, ki jih je imela prej sama v izvrševanju. Na mestu bi bilo, da država kot mati te hčere da njaj tudi zadostno doto d'a se vzdržuje, ali žal, ta hčerka želi in hoče več sredstev zase kot pa joj mati država nudi, in tudi ta nova' oblast je dobila največji apetit izvijati iz gostihnčarstva največ svoljih ogromnih zahtevkov. ?.c lansko leto je prekosila ljubljanska svojo mariborsko sestro z vsemi davščinami prekomerno, tam je bilo tovarišem naloženih 50 % doklade na trošarino od vina, pri nas pa 100 % in sploh vse v najvišji meri, kolikor sc je dalo zamisliti. Naši protesti na oblastno skupščino in finančnega ministra niso zalegli nič. Tako okorajženi so šli gospodje letos pa še višje, češ. saj nese, gostilničarska para še vleče, le privijrno jim še palce. Za naprej pa jemljimo kar cel dinar od litra vina; bo nailepši račun. Vsled hrupa in pritožb, ki smo jih že pravočasno oddali, se je zlezlo vendarle na 65 para, kar pa je tudi pretirano. Zaradi tega in še drugih vijakov, ki nas pritiskajo k tlom, je nastala že nujna sila in potreba sklicanja današnjega shoda, da vsei javnosti zakličemo kakor v izraelskih časih Bog po s vrij e m angelu: »Abraham, stoji«, ko je hotel sina zaklati. Ogromna vaša udeležba potrjuje to potrebnost. Na dnevnem redu obravnav so sledeče točke: Protest proti vsakemu poviševanju oblastnih doklad na trošarino od' vina. Zahteva po znižanju davščin in doklad na pivo, da se ta predmet zniža v cenah. Zahtevanje, da se plesna taksa v malih gostilnicah, ki plesov ne prireja/jo v dobič-kanosne namene, ne pobira, v ostalem pa diferencira po obsegu lokala in možnosti obiska. Za zakonito uredbo, da so občinske doklade na državno trošarino nad 100 % nedopustne. Za izenačenje davščin, zakaj moramo plačevati Slovenci takso in trošarino. Iz stališča pravičnosti in ravnopravnosti naj se odpravi eno ali drugo. Zahtevanje po odpravi davka na promet. Protest proti dokladam na obrtni davek po sedanji najvišji stopriji. Za odpravo pavšalnega plačevanja od vsakega gosta po 20 para v krajih, ki štejejo več kot 2000 prebivalcev. Zahtevanje, da se pri plačevanju vseh davščin ali doklad na vino odpisuje 3 % na osušitev, kalo in druge gubitke. ‘ Za odpravo zatrošarinjenja petijota v .vinorejskih krajih, ako je namenjen le za .pijačo domačega delavstva. In raziK>terosti. Prvi dobi besedo načelnik gostilničarske zadruge za ljubljansko okolico g. Jesih, ki je v. jedrnatih besedah razlagal nepravilno in že celo smešno postopanlje vseh oblastev in korporacij, ki ga stresajo nad gostilničarsko obrtjo, ki s svojim ravnanjem škodujejo že samim sebi, kajti če bodo uničili in izmozgali obrtnika, bodo izpodkopali tudi vire svoljih dohodkov, ter opozarjal, da moramo gostilničarji že končno vendarle postaviti se tudi po robu, da nas ne bodo slekli do golega. Kot državo in vseh mogočih korporacij .vzdrža-vajoči element moramo nehati s svojo ponižnostjo in prošnjami, marveč samo zahtevati pravice in tega, kar nam gre, energično pa odklanjati vsake krivičnosti, ki merijo na uničevanje gostilničarskega staiiu. V interesu vinogradnika, gostilničarja in konzumenta je, da se na vino ne nalagajo tako velikanske doklade, ki se s tem zelo podražuje in onemogoča revnejšim slojem segati po tem okrepčilu, ter se širi zato tem bolj škodljivo žganjepitje. Zborovalci so govorniku glasno pritrjevali. Protestira proti temu, da imamo Slovenci poleg trošarine plačevati tudi točilne takse, ki so v Srbiji uvedene, torej dobroto dvojnate davščine za en in isti predmet, česar državljani onkraj Save nimajo. Zahtevati moramo tozadevno izenačenje z drugimi državljani, odpraviti se mora eno ali drugo. Popredsednik Zveze g. Anton Cerar povdarja, kako ponižno so gostilničarji nosili dosedanja bremena vseh mogočih davščin, ki so nam bile od vseh strani na-prtene, tako skrbeli za financiranje vseh vrst korporacij, ali ko objestnosti in nasilnega odjemavanja pičlih finančnih sredstev ljudstva ne le da ni konec, temveč se hoče navijati vijak še dalje in vedno više, pa se moramo enkrat vendarle upreti, ker možakarji, ki stremijo le s tem pridobiti si renome ali slavo, kaj vse so storili, nič ne razmišljajo, v kakem gospodarskem stanju je dandanes ljudstvo in obrtništvo, ali bo to v stanu prenašati nadalje finančne in gospodarske težave, ki vsled takih drastičnih nalaganj davščin in doklad čim bolj peša. Konštatira, da so vmes tudi fanatično strankarski pojavi, ki slepo drvijo tja v en dan s svojimi ambicijami. Priznamo, da tje marsikaj treba ukreniti v izboljšanje položaja dežele, ali take stvari naj se urejajo postopoma z najetjem investicijskih posojil, kakor to delajo drugod take gospodarske korporacije, da se zadeve odplačujejo po več desetletij. Da pride v poštev več generacij, ne pa kar naenkrat vse direktno izmozgati iz prebivalstva in obrtništva, ki je dandanes itak že po večini na tleh s svojim gospodarstvom, v najtežji krizi. Go-stilničarstvo mora izvleči milijone iz ljudstva za vso to gosposko, v zahvalo za to pa še biti preganjan, zapostavljen, omalovaževan, kakor bi bil največji škodljivec države, ko se nasprotno z vsemi silami trudi za njeno vzdržavanije. Zveza je po- dala pravočasno utemeljene ugovore proti povišanju davščin oblastne skupščine in proračun je tudi že sklenjen, ali končno veljavno, potrjen še ni« ter bodo šli današnji ugovori in protesti na finančno miri-srtstvo z odločnim zahtevkom, da tako brez primernega poviševanja davščin 1° obteževanja gostilničarske obrti ne moremo priznati. Vinorejce tolažijo, da n® bodo ti nič na škodi, ker bo plačal gostilničar ravno tisto ceno, kar pa ne mor® biti res. Gostilničarja pa zopet tolažijo da ne bo plačal on, marveč gost, gosf obrtnik ali delavec pa naj zato zopet podraži svoje delo in zahteva višjo plačo. To je grda izraba in varanje javnosti, vsi drugi listi so hvalevredno objavljali naše pritožbe in stremljenja, nam šli na roko s tem, da so javnost o položaju informirali. »Slovenec« ni ves čas črhnil niti besedice v našo obrambo, čeprav vidi naše propadanje, ni hotel tega storiti niti proti plačilu, pač pa je zavijal laž, da je oblastni odbor ali skupščina znižala doklade na 65 Din pri lil vina. Torej od doseda-njih Din 35 iti na 65 se pravi znižati doklade. Tako farbanje javnosti je ogabno! žc z ozirom na to, da je marsikateri gostilničar naročen na »Slovenca«, česar naj si prizadeti zapomnijo. Gostilničarska’ obrt je tako potrebna, kakor vsaka druga, ali pa še bolj. Kako naj si mislimo tujski promet pospeševati, če bo vsled teh pre-promet pospeševati, če bo vsed teh pretiranih davščin vse predrago, da se naS bo zaradi tega ves zunanji svet izogibal. To je tista hvalisana avtonomija, ki pa id le prav za prav nesreča, ker noče uvideti, da je itak že vse preobremenjeno, nas hoče še nadalje brezobzirno obremenjevati. Zato rečeni, da se mora uvesti v tej korporaciji drugačna gospodarska in finančna politika, po kateri se bo računalo na razdelitev potrebščin in pridobivanje sredstev za investicije z najetjem posojil in odplačevanjem na daljšo dobo, ne pa, da mora sedanja generacija biti kos vsem tem začetnim aspiracijam. Zato kličemo vsi skupaj, nehajte! Minister mora upoštevati premoženjske razmere, naš položaj je resen, zato moramo tudi njemu zapisati, upoštevajte naše slabe gospodarske razmere in nehajte nas odirati. Ti davki se ne smejo potrditi. Govor g. podpredsednika je bil z dolgotrajnim ploskanjem sprejet. Predsednik Vrhovnega obrtniškega sveta g. Rebek omeni, da da je dohodninski davek sicer ukinjen, zato. pa se bo obrtni davek prej ko slej čim znatneje povišal, da se isto tako nikakor ne bo moglo ni-kamof. Glasno moramo protestirati, da bi se potem na ta davek nam nalagalo še oblastne doklade po najvišji stopnji, ki je po zakonu dovoljena. Vsako povišavanje davščin ali na te naloženih dajatev sili slehernega davkoplačevalca k višjim izdatkom, ki jih mora obrtnik nadalje iskati pri svojih izdelkih in tako se povzro-čuje podraževanje vseh panog in splošna draginja. Ves obrtniški stan mora biti složen med seboj ter braniti eden drugega gospodarskih nesreč. Tudi ostali obrtni stan je solidaren z gostilničarstvom. Glasno moramo izraziti odpor proti vsakemu nasilnemu odjemavanju zaslužka in Premoženja obrtništva. poslanec Bukovec povdarja, da so indirektni davki že tako velikanski, da bi se ne smelo več zviševati. Naj pusti država v Sloveniji pobiranje direktnih davkov oblasti, pa bodo ti manjši in popolnoma zadostovali vsem potrebam dežele m lastne uprave, ter opozarja, da se je Pri sestavljanju oblastnega proračuna velekapital in banke na preočiten način jemalo v zaščito. Poslanec Lončar poroča 0 poteku razprav oblastne skupščine in da ie oblastni poročevalec v skupščini grozil, ako bi se gostilničarstvo upiralo predlaganemu povišanju doklad, jih prijemati še s hujšimi represalijami. Govornik se je trudil take predloge ublažiti, ali zaman, ker je oblastni poročevalec zavzemal na-Pram gostilničarstvu naravnost sovražno stališče. Na mestu je, da gostilničarstvo Zakliče: do tu sem, pa ne dalje! Občinski svetnik g. Dachs povdarja, da ie oblastno postopanje brezobzirno, ko v. najhujšem času, ko trpi vsa dežela najtežavnejšo krizo v vseh gospodarskih panogah, zavesa nad' gostilničarstvom še neznosne jše finančne težave. Poleg tega pa Se hoče postopati z gostilničarstvom kakor s sovražnikom v deželi. Glede točilnih taks, ki smo jih deležni v srečni Jugoslaviji, povdarja, da so v mnogih primerih tako krivično odmerjene, da silijo naravnost na obubožanje prizadetih pla-^evalcev. Tako manipuliranje se mora odpraviti. Vsaka previsoka davščina podra-žuje življenske predmete, zato si moramo složno in edini vse krivičnosti s skupnim delom odbiti. Izmed ženskih zboro-valk se sl.šijo glasni protesti in klici: Moramo to, ako ne zadostuje ena skupščina, pa hočemo še priti in še zopet priti! G. Počivavšek iz Trbovelj poda pritožbo, da je izdala politična oblast ukaz, da morajo biti v rudniških krajih ob plačilnih dneh vse gostilne že ob 8. zvečer zaprte. Kake težave dela to ne le gostilničarstvu, kojemu se krati zakonitim potom pridobljene pravice prosto izvrševati, Je na velikansko škodo in težave v pridobivanju sredstev za plačevanje taks in davščin, katere moramo oddajati v to, da bi imeli prosto obratovanje. Vsi ti kraji so večinoma izletni, planinsko turistični, ne more in ne sme pa se tujca postreči y takih časih v izogib velikanske kazni. Tako je podpiranje državnih oblasti tujsko Prometnih odnošajev, o katerih se toliko Piše in priporoča za izboljšanje, oblastva Pa jih na tak nečuven način ovirajo. Predlaga tudi v tem pogledu podati na merodajnih mestih dostojen protest. Načelnik g. Zurc iz Novega mesta ple-dira na odpravo plačevanja trošarine In doklad na petljot, katerega si vinogradniki prirejajo le kot domačo pijačo za delavstvo, ker je naravnost škandal, da se mora od dfož, vo'de m primesi sladkorja, ki je Itak že obdavčen, plačevati trošarino od blaga, ki sploh ne pride v promet. Proti temu naj se na finančno ministrstvo najenergičneje protestira in zahteva odpravo te nepravilnosti. Istotako se zavzema za protest in odpravo oblastnih plesnih taks po deželi in na kmetih, kjer se plesi nikakor ne prirejajo z bogzna kakimi dobičkaželjnimi nameni, marveč le v gotovih krajevnih ali deželnih slovesnostih in je istotako absurdnost, da bi se ubogi kmet trpin niti enkrat ali dvakrat y letu ne smel nekoliko vzradostiti po svoji prosti volji, ako si ne bo prej tega .veselja od gospode za 250 Din kupil. Naravnost nesramno je zahtevati isto takso od kmečkega gostilničarja, kjer plešejo morda dva ali trije pari, kakor pa kje drugje v največji dvorani v mestu, kjer se vrti več sto parov. Izrazil je tudi željo, da bi se uvoz vina iz Dalmacije v naše vinorodne kraje ne dovoljeval. G. Žumer Jakob iz Koroške Bele opozarja, ako ni v zadevi točenja pijač po trgovinah za odpravo istega še ničesar, ukrenjeno, naj se za ureditev te zmešnjave storijo še nadaljnji koraki. Nakar se pojasni, da je dospel ravnokar odlok velikega župana, vsled katerega morajo vse trgovske točilnice s 1. januarjem 1929 je-, njati, kar so zborovalci z zadoščenjem vzeli na znanje. G. Babnik opozarja, da tolerirajo oblastva pri konzumnih društvih istotako neupravičeno točenje, katero se godi celo na ta način, da lahko pije sleherni v njih lokalu. Konzumi imajo po zakonu in pravilih kot trgovska podjetja prodajati edino le svojim članom na dom, nikakor pa nimajo pravice točenja v lokalih, kakor drugi trgovci tudi ne, ker je tako dejanje obrt ne pa trgovina. Priporoča podvzeti akcijo, da se tudi v teh obratih vzpostavi redi odpravijo točilnice in popivanje v teh lokalih, kjer ni niti policijske ure In nikakega drugega nadzorovanja. K tem izvajanjem se pojasni, da je že uvedena akcija solidarno z Zvezo trgovskih gre-mljev, da se bodo tudi te nepravilnosti odpravile. G. Zurc poroča, da se v okolišu novomeške zadruge zahtevajo pretirano visoki ogledni stroški za pregledavanje lokalov, kar po več 100 Din za posameznika. Predlaga, naj se od strani Zveze po- da proti takemu ravnanju primeren protest. G. Cerar še povdarja, da sc je v zadevi odpisavanja 3% pri plačevanju doklad izdelal že pred letom memorandum in predložil delegaciji ministrstva financ, ki ni izjavila proti temu nikakih pomislekov, da smejo finančni organi pri pobiranju občinskih doklad na vino temu povsod ugoditi, ako občinski odbori na to pristanejo. Dotični memorandum se je poslal vsem zadrugam z naročlom, naj istega vlože pri občinskih zastopih njihovega okoliša z zahtevo, da županstva na to pristanejo, kar se je tudi hvalevredno po večini v vseh občinah uvedlo. Sliši pa se, da oblastni odbor ščuva proti tej pravičnosti in da se je baje celo nekaterim finančno kontrolnim organom naročalo, da tega odpisovanja nimajo vršii. Vidimo tedaj na vse strani, da je oblasni odbor sovražen gostilničarstvu, da ga hoče uničiti, zaradi tega ne more najti dosti kavljev, čim več bremen mu obesiti. Zakaj ne vidi notarjev in advokatov in jim ne nalaga vsaj po 10 tisoč Din letnih doklad, marveč preganja s temi le beraštvo. Ker so bile s tem razprave končane, se predlaga od strani zvezneg odbora sledečo RESOLUCIJO. Na velikem protestnem shodu, obdrža-vanein dne 22. novembra 1928 v Mestnem domu v Ljubljani, zbrani gostilničarji, ka-varnarji in hotelirji vse ljubljanske oblasti ugotavljamo po obširnih in temeljitih razpravah: 1.) Da je šla oblastna skupščina s svojim sklepom, da je v letu 1929 pobirati še višjo doklado na državno trošarino od' vina kakor doslej, t. j. na 200 %, kar znaša skupno s trošarino vred 1 Din na liter vina, visoko pretirano, ker podražuje s tem življenske potrebščine preznatno, kvari realni obrat tako vinorejcu, kot razpečevalcu gostilničarju, poslabšuje v izdatni meri obrat in s tem v splošnem otežkoča gospodarsko in eksistenčno stališče prebivalstva. Zaradi tega protestiramo proti vsakemu povišavanju oblastnih doklad na vino ter prosimo g. finančnega ministra, da tega sklepa iz splošnega gospodarskega stališča prebivalstva ne potrdi. 2.) Predlagamo, naj se tudi davščine in doklade na pivo znižajo, da se zamorejo MALINOVEC zajamčeno pristen, izborne kaicovos i, izdelan samo iz pravih gorskih malin, kakor tudi neosla en malinov sok (Succus), prodaja v vsaki množini po zmernih cenah < • i • tvornica j! „ALKO“ T": Ljubljana, Kolizej ( ........................................ temu predmetu, ki je istotako skoroda brezalkoholna življenska potrebščina revnejših slojev, pri tem pa daleko pretirano predrago, tudi temu poživilu cene dostojno regulirati navzdol. 3.) Zahtevka oblastne skupščine, da naj se pobira plesna taksa po 250 Din povprečno za vse enako, je fanatična nepravičnost ter ne more biti ta dajatev naložena vsem enakomerno, zato stavimo zahtevo. da se diferencira tako, da so mali gostilničarski obrati, ki sami sploh ne prirejajo plesov v dobičkariosne namene, vsakega plačevanja prosti. V ostalem pa kategorizira po obsegu lokala in možnosti obiska. 4.) Zahtevamo zakonito uredbo, da so občinske in druge avtonomne doklade na državno trošarino od vina nad 200 % — nedopustne, kakor to določa člen 82. finančnega zakona za leto 1927/28 na neposredni davek . 5.) Zahtevamo, da se v očigled pravičnosti, enakosti in ravnopravnosti čim prej uredi izenačenje davščin, ker trpimo v Sloveniji dvojno breme s plačevanjem točilnih taks in še trošarino. Odpraviti se mora eno ali drugo. 6.) Da se odpravi velikanska krivičnost, ki se gostilničarstvu godi pri plačevanju trošarine in na to naloženih pretiranih doklad občinskih in oblastnih, zahtevamo, da se zakonitim potom zagotovi pri plačevanju omenjenih dajatev 3% od-pisavanje na osušitev in druge gubitke pri ležanju vina v zalogah in kleteh. 7.) Davek na promet je v splošnem, posebno pa v gostilničarski obrti posebna nasilnost in težko obremenjevanje, ker plača gpstilničarstvo itak, da sme obratovati, visoko državno takso, obrtni davek, trošarino, čezmerne doklade in v krajih, z nad 2000 prebivalci in kopališčih še po 20 para od vsakega vstopivšega gosta, je tedaj po našem mnenju gostilničarski promet zadostno obdavčen, zato povsem upravičeno zahtevamo, da se davek na promet za gostilničarstvo čim prej ukine in odpravi. 8.) V zvezi z gorajšnjo opombo, da morajo gostilničarji po odločbi finančnega zakona plačevati takso po členu 34 taks. zakona od vsakega gosta po 20 para pavšalno iz lastnega žepa, podamo istotako zahtevo, da se ta nečuvena davščina odpravi, ker je ne more gostilničar nikjer vkalkulirati, ki prizadeva velikansko breme in je nemoralnost, da mora ravno gostilničar odlagati nekako vstopnino za svoje goste, česar nima niti ena ali druga obrt ali trgovina. 9.) Uredba oblastne skupščine vsebuje tudi postavko 25 % doklade na obrtni davek. Ker se ta davek gostilničarski obrti nalaga v zelo visoki postojanki, je vsako nadaljnje obremenjevanje nosilcev te davščine nesprejemljivo, Osobito še z najvišjo vsoto, katero zakon dovoljuje, zato protestiramo tudi proti tej postavki in prosimo finančnega ministra, da doklade na obrtni davek oblasti ne dovoli in črta. 10.) Po prejšnjem pri nas veljavnem avstrijskem vinskem zakonu je bilo prepovedano tako zvani petijot spravljati v promet. Ta pijača se pripravlja po vinogradnikih le za domačo uporabo kot pijača za delavstvo. Naša finančna uprava pa je prišla na idejo, da mora gostilničar, ako je obenem tudi vinogradnik, plačati od pe-tijota trošarino in k temu še doklade, proti temu protestiramo ter zahtevamo odredbe, da se od petijota, ki sestoji iz drož, sladkorja in vode, ako je namenjen le za pijačo domačega delavstva, ne pobira ni-kaka trošarina, pa bodisi, da je vinogradnik tudi gostilničar. K tej resoluciji se oglasi še g. Zurc in predlaga, naj se zahteva v njej tudi odprava vodenja registra za točenje žganja, ker je popolnoma brez vsake potrebe in koristi in le šfkana prizadetim. G. Jesih pa zahteva k členu 4. resolucije spremembo, naj se dovoljuje vseh doklad, občinskih kakor oblastnih, na vino največ 100 % na državno trošarino, ker s kakršnimi dohodki se zadovoljuje država, naj se zadovoljujejo tudi avtonomne oblasti. Na dano glasovanje je bila resolucija z dodatki soglasno in z odobravanjem sprejeta ter naročeno zveznemu načelstvu isto razposlati vsem pristojnim oblastvom, kakor tudi poslancem in na tem interesiranim korporacijam. Predsednik g. Kavčič se po 2 uri trajajočem zborovanju zahvali zborovalcem za tako ogromno udeležbo, kar znači dobro zavednost gostilničarstva, pri čem da smo in kaj hočemo. Uspeh triletne borbe naše organizacija. Točenje v trgovinah in branjerijah odpravljeno. Cenjene tovariše obveščamo o odloku ministra notranjih del, ter o odredbi Velikega župana ljubljanske oblasti s pri-občenjem obojih tozadevnih odločb. Ministarstvo unutrašnjih dela Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca 1 Br. 2371, 1. novembra 1928 g. Beograd. Velikom županu, Ljubljana. 1. Prema izmenama i dopunama pravilnika o gostilnicama, kafana i ostalim radnjama sa alkoholnim pičem od 28. novembra 1927 u. b. 48300 nesme se točiti 1 prodavati alkoholno piče na sitno u bakal-skim (špecerijskim) i njima sličnim radnjama, u kojma se je to po dosadašnjoj praksi u nekim krajevima Vršilo. S obzriom na to, objavite odmah, da se u takim radnjama ima obustaviti svako točenje alkoholnih piča na sitno, a Vašim podrejenim vlastima naredite, da posle 1. januarja 1929 god. najstrožje prime-njuju odgovarajuče zakonske odredbe prema svakom koji bi protivno pomenu-toj zabrani, točio u ovom radnjama alkoholno piče na sitno. Pored piča označenog u čl. 45 tač. e pravilnika, imaocima ovih radnja dopuj Štajte — pošto se u tom smislu priprema izmena pravilnika, — prodaju i običnih piča samo u zatvorenim flašema i to pod ovim uslovima: a) punjene ovih flaša može se vršiti samo van ovih radnja; b) piče iz ovih flaša ne sme se trošiti (istakati) u radnji niti u prostorima bilo otvorenim bilo zatvorenim koje pripadaju i računaju se uz radnju; c) zatvaranje ovih flaša mora se .vršiti pod uslovima t. 2., 3. tač. c čl. 45 pravilnika. 2. Povodom pojavljene nejasnosti čl. 43 a tač., 2 alineja a pravilnika, skrenite pažnju područnim vam vlastima: da se sa ograničenim ličnim pravom mogu obavljati radnje iz čl. 8 tač. 1. pravilnika u svima mestima izuzev gradova, banja — lečilišta i letovišta. Dostavljeno: Svima Velikim župani-ma, Upravi grada Beograda Velikom županu grada Subotice. — O. br. 483/4. Predsednik ministarskog Saveta Ministar Unutrašnjih dela: Dr. Korošec s. r. L. S. O. br. 483/4. Ljubljana, dne 16. novembra 1928, Ustavitev točenja alkoholnih pijač v trgovinah z mešanim blagom itd. s 31. decembrom 1928. Zvezi gostilničarskih zadrug y Ljubljani. Z obvestilom v .vednost, da sem na potfrejena mi oblastva izdal nalog, da takoj potrebno ukrenejo, da se z 31. decembrom t. 1. v vseh trgovinah z mešanim in špecerjskim blagom odn. branjarijah, kjer se je doslej točilo alkoholne pijače, prestane s točenjem istih. Obenem sem se obrnil na finančna okrajna ravnateljstva v Ljubljani in Mariboru, da po 1. januarju 1929 ne bosta izdajala več točilnih pravic po čl. 1. pravilnika o točarinski pravici. Uradni Ust št. 2/1. iz 1. 1928. Veliki župan: Vodopivec. Gostin carska samopomoč. Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani. Na plenarni seji zvezinega odbora dne 15. novembra 1928 se je vršila tudi daljša razprava o podporni blagajni za slučaj smrti članov, ter je izvrševalni odsek priporočal, da bi se v bodoče ta inštitucija nekoliko preuredila, seveda v pravcu za znatno zboljšanje. Da bi vse zadruge sklenile na svojih občnih zborih obligaten pristop, t. j. da postanejo vsi člani zadruge tudi člani te podporne blagajne, ter cTa bi se pobirali samo enoletni prispevki v znesku Din 100.— od vsakega člana. Članstvo bi s tem narastlo še na enkrat večje število kot je danes, ko je priglašenih nekaj čez 1700 članov, ter bi bila podporna akcija ali dajatve po vsakem smrtnem slučaju mogoče izplačati najmanj petnajsttisoč dinarjev. Poročilo, katerega je v tej zadevi podal na plenarni seji zvezin tajnik je bilo sledeče: V zadevi Gostilničarske samopomoči .Vam pa hočemo danes sporočiti širšo akcijo v tej zadevi, ki se bode po Novem letu uvedla. Pred vsem se je v teku letošnjega poslovanja konštatiralo, da je način mesečnega pobiranja prispevkov za po dva smrtna slučaja mnogo predrag, ter pride veljati tozadevni letni trošek na približno Din 15.000.—, to so tiskovine, položnice, kuverte, znamke in slednjič delo, Požira preveč troškov, ter se je na predlog mnogih načelnikov kakor tudi posameznih članov zadrug določilo skleniti na Prihodnjem občnem zboru popolnoma drugačen način, ki bode v prvo prihranil yse opominjevalne stroške, drugič pa nosil od naloženih kapitalij tudi precejšnjo svoto, tako da se bode prigospodarilo s teni okrog Din 30.000.—. Ta način bode omogočil zbiranje rezervnega fonda, kateri bo v teku časa narastel v toliko, da bodo člani, ki bodo 20 let plačevali prispevke Samopomoči, po 20 letih članstva Popolnoma osvobojeni vsakega plačevanja, njih svojci pa dobili seveda ravno tako posmrtnino kakor drugi. Nasvetovano je namreč, da bodo imele Vso stvar zadruge v rokah, sklenile na svojih občnih zborih obligaten pristop yseh članov k Samopomoči, ter bo s tem članstvo narastlo daleko preko 3000. ;Vsak član bode vplačal začetkom leta 100 dinarjev ter bode s tem njegova skrb odpravljena za celo leto. — Od teh tako v naprej vplačanih zneskov bodo rastle obresti, ki bodo znašale približno 16 do 18.000 Din, ko nam nasprotno daje sedaj Poštna hranilnica minimalne obresti, zaračunava pa ogromne manipulacijske pristojbine, ki znašajo približno 6 do 7000 dinarjev letno. S tem bode tudi sprejetje ysake starosti definirano, ker se bo moralo vsakoga sprejeti v zavarovanje, ki Izvršuje gostilničasiko obrt. In ravno tako svojce članov, ki se izkažejo z zdravniškim spričevalom. Na to dejstvo lahko pripravljate že sedaj Vaše cenj. zadružne člane in opozarjate na velikanko zboljšanje te humanitarne odredbe, ker bodo preostali prejemali za manjše vplačilo kakor dosedaj najmanje po Din 15.000.—, ker bode članstvo narastlo mnogo nad 3000 članov, ker znaša število zadružnikov včlanjenih v naši Zvezi sami nad 3300. , Priporočamo torej, naj občni zbori zadrug čim preje o tem sklepajo, da pristo-.Pijo vsi zadružni člani po Novem letu k tej podporni inštituciji. Ako nam že v življenju dela svet same zapreke in težkoče, nam tega ne bo mogel o«ceri sKeji o-iaci iii glavni IsnaJIh in inozsmsidft mlr.ortlrtl’ »er*. Ceniki na razlago! / :aloj! a ;udi najboljše francoski ralerti »i Kitama vina so lalo nizki ceni. M k S p N H H S S 8 n M M § ¥ % M k» \4-$y mm HLPflKA v O U i L, N A ZNAMKA DOBi SE V VSEH 1'RGO VINAH, KI SE PECAIO S PRODAIO TEGA PHEDMETA »ZJMfMi piiisor 'i-OOA IN RAZHOSlUALNlCA ZA JUOOSLAVIJ* SREČKO PODGORNIK MARIBOR. MAISTROVA 3 A H M <$ n i 0 6 m 6‘ '6: d u i LIKC1JC: Medicinalni co^nac Jajčni cognac Rum Jamajka - runi Pelinkovec Slivovko Tropinovec Sadjevec Brinjevec Vermut vino Malinovec in neoslaien Malinov sok (Succus) Rumosol Špirit v najboljši kakovosti in po najnižji ceni priporoča »4LHO« drurbi . o- t Ljubljana. HoSizej v •I M I N $ A g N M fi § M 6 I I t§ p a u I Na|bol|5i v materljalu in konstrukciji so: Šivalni strofl in kolesa znamke „Grltzner“ in „Adler* za dom obrt in industrija — Ple-tlln. „Dubed“, pisalni ,Urania“, le pri I JOSIP PETELINC, LfuMfana | ^ blizu Prešernovega spomenika ob vodi. Q Na obroke! Poduk vezenja brezplačen 1 V Kupuje le pr* tvrdkah, k« nse-nrajo v našem glas lu* mgust mm LJUBLJANA Dunajska cesta 13. ZALOGA RAZNOVRSTNE-JA NAMIZJA ZA GOSTILNI? HOTELE IN KAVARNt Z| Mii K E oddala Liublianska ndustriia orgtmvth zamaškov JEliAČOi & SOMP. LJOBLaai vf - u. .ii jciw.B t5iio ibcKo apaoajoCim< potceDaCmami, *a»oi iuOi z vaen vnt namiznimi in buteijaumi vini poauele trostiinicmrieni oaicencit In natsolldnelc tvrdka T. MENCINGER, Ljabl^na, vogal Sv. Petra cesto In Besljove cesto. f « ■ — -nim ohr»*nm. Za^oas ntinammBIt tod. I Pivovarna »UNION« v Ljubljani (Spodnja Šiška) - .*• ’• v ** € A i ■■ • * **" ( ' - -“‘j . j' *• y' '■ i \ ;*\ ’. _ , ' !au ; ••. r priporoča svoje izborne izdelke, kakort marčno, dvofno marčno in izvozno i pivo v sodčkih in steklenicah, DoM m tad) tropin« la fladni olne. ki so kot ilwinska krm« colo orlooročlllvo. a3anjja|*ini nf X srab, kraste, lišaje odstra * njuje pri človeku in živa- W Cg lih Naftol - mazilo, ki © je brez duha in ne maže © © perila — 1 lonček za eno © © osebo po pošti 7 Din pri © © TRNKOCZT, lekarna, © © UubHana Slovenila. © eeeeeeeeeee® mroftqnfr ?UJ3qB3JS 3 S 'V iE3BE]0BHSSBS Kupujemo zlato, srebro in platin in plačamo LJ j 1 srebrno krono Din 3 60 ------------- 2 srebrni kroni Din 7-20 S 5 srebrnih kron Din 18 — u Prevzamemo v pozlatenje in posrebrnenje. jaj Tovarna za točenje dragih kovin Ljubljana VII. Sv. Jerneja c; 8. pn mrarararar.Trarararar.T.ii .!i .irai ,irar.in Zaloga stekla, porcelana m svetnik FR. KOLLMANN, Ljubljana dovoli gostilničarjem In kavarnarjem pri veCj naroCbi Izdatno znižane cepe. lefneJ Je*eni<* Uubljana, Stara pot štev. 1 (poleg Leonišča) priporoča svo„ priznano dobri “MAJARONCKOV® špiritov in vinski kis ter prvovrsten kis za vlaganje sočivja. Ustanovljena leta 1886. Telefon štev. 2578. JEDILNO ORODJE oprave za hotele, restavracije, kavarne, bare, sanatorije in gospodinjstvo. ftLPHKH SREBRO ' 'oizvodi svetovne tovarne „Sandrik" d. d. tvornice srebrnine in kovinskih predmetov Dolne Hamry >-SR. NOVOST! Rje prosto jedilno orodje. Snaženje nepotrebno Prodaja in razpošilja za luposlavijo: SREČKO PODGORNIK, Maribor M,us,'rr Pristni in pravi KAVČIČEV RASTLINSKI ŽELODČNI LIKER znan in preizkušen kot zanesljivo domače zdravilo že nad 20 let izdeluje in dobavlja EDINO LE Raztlinska destilacija „FL0R1AN“ (Izdelovalec Edmund Kavčič) družba / o. z. v Ljubljani, Gosposvetska cesta 13 (Kolizej) Vsaka pristna steklenica je opremljena z originalnim podpisom: ^J^prlstna^jamftj Varujte se ponaredb, ki se prodajajo name> sto pristnega Kavčičevega »FLORIANA« STOLARNA V SODRAŽICI PRIPOROČA BOGATO iZBIRO RAZNIH CENENIH STOLOV ZA GOSTILNE, KAVARNE, DRUŠTVENE DVORANE ITD NADALJE ZAKLOP-NE STOLE IN MIZE, RAZTEZNE NASLANJAČE S PLATNOM, STOJALA ZA CVETLICE I. T. D. 6 GOSTILNIŠKIH MIZ IN 24 STOLOV DIN 1332 — CENIKI NA RAZPOLAGO' *XXXyvvvv^^rvxirxyof¥)OOOOC»OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOrXXDOOOOfyjr«OrOrv»orviijnnor>f»if>> . Yiv>>ir«Mmon(X1(mXO Glavna zaloga pudniitsko In veletrgovina špecerijskega blaga IVAN JELAČIN, LJUB nudi po naiugodnejših cenah RogaSki Tempel vrelec, Styria in Donat vrelco, Radenski zdravilni vreleo In razne druge domače In Inoismikc rudninske zdraavfine voda. Zahtevajte cenik! Ustanovi)™*' 'XX8 ločna postrežba! SODE vseh velikosti za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo; vse solidna in trpežna izdelava. — Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila po najnižjih cenah. Zaloga sodov ter sodarskega lesa. Cene zmerne. Točna postrežba. — Solidno delo. Franjo Repil sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo, Kolezljaka ulica Stev 18. razliinesa o!atna in Sifonov iz domaOh tovarn, kakor tudi svetovno znane znamke ..Schroir A. & E. SKABERNE - LJUBLJANA „ . MESTNI trg Stev. 10 Ugodne cenel . Is Na željo vzorci! Jedilno orodje navadno tn alpaca, votceno platno (• na mize, Pilone, klote, čipke, vezenino, tapet« nitke žnore, nogavice mm dame In gospode ee kupi najugodneje le pri: iluu Pro^rnonai momanlk« oc Uditja m eaJara Zvera cottitnl&irsldh z*4rut v Ljubljani. — Odgovorni-urednik Iva» Hercog. — Za »Nar. tiskamo: Fr. Jezeriek.