sve+ovnih in doma č ih dogodkov 5. leto / številka 15 V Celovcu, dne 9. aprila 1953 Cena 1 šiling Nemški kancler v Ameriki Dne 22. februarja smo v Avstriji izvolili nov parlament. V parlamentu so po teh volitvah zastopane štiri stranke. OeVP ima 74, SPOe ima 73, VdU 14 in komunisti 4 poslance. Avstrijski parlament šteje torej 165 poslancev. Po avstrijski ustavi predlaga stranka, ki ana v parlamentu največ zastopnikov, zveznemu predsedniku kandidata za zveznega kanclerja. Ta kandidat ima nalogo, da se pogaja z drugimi strankami o sestavi nove lade in o delovnem programu te vlade. Prvi mandat za sestavo vlade je dobil in/. Figi, ki je načeloval avstrijski vladi že od decembra 1945. Njegova naloga je bila dvojna. Po sklepu OeVP bi moral sestaviti vlado iz zastopnikov OeVP, SPOe in VdU. Prezident Korner in predstavniki SPOe pa so dosledno zastopali stališče, da naj bosta v vladi zastopani samo OeVP in SPOe. Cele štiri tedne se je inž. Figi razgovarjal na cse strani in njegova naloga je bila neizvedljiva, ker sta si stališči, ki bi jih moral >n združiti, le preveč nasprotovali. Ker to-;ej Figi pri svojih poskusih ni uspel, je zopet odložil poverjeno mu nalogo in OeVP je imenovala drugega kandidata za kanclerja in sicer inž. Raaba. Njegova naloga je bila bistveno lažja, ker je imel pristanek OeVP, da sestavi vlado iz zastopnikov sa-ao dveh strank in sicer OeVP in SPOe. V elikem tednu smo torej zopet dobili pol-aomočno vlado, ki ima pristanek državnega prezidenta in tudi večino v parlamentu. Čeprav so ostali na ministrskih stolih skoraj isti ljudje, moramo vendar beležiti važno spremembo. SPOe je imela namreč že do sedaj v vladi predsednika stranke dr. Scharfa kot vice-kanclerja in inž. Waldbrunnerja, ki je brez dvoma v nazornem pogledu najmočnejši mož socialistične stranke, mož, o katerem sodijo poučeni krogi, ki ve, kaj hoče in da ta svoj cilj dosledno zasleduje. Tej Wald-brunnerjevi doslednosti je tudi uspelo, da si je socialistična stranka v vladi od leta 1949 do leta 1958 osvojila močnejši položaj, kakor bi ji pristojal po številu poslancev prejšnjega parlamenta. V vrstah OeVP pa je stal tema dvema zastopnikoma socializma nasproti kancler Figi, ki je že po naravi nagnjen h kompromisom. Tako se < )eVP v vladi ni mogla dosti močno uveljaviti, čeprav je imela v prejšnjem parlamentu deset poslancev več kakor socialisti. Z inž. Raabom pa je tudi OeVP poslala svojega najdoslednejšega zastopnika v vlado, torej najmočnejšo osebo, katero ima v svojih vrstah. Raab je tako v nazornem pogledu kakor tudi v svojih gospodarskih načrtih neomajen. Po Raabu se je položaj OeVP v vladi sami ojačil, čeprav ima OeVP v parlamentu samo enega poslanca več kakor socialisti. To je prva bistvena sprememba političnega položaja. Druga sprememba pa leži v sledeči zamisli. Do sedaj je bila povezava obeh vladnih strank tako tesna, da so morali vsi vladni predlogi najpreje skozi ministrski svet, kjer so bili soglasno sprejeti in potem so bili šele parlamentu predloženi, tam pa so glasovali tako poslanci OeVP kakor tudi poslanci SPOe za predlog vlade. Nova pogodba med vladnima strankama pa predvideva, da vsaka vladna stranka tudi zase lahko stavi predloge in se sama trudi v parlamentu, da )0 ta predlog dobil večino glasov. Pri takem položaju pa pripade seveda parlamentu veliko večja važnost kakor je bilo to do sedaj. Do sedaj je imel parlament le nalogo, da potrdi to, kar je ministrski svet že odobril, sedaj pa lahko parlament sprejme predloge ene ali druge stranke. Praktično ogleda zadeva tako: če n. pr. stavi OeVP predlog in pridobi za ta predlog poslance VdU-ja, je predlog sprejet in postane zakon, čeprav proti volji druge vladne stranke. Na velikonočni ponedeljek je prispel v new-yorško pristanišče zapadno-nemški kancler dr. Konrad Adenauer. Pred svojim odhodom iz Evrope je dr. Adenauer izjavil, da ne potuje v Ameriko zaradi kake gospodarske podpore, ampak predvsem zaradi evropske obrambne pogodbe. V smislu te pogodbe bi imela nemška vojska v skupni evropski vojski 420.000 mož. Razen tega se želi razgovarjati, kakor je dr. Adenauer nadalje izjavil, z ameriškimi politiki zaradi ureditve posarskega vprašanja, o katerem se bodo spet začela pogajanja med Francijo in Nemčijo sredi meseca maja. Že v New Yorku se je sestal dr. Adenauer najpreje z bivšim ameriškim visokim komisarjem v Nemčiji, generalom McCloy-em. Nadalje se je razgovarjal z bankirjem Ba-ruch-om in z industrialcem Ford-om. Pri teh je dobil dr. Adenauer zagotovilo ameriških kreditov za nemš-ko industrijo. V torek se je nato odpeljal dr. Adenauer / Eisen how er j e vim osebnim letalom iz Nev Yorka v VVashington, kjer so ga sprejeli na letališču ameriški podpredsednik Nixon, zunanji minister Foster Dulles, obrambni minister Wiilson in Se drugi višji uradniki. V svojem pozdravnem govoru je podpredsednik Nixon poudaril velik pomen poglobitve dobrih odnosov med Združenimi državami in Nemčijo. Trajno prijatelj- stvo med tema dvema državama more zelo veliko pripomoči do zagotovitve miru v svetu. Zgodovinski pomen Tudi zunanji minister Foster Dulles je v svojem pozdravnem govoru izrazil prepričanje, da želi velika večina Nemcev čim ožjega sodelovanja z vsemi svobodnimi narodi Evrope. Zato pa razgovori med ameriško vlado in nemškim kanclerjem ne bodo važni samo za Nemčijo, ampak bodo zgodovinskega pomena za ves svet. Nadalje je Dullles še dejal, da zasleduje Amerika / veliko pozornostjo prizadevanja evropskih narodov za dosego politične, gospodarske in vojaške skupnosti evropskih narodov. Z letališča se je odpeljal dr. Adenauer v Belo hišo, kjer ga je sprejel ameriški predsednik Dvvight Eisenhower, s katerim se je razgovarjal eno uro. Po tem razgovoru se je posvetoval nemški kancler dalje časa / ameriškim zunanjim ministrom. Zvečer je bila večja svečanost na univerzi v Washing-tonu, kjer je bil imenovan dr. Adenauer za častnega doktorja te univerze. V sredo sta podpisala dr. Adenauer in ameriški zunanji minister John Foster Dulles pogodbo o kulturnem sodelovanju med Združenimi državami in Zapadno Nemčijo. Obisk dr. Adenauerja v Združenih državah bo trajal tri dni. Prvi uspeh v Pmundžonu V pozni jeseni lanskega leta so bila prekinjena v severno-korejskem mestecu Pan-mundžonu pogajanja za dosego premirja na Koreji med zastopniki Združenih narodov in zastopniki komunistične Koreje in Kitajske. Pogajanja takrat niso imela nobenega uspeha, ker so zahtevali komunistični zastopniki prisilno vrnitev vseh vojnih ujetnikov v njihove matične države. To pa bi pomenilo, da na tisoče in tisoče korejskih in kitajskih vojakov izročijo gotovi smrti. Zato na to zahtevo zastopniki Združenih narodov niso pristali, četudi jo je z vso silo zagovarjala Sovjetska /veza. Zaradi nove taktike komunistov v Moskvi in v Pekingu pa so sprejeli komunisti zavezniški predlog o izmenjavi vojnih ranjencev in na velikonočni ponedeljek so se o tem posvetovali zastopniki obeh skupin v Panmundžonu. Po dolgi dobi je bil na tej seji nenadoiua dosežen prvi sporazumni uspeh. Komunisti so sprejeli predlog zastopnika Združenih narodov, naj obe voju-joči se skupini sporočita število ranjenih in bolnih vojnih ujetnikov, ki jih želita izmenjati. Nato naj bi izmenjali v nevtralnem območju v Panmundžonu vsak dan po 500 ranjenih in bolnih vojnih ujetnikov. Isto velja seveda za predloge SPOe, če glasujejo za te predloge n. pr. poslanci VdU-ja. Tako pripade tudi opoziciji v parlamentu, to je VdU-ju, možnost soodločanja, način, ki v svojem bistvu odgovarja smislu zapadite demokracije. Saj tudi opozicija predstav lja voljo volivcev, ta volja pa naj se uveljavi tudi v parlamentu, ki sklepa o dolžnostih in pravicah vseh državljanov. Pri današnjem svetovnem položaju pa bodo gospodarski problemi stali v ospredju vsega vladanja in vseh vladnih skrbi. Avstrijsko gospodarstvo je od leta 1945 črpalo velik del virov za gospodarsko obnovo iz ameriške pomoči. Ta pomoč se je jela pri civilni potrošnji krčiti in tako bo treba v bodoče z lastnimi sredstvi varčno gospodariti. V prvi vrsti pa bo veljala skrb vlade, da obdrži šiling pri sedanji vrednosti in da skrbi za zaposlitev armade brezposelnih, ki je dosegla minulo zimo že rekordno številko 280.000. Tako bi izmenjavali vse težje ranjence, vse lažje ranjence pa bi prevzela neka nevtralna država (ni še določeno, katera) in bi se nato ujetniki mogli sami odločati, ali se vrnejo v svojo domovinsko državo ali ne. Glavno načelo pri tem je, da ne sme biti prisilno in proti lastni volji vrnjen noben vojni ujetnik. Na podoben način naj bi se nato začela tudi izmenjava vseh ostalih vojnih ujetnikov na Koreji, kar bi pomenilo tudi začetek miru na Koreji. Dr. Dag EJammarskjdld Ko je koncem lanskega leta odstopil pn i generalni tajnik Organizacije združenih narodov, Trygwe Lie, je izgledalo, da zaradi nasprotovanja Sovjetske zveze ne bo mogoče izvoliti sporazumno novega generalnega tajnika te svetovne organizacije. Tajnika izvoli glavna skupščina na predlog Varnostnega sveta. Tam pa ni bilo mogoče .doseči sporazumnega predloga peterih velesil. Zato je bilo za vse veliko presenečenje, ko je zastopnik Sovjetske zveze pristal na skupni predlog, naj bo za novega generalnega tajnika izvoljen švedski minister dr. Dag Hammarskjold. Glavna skupščina je nato na svoji seji dne 7. aprila potrdila skoraj soglasno predlog Varnostnega sveta. Papež Pii XII. trpeiim vernikom Že dolgo se na velikonočno nedeljo niso zbrale take množice vernikov na Petrovem trgu v Rimu kakor letos na velikonočno neddljo, ko je govoril vsemu krščanskemu svetu Papež. Pij XII. v svoji velikonočni poslanici. — V svojem govoru je sv. oče pozval svet, naj ne omaga v svojem prizadevanju za dosego miru. Vse vernike pa je pozval, naj se ne vdajo malodušnosti zaradi trpljenja, kateremu noče biti konec. Vsi naj zaupajo v Kristusa, ki bo pokazal pravo pot za dosego miru in prave svobode. Zato sv. oče še enkrat opozarja vse vernike, naj ostanejo čuječi in naj se ne strašijo nobene tež-koče in ovire in naj ne omagajo pri neprestanem delu za dosego miru. KRATKE VESTI V Celovcu je bil na seji občinskega sveta izvoljen dne 2. aprila soglasno ponovno za celovškega župana dosedanji župan Peter Graf. Zdravje koroškega deželnega glavarja Ferdinanda Wedeniga se je v zadnjih dneh znatno izboljšalo, vendar pa potrebuje bolnik vsaj še nekaj dni popolnega miru. Deželni glavar se zdravi v bolnici. Po poročilih zapadno-nemške vlade je bilo na posledicah zadnje svetovne vojne skupno 55 milijonov mrtvih. Od tega števila je Nemcev okrog 8 milijonov, Rusov preko 20 milijonov, Poljakov 6 in Jugoslovanov 2 milijona. Za nedeljo, dne 7. junija t. L, so razpisane v Italiji volitve v poslansko zbornico in v senat. Poslanska zbornica ima 570, senat pa 330 mandatov. V mesecu marcu je pribežalo iz Vzhodne Nemčije v zapadno območje Berlina 48.706 beguncev. — „Koliko belogardistov!” bodo vzkliknili pri „Brez-vestniku”. Bivši zvezni kancler eh. ing. Figi je prevzel mesto ravnatelja nižjeavstrijske kmečke zveze (Bauernbund), katero mesto je imel že pred imenovanjem za avstrijskega kanclerja leta 1945. Predstavništvo nemške evangeličanske cerkve je po dvodnevnem posvetovanju izdalo poročilo, v katerem označuje položaj evangeličanske cerkve v Vzhodni Nemčiji kot izredno resen. Britanske čete so začele veliko akcijo proti nasilniški organizaciji Mau-mau v koloniji Keniji v Vzhodni Afriki. Pri tem je bilo 24 teroristov ubitih, 36 pa ujetih. V torek, dne 31. marca, so pokopali na gradu Windsor umrlo vdovo kraljico Mary, staro mater sedanje britanske kraljice Elizabete II. V Estorilu na Portugalskem je umrl v starosti 60 let vsled srčne kapi bivši romunski kralj Karel II. Londonski policiji se je posrečilo izsledi ti in aretirati morilca Johna Chistie-a, ki je v svojem stanovanju umoril vsaj 6 žensk. V noči na veliko soboto je zaddl v Dardanelah švedski parnik „Naboland” v turški podmorski čoln ,,Dumlupinar”, ki se je potopil. Posadka je štela nad 90 mož, od katerih sta bila ob času nesreče dva na krovu. Ta dva sta umrla zaradi ran, vsi ostali pa so utonili. Združene države so dovolile Jugoslaviji še dodatni kredit v višini 11 milijonov dolarjev za nakup živil in surovin. Za novega župana v Parizu je bil izvoljen z. večino glasov Rene Moatti, pristaš stranke generala De Gaulle-a. Politični teden Po svetu ... Velikonočni teden je prinesel letos precejšen žarek upanja, da bo mogoče nova vlada Sovjetske zveze le krenila drugo pot in bo omogočila konec bojev na Koreji in nato utrditev svetovnega miru ter sporazumno življenje med narodi. Seveda so pa narodi še nezaupljivi in ne morejo še prav verjeti lepim besedam, dokler ne bodo v večji meri sledila dejanja. Sovjetske lepe besede V zadnjih dneh je sovjetska vlada kar preplavila svet z izjavami o svoji veliki pripravljenosti za mir. Najpreje je podprla kitajski predlog za nadaljevanje pogajanj o premirju na Koreji. Na velikonočni ponedeljek so se v Panmundžonu v Sev. Koreji spet pričela pogajanja za izmenjavo ranjencev in nato za premirje in o vrnitvi vojnih ujetnikov. Tam se bo tudi najpreje poka-valo, koliko zatrjevanja nove sovjetske vlade o pripravljenosti za sodelovanje pri zagotovitvi miru niso le besede brez dejanj. Po vseh razočaranjih, ki jih v vseh letih doživlja svet s komunizmom in s predstavniki komunizma, seveda ne more prav verjeti tem sovjetskim zatrjevanjem. Boji se, če se za lepimi besedami mogoče ne skrivajo kaki zahrbtni nameni in če vse skupaj ni samo dobro preračunana taktika. Bližnji tedni in meseci pa bodo pokazali, koliko je sovjetska vlada zavrgla politiko Stalina in je v resnici pripravljena sodelovati pri mirni ureditvi sveta in za ureditev dobrih odnosov med narodi. Že dne 9. marca je naslednik Stalinov, sovjetski ministrski predsednik Malenkov, zatrdil, da moreta Vzhod in Zapad mirno •Živeti drug ob drugem. Pred Vrhovnim sovjetom je nato dne 15. marca to trditev po-movil in dne 18. marca je sovjetski zunanji minister Molotov sporočil, da bo sovjetska vlada podpirala pri severnokorejski vladi britanski predlog po vrnitvi interniranih britanskih civilistov. Že 19. marca je predlagala sovjetska vlada sestanek, kjer naj bi se razgovarjali o ureditvi letalstva na meji Basedbenih območij v Nemčiji. Dne 27. 3. je izdala sovjetska vlada dovoljenje desetim ameriškim časnikarjem za obisk Sovjetske zveze in dne 28. marca sta Severna Koreja in Kitajska sprejeli predlog o izmenjavi ranjencev in bolnih ujetnikov na Koreji. Dne 30. marca je kitajski ministrski predsednik Ču-En-Laj sporočil, da pristaja Kitajska na predlog Združenih narodov, da se vrnejo ]x> sklenitvi premirja na Koreji samo oni vojni ujetniki v svoje domovinske države, ki to želijo. Dne 31. marca je Sovjetska zveza čisto nepričakovano v Varnostnem svetu pristala na imenovanje švedskega ministra dr. Dag-a Hammarskjold-a za novega glavnega tajnika Organizacije združenih narodov. Dne 1. aprila izjavi Molotov, da se Sovjetska zveza strinja s kitajskim predlogom za vrnitev vojnih ujetnikov in poveljnik sovjetskih čet v Nemčiji Čujkov predlaga novo konferenco o ureditvi vprašanja Nemčije. To so dejstva zadnjih štirih tednov. Za vse to je bila preje sovjetska vlada nesprejemljiva. Sedaj pa naenkrat taka sprememba in zato ni čudno, da se ves svet sprašuje, zakaj ta sprememba in če je ta sprememba iskrena. Zdravniki niso krivi K vsemu temu pa pride še en ukrep sovjetske vlade, ki je skoraj nerazumljiv. Meseca januarja so obtožili v Moskvi devet zdravnikov, da so povzročili smrt nekaterih sovjetskih velikašev in da so pripravljali smrt nadailjnim sovjetskim vodilnim osebnostim. Zdravnike, med katerimi so bili večinoma Judje, so zaprli in zdravnico Lidijo Timašukovo, ki je takrat .zaroto” zdravnikov odkrila, so odlikovali z Leninovim redom. Medtem je nenadoma umrl Stalin. Dne 4. aprila pa je sovjetsko notranje ministrstvo nenadoma odredilo izpustitev vseh zaprtih zdravnikov, katerih je bilo kar naenkrat 15 in ne samo 9. V posebni izjavi sovjetskega notranjega ministrstva je rečeno, da so vsa priznanja od zaprtih zdravnikov izsilili z mučenjem in drugimi protizakonitimi sredstvi. Zaprli so pa sedaj uradnike, ki so zakrivili obdolžitev zdravni-kov in zdravnici Lidiji Timušakovi so spet ‘Klvzeli visoko odlikovanje ter jo tudi zaprli. Ves svet je zaradi teh dogodkov v Moskvi [»ostal pozoren in se sprašuje, kaj to pomeni. Vsaka sodba pa bi bila danes še prezgodnja in bo treba počakati, kaj prinese čas. Ena prvih posledic nove politike Sovjetske zveze bo verjetno ta, da bodo spet vzpostavljeni diplomatski odnosi med Sovjetsko zvezo in judovsko državo Izraelom. Ti odnosi so bili prekinjeni v glavnem zaradi obdolžitve sovjetskih zdravnikov, ki so bili večinoma Judje. Zanimivo je tudi, da je z letalom odpotoval v Združene države zastopnik bolgarske vlade, ki tudi verjetno po navodilih iz Moskve želi vzpostaviti spet redne diplomatske odnose z Združenimi državami. Ti odnosi so bili pred več meseci prekinjeni, ko je obdolžila bolgarska vlada poslanika Združenih držav v Sofiji, da je ta vzdrževal vohunsko službo na Bolgarskem. Medtem je odpotoval v Moskvo tudi novi ameriški veleposlanik v Sovjetski zvezi Charles Bohlen, o katerem pravijo, da je najboljši ameriški diplomat, ki je tudi najboljši poznavalec sovjetskih razmer. Obiski v Ameriki V VVashingtonu nadaljujejo s političnimi razgovori z evropskimi politiki. V zadnjih tednih so bili na obisku že britanski, belgijski in francoski državniki. Te dni pa je prispel v Ameriko zapadno-nemški kancler dr. Adenauer, ki je prvi nemški kancler, ki je kdaj prišel v Ameriko. Gotovo se bo razgovarjal Adenauer z Eisenhovverjem predvsem o novi sovjetski politiki, nadalje pa tudi o evropslu obrambni skupnosti, o posarskem vprašanju in o razmerju med Nemčijo ter Francijo, o begunskem vprašanju v Nemčiji in o nadaljni gospodarski pomoči Združenih držav Nemčiji. ... in pri nas y Avstriji Skoraj šest tednov po volitvah smo le dobili novo vlado, če jo seveda moremo tako imenovati. V vladi ni namreč skoraj prav nobenih sprememb. Le predsednik vlade, torej zvezni kancler, ni več ing. dr. Jugoslovanska zvezna vlada je izdala uredbo o lastninskih odnosih in o reorganizaciji kmečkih delovnih zadrug. Ta uredba uravnava bodoče lastninske odnose v kmečkih delovnih zadrugah, vsebuje pa tudi določbe in načela o reorganizaciji kmečkih delovnih zadrug na novih temeljili. Uredba urejuje način izstopanja iz kmečkih delovnih zadrug in lastninske odnose pri izstopu ter končno likvidacijski postopek v slučaju, da zadruga preneha z delom. Uredba sama je zelo dolga in vsebuje 55 členov ter 7 poglavij. Bistvo te uredbe pa je določilo, da zadruge kmetje ustanavljajo in odnose v njej urejujejo samostojno. Kmetje svobodno vstopajo v kmečko delovno zadrugo in svobodno iz nje izstopajo. Neposredno, predno je ta uredba bila izdana, je objavil v „Borbi" (uradno glasilo zveze komunistov Jugoslavije, izhaja v Beogradu) članek namestnik državnega pred-sednika, Edvard Kardelj, ki utemeljuje potrebo po reorganizaciji kmečkih delovnih zadrug. Vzroki neuspehov V članku je najpreje poudarjeno, da „v kmetijstvu ni bilo tako sijajnih uspehov kakor na drugih področjih gospodarstva. Tu so napake in pomanjkljivosti, ki pomenijo največjo zavoro za nagli razvoj proizvajalnih sil na področju kmetijstva. Zadružništvo tipa kmečkih delovnih zadrug preživlja zelo resne notranje težave, ki se kažejo v preveč počasnem napredku proizvodnih sposobnosti teh zadrug, v počasnem dviganju storilnosti, včasih pa celo v nazadovanju. — Danes mora biti delovna zadruga grajena na načelu brezpogojne prostovoljnosti in na visoki zavesti njenih članov, če bo državni ali katerikoli drugi aparat predpisoval zadrugi njene oblike, ta zadruga v svojem razvoju ne bo prišla daleč. Vsako dajanje ekonomskih privilegijev takim zadrugam deluje nasprotno. Velik del delovnih zadrug sploh ni imel pogojev, da bi sc razvil, zato je več zadrug zašlo v krizo. Vse tisto pa, kar je treba v gospodarstvu vzdrževati prisilno ali umetno, že po naravnem zakonu ni sposobno življenja. Zato mora biti prvo načelo, da je treba tudi kme- Figl, ampak ing. Julij Raab. In še dva državna tajnika sta nova, vsi ostali ministri pa so ostali isti. V dolgotrajnih in precej trdih pogajanjih so končno morali socialisti od svojih zahtev precej popustiti. Prvotno so namreč zahtevali vsaj eno ministrstvo več in pa dvoje državnih tajnikov ter posebno pogodbo, po kateri bi morali najpreje zastopniki obeh strank odobriti vsak zakonski osnutek, ki bi ga nato parlament po naročilu strankinih vodstev izglasoval. Končno so dobili socialisti samo dvoje novih mest državnih tajnikov in sicer v zunanjem in trgovinskem ministrstvu. Izgubili pa so socialisti dvoje mest državnih tajnikov in sicer v ministrstvu za promet (Obeleis) in v socialnem ministrstvu (dr. Korp), ker so pri teh ministrstvih mesta državnih tajnikov ukinjena. Dobili pa so socialisti mesto predsednika pri vrhovnem sodnem dvoru (Rechnungshof), ki nadzira poslovanje z državnim denarjem, torej zlasti poslovanje finančnega ministrstva. To mesto je imela doslej ljudska stranka (OeVP). Ljudska stranka je obdržala število ministrstev, morala pa je pristati na to, da je po en državni tajnik socialist v zunanjem in v trgovinskem ministrstvu, nadalje je morala prepustiti socialistom, kakor že rečeno, mesto predsednika pri vrhovnem računskem dvoru. Kako daleč gre pogodba o predhodni odobritvi zakonskih osnutkov v skupnih strankinih odborih, bo pokazala šele bodočnost. Verjetno pa bo imel novi parlament več besede pri sprejemanju zakonov kakor prejšnji. Tu se bo tudi videlo, v koliko velja dogovor o medsebojnem podpiranju v parlamentu med OeVP in VdU in to na škodo socialistov. Nova vlada v stari izdaji je sestavljena takole: Zvezni kancler: ing. Julij Raab (OeVP). Podkancler: dr. Adolf Scharf (SPOe). Minister za notranje zadeve: Oskar Hel-mer (SPOe). Minister za pravosodje: dr. Josef Gerb (neopredeljen, toda bliže SPOe). Minister za prosveto: dr. Ernst Kolb (OeVP). lijstvo in njegov razvoj nasloniti na svobodno tekmovanje ekonomskih sil. Predvsem je potrebno zagotoviti dva pogoja za normalni nadaljni razvoj kmetijskega zadružništva: prvič, popolno prostovoljnost za vstop oziroma izstop iz zadruge, in drugič, več gibčnosti in več svobode v oblikah zadružništva. Zadruga, ki ne sloni na tem načelu, se ne more boriti za povečanje storilnosti dela, s tem pa izgubi svoj glavni smoter in opravičilo za obstoj.” Naloge za bodoče V omenjenem članku v „Borbi” nato Edvard Kardelj v glavnem takole opisuje bodoče naloge jugoslovanskega zadružništva, ko je preje naštel vzroke neuspehov: L ..Razvijanje kmetijskega zadružništva v raznih njegovih oblikah, od najnižjih do bolj razvitih proizvajalnih zadrug, ostaja tudi danes naša najvažnejša naloga. Skoraj povsod po svetu je pospeševanje kmetijstva tesno povezano z razvijanjem kmetijskega zadružništva. 2. Kmetijskega zadružništva ne smemo omejevati v njegovih oblikah niti mu vsiljevati kakršne koli oblike. Doslej so bile tudi naše splošne kmetijske zadruge preveč ovirane v svojem razvoju, zlasti pa razne specializirane zadružne oblike. 3. Pri kmetijskih delovnih zadrugah moramo zagotoviti popolno prostovoljnost pri vstopu in izstopu i/. zadruge. Načelo prostovoljnosti je treba izvesti dosledno. Slaba, s silo in nezdravimi privilegiji vzdrževana delovna zadruga ni nobena pridobitev socialistične preobrazbe kmetijstva, temveč je njegova zavora." še enkrat ponavljamo, vse prednje, kar je med narekovaji, je izvleček iz članka, ki ga je napisal Edvard Kardelj, namestnik predsednika države maršala Tita. V »Našem tedniku” smo v zadnjih letih pisali skoraj dobesedno, gotovo pa smiselno prav isto, zlasti pa ono, kar smo v prednjem podčrtali. Za vse to so nas oklevetali pri „Brez-vestniku”, da smo reakcionarji, belogardisti, da smo proti Jugoslaviji in matičnemu narodu in kar je še takih podobnih laži in klevet. Ali bodo danes isto trdili tudi o Edvardu Kardelju? Minister za socialno upravo: Karl Maisel (SPOe). Minister za finance: dr. Reinhard Kamitz (neopredeljen, toda bliže OeVP). Minister za kmetijstvo in gozdarstvo: Franc Thoma (OeVP). Minister za trgovino in obnovo: Josef C’ Bock-Greissau (OeVP). Minister za promet in podržavljena podjetja: dipl. ing. Karl Waldbrunner (SPOe). Minister za zunanje zadeve: dr. Karl Gruber (OeVP). Državni tajnik v notranjem ministrstvu: Ferdinand Graf (OeVP). Državna tajnika v trgovinskem ministrstvu: dr. Fritz Bock (OeVP) in ing. Raimund Gehart (SPOe). Državni tajnik v zunanjem ministrstvu: dr. Bruno Kreisky (SPOe). Nova vlada je bila zaprisežena na velik četrtek dopoldne. Po zaprisegi je novi zvezni kancler ing. Raab v svoji izjavi časnikarjem izjavil, da bo prva naloga nove vlade: podaljšanje proračuna za tekoče leto zmanjšanje brezposelnosti, zagotovitev denarne vrednosti in izboljšanje življenjskih pogojev vsemu prebivalstvu. Zanimivo je, da je v novi vladi finančir minister spet dr. Kamitz, proti kateremu je bil naperjen velik del volilnega boja s©-cialistične stranke. Nova vlada bo predložila svoj program državnemu zboru v sredo, dne 15. aprila, ko se spet sestane državni zbor. Novi kancler ing. Julij Raab je bil rojen dne 29. novembra 1891 v St. Pbltnu na Nižjem Avstrijskem. Leta 1927 je bil izvoljen za državnega poslanca na listi takratn krščansko-socialne stranke. Leta 1934 je ustanovil Združenje industrijcev, leta 1938 pa je postal minister v takratni Schuschm-govi vladi. Po priključitvi Avstrije tretji mu rajhu mu je bilo politično delo onem« gočeno in je vodil svoje gradbeno podjetje, leta 1945 pa seje vrnil v politično življenje. Takoj je ustanovil avstrijsko gospodarsk« združenje in kmalu nato je postal predsednik trgovskih zbornic. Leta 1951 je bil izvoljen za predsednika Avstrijske ljudske stranke (OeVP). Pri sestavi nove koroške vlade pogajanj . med strankami v zadnjem tednu niso n-predevala. Verjetno bodo z razgovori m daljevali, ko ozdravi deželni glavar F ero Wedenig, ki je precej težko obolel na led vicah in je moral v zdravniško oskrbo v bo: nico. Menda za 1. april »Brezvestnikarje”, ki sicer nimajo rad. opravka z vestjo, pa le nekoliko peče vest Krčevito se trudijo, da bi svojim malošu-vilnim bralcem dokazali, kako so narodni Z zavijanjem stavkov in besed so poskusih sestaviti neko skrpucalo, ki pravi, da je narodno zaveden tisti, ki voli nemško strar. ko. Germanizacijo pa pospešuje oni, ki vat slovensko stranko. Gospod, odpusti jim, saj ne vedo, kaj dt lajo, kaj pišejo in kaj govorijo! Preje so slavili Stalina kot rešenika in od rešenika vseh malih narodov in so napada li socialiste kot reakcionarje, Churchilla p kot največjega vojnega hujskača. Danes pa so socialisti napredne evropske sile, čepra' po vseh občinskih odborih na slovensken: Koroškem dosledno glasujejo proti vsemu, kar bi moglo biti vsaj videz, da na Koroškem živijo tudi Slovenci. Od leta 1945 do 1918 so z vsemi intrig, mi dokazovali, da edino sodelovanje s ko munizmom odgovarja napredni liniji. Da nes je povezava s socialisti znak napredno: sti, ker pa v tretje rado gre, bodo verjet n našli še kakega novega zaveznika. Doba tega političnega spreobrnjenja še ni čisto jasna, so li to tri- ali petletke! Kar korajža« naprej, tovariši! Mimogrede bi še vprašali, kje neki je bi«l t iskan koledar, katerega se poslužujejo t<. variši bkoli »Brczvestnika”, da so tako pc polnoma zaspali letošnjo veliko noč. Ob lanskem božiču so navodila verjetno prišla prepozno in tako so posvetili v »Brczves niku” še nekaj vrst tudi prazniku samemu Sedaj ob veliki noči pa so bili pravočasne posvarjeni in tako seve za ..Brezvestnik” in njegov krog tudi ni bilo več velikonočnih praznikov. Koroški Slovenci pa tudi tak pojave vestno beležimo in ko bodo naši ..Brezvestniki” zopet nov koledar, jih boni ' spomnili na njihovo menjajočo se praksi! — Kako je že ime tisti živali, ki vedno menja barvo, da se najbolj prilagodi okolic, v kateri živi in kakor je najbolj donosu za pridobivanje in nabiranje hrane? IV da, — kameleon! — Reorganizacija zadružništva v Jugoslaviji Kdo govori o zmagi? (Iz češkega dnevnika) Lisi „Die Furche” je objavil v štev. 11. z dne M. marca t. 1. članek, ki ga je napisal Albin Br,if. Meki Albin 11 nit je bil pred desetletji avstrijski kmetijski minister in je bil znan med avstrijskimi ifcškimi ministri v bivši avstroogrski monarhiji. Bil je zelo dober prijatelj našega Grafenauerja. Ni nam anano, dali je pisatelj članka v „Furchc” sin ali sorodnik omenjenega avstrijskega ministra, članek bo gotovo zanimal tudi naše bralce. Albin Brdi piše: „Kdo govori o zmagi? Svet o Slovanih tli nima nobenega pojma ali pa so misli, ki jih ima, zelo romantične. Z usmiljenjem se jim smehljamo, ko te misli pričajo o po-jjolni nevednosti. Slovani sami pa o svojih ljudeh spet sodijo lepo, večkrat prelepo. Dsotojevski in drugi pisatelji so tem mislim dali izraz in so ta mnenja oblekli v /tepe besede. Smisel teh besed pa je bil, da so Slovani poklicani biti svetu rešitelj, da je njihov poklic mesijanski. Ta beseda je sicer lepa, toda ni pametna. Saj more ta misel vzbuditi križarsko domišljijo, ki naj bi človeškemu rodu prinesla odrešenje. Ta rditev pa je zmotna, ker je odrešenje že lovršeno. Res je, da je v svetovnem božjem načrtu sakemu ljudstvu dana posebna naloga. V rednjem veku so trdili: Naloga Nemcev ;e biti nositelj imperija — vrhovne oblasti, ialoga Francozov je biti magisterij — učiti vet, vloga Italijanov pa bi bila biti nosilec -acerdotiuma — duhovniške oblasti. Zgodovina je pokazala, v koliko so posamezni narodi to namišljeno jim nalogo izpolnjevali. Tudi mi Slovani imamo svoj poklic, svojo posebno nalogo, 'bo je gotovo, toda kakšno? Mogoče je nam odločeno, da prinesemo v svet nekaj zapuščenosti in trpljenja z Oljske gore, nekaj tiste žeje in tistega molka. Morebiti nam je treba samo nekaj vztrajnosti, da bo naša naloga dovršena in po »jej pride vstajenje. Na tisti dan je treba akati. Kdo naj zato danes govori o zmagah? Prestati sedanjost, to je vse! Kdo govori danes o zmagi? Z zvenečimi besedami smo govorili pri nas o zmagi v ebruarju leta 1918. Toda kaj je posledica e zmage? Na češkem, ki je dežela sladkorja, je izginil sladkor, na češkem, ki je dežela premoga, je izginjal vedno bolj premog. Izginjali so spisi o „dobrem vojaku lastna Siena, v sv. Tomažu Moru angleška plemenitost, v našem češkem svetniku sv. Janezu Nepomuku pa odseva češki molk! Češka je dežela molka, je otok molčanja. Molk je naša lastnost, tako tesno povezana z nami, kakor barva obraza. Te svoje lastnosti se ne bomo mogli nikdar znebiti. To lastnost smo si pridobili v mnogih stoletjih in v katastrofah, ki so šle preko nas. Ob tem molku se je marsikaj zdrobilo. Zdrobilo se je tako, kakor je Zveličarjev molčeči pogled strl Petrove grehe, strl Kaj-iovo hinavščino in Pilatovo oblast. Spričo tega molka se razblinjajo v nič zmage tega sveta. Kdo še govori o njih? Grozno je človeku, ako mora biti sam. še strahotnejše pa je, ako ne more biti nikdar več sam. človek izgubi samega sebe, izgubi svoje bistvo, ako ne more nikoli več premišljevati o sebi. Ravno to pa hoče doseči vsak totalitarni režim. Taka vlada hoče zabrisati v ljudstvu bistvo človeka. Tak režim si prizadeva z vsemi sredstvi, da člo- Po cesti vije se sprevod, zastave plapolajo, zvonovi pritrkavajo, in orgle vmes igrajo. V procesiji Zveličar gre, za nas krvavo bičan, i/ skalnega je groba vstal častit in poveličan. O, velik dan, vstajenja dan, naš blagoslov in zdravje! Spomin na praznik svetih ran, na kri/, in zmagoslavje. Krilatci hvalnico pojo, vijolice duhtijo, livade Ga pozdravljaj o in zmage dan slavijo. Pomlad hiti od vseh strani na svoje godovanje; prihaja, ker Gospod živi — o sladko praznovanje! veka ne pusti nikdar samega. Ko opravijo ljudje pod tako vladavino svoje delo, morajo k vsem mogočim shodom in sestankom ter zborovanjem, na slavnosti in manifestacije. Kdor se hoče od te masovne, od te množične skupnosti tudi samo za trenutek odcepiti, tega pošljejo v prisilni kolektiv, na prisilno delo. Nikdar ne sme nikdo biti sam in tako polagoma ugaša njegova bit-nost. Proti temu pa se moramo boriti z vso silo, da bi zamrla v nas naša bitnost. Obdati se moramo z molkom, z železnim zastorom molka, v katerem se vse zdrobi. Kljub vsemu temu bo naš čas zapustil široke in močne sledi. Pri tem pa je dejstvo, da se ne more nikdo iztrgati iz korenin, iz okolja, v katerem je vzrastel. Vsakdo nosi s seboj in v sebi svojo dediščino. Na nas se je že prevečkrat nabijalo, nabijalo, kakor se nabija tudi sedaj. Bili smo nakovalo, kakor smo nakovalo tudi sedaj. In česa naj si pri vsem tem še želimo? Mogoče vojne, ki naj bi nas rešila sedanjega stanja? To bi bila blaznost! To bi bil pogin nas vseh! Ali pa naj mogoče ostane vse tako kakor je? Ne, tudi to ne! Toda, ne imejmo preveč želja. Imejmo samo eno samo željo in ta je, da vse to prestanemo, da vse to preživimo. Vse to prestati, to naj bo naše geslo! Stopimo v vrsto tudi mi, bandero je razvito; Zveličar kaže pot v nebo pred nami zmagovito. L i m b a r s k i Velikonočni spomini Vojna, ta nesrečna vojna, ta je tisti požeruh, •ki iz ust nam je odjedel, pleče, gnjat in beli kruh. Kmečka miza brez kolača, čudna slika za oko! In če z njim odide krača, potlej je zares hudo. Votlo so bobneli sodi, takrat na Veliko noč; zavalili smo jih k vodi, da ne poči jim obroč. PROCESIJA (Za Veliko noč 1953) Gasi so se spremenili: spet se vrnil je kolač. Miza se je zašibila pod težino mastnih krač. Pirhi zopet se smehljajo z mize, rdeči kot škrlat, kakor nageljni poleti na gredicah sredi trat. Hvalna pesem aleluja zdaj razlega se povsod. — Kuge, lakote in vojne nas Obvaruj, o Gospod! L i m b a r s k i Sinica Na vrtu pred hišo na veji sedi na okence gleda — saj se že mrači, pa ni še dobila večerje, in glavico stiska med perje; Otresel je veter vse listje z dreves, obrano je sadje z grmičev; prirejata sever in burja svoj ples, nikjer ni več najti črvičev. Stopila pred ptičko je sončna. [pomlad. Vsa lepa, cvetoča in mila; ni vedela takrat, kaj mraz je in glad, tri ljubčke je v gnezdu gojila. A prišli so časi trpljenja in lug, brez svojcev na veji sameva, zapustil siroto nezvesti je drug, zdaj sama ostala je reva. Dve hčerki in sinček — o kdaj [jih že ni! Skrivaj so iz gnezda zleteli. Skrbi jo, kako se jim danes godi tam daleč, kje v tuji deželi. Pomiri se, ptička! Poznan mi je svet, ki trudnim odreka krepčilo. — Oj, pridi na moje se okence gret, kjer najdeš obilo kosilo. L i mbarsk i Ko se prašič, nažre, prevrne korito. s> Vere vladajo svet. * Tudi železno srce omehčaš z zlatom. Od enega udarca hrast še ne pade. 0®C3^/[![]§§ - schonstes VVeiss!- Svejku”, izginila je stara narodna pesem Kje dom je moj”, izginila so božična dre-esca ter jaslice. Vse to je dokaz, da je postajalo življenje vedno bolj trdo, da je izgubilo svojo lepoto in toploto, da je izgubilo humor in šegavost. Brez domovine smo, brez luči. Kdo naj potem Se govori o zmagi. Preživeti la čas, to je vse! Vzhodni Slovani, veliki slovanski narodi ikas Cehe komaj še smatrajo za Slovane. "Pravijo, da smo že utonili v Zapadu. Res »as je zapadno življenje popolnoma prevzelo, zapadno je naše mišljenje, zapadno elo naše življenje in zapadna je tudi naša •vera. Tudi naša šegavost je bolj podobna lUglcški kakor ruski. To mora priznati -sak, kdor pozna Gogolja. Vendar pa imajo tudi lastnosti, ki pričajo, da smo še povezani z ostalimi Slovani, četudi že stoletja ^pripadamo Zapadu, vendar te vezi še ni-•ho pretrgane. Zelo značilna naša slovanska lastnost je, da se moremo takoj obdati z ielezno zaveso", da se moremo nekako po-uhniti in skriti, kadar nas poizkuša uničiti eror, itasilstvo, brutalnost. Tedaj se obdamo z ..železno zaveso”, v katere notranjost nihče ne more pogledati in prodreti. Ta .železna zavesa” zakrije, brani in tudi reši jdnji ostanek našega bitja, da ga nobena sila ne more izbrisati in ne uničiti. Ta slo-mska lastnost nas je tekom stoletij, /godo ine že večkrat rešila. Ta lastnost nam je (Kjmagala, da smo mogli prestati tudi naj-večje narodne katastrofe. Ta lastnost je snogočila, da se tudi šibkejši ne utopi. To »am je omogočilo, da sicer nismo zmagovati, vendar pa smo prestali tudi največje nežnosti in prestati — to velja vse, to pomeni vse! Vsak narod ima svoje svetnike. V teh - etnikih odseva nebeška domovina, za karo so stremeli. V njih pa odseva tudi njih meljska domovina, v kateri so se rodili in v kateri so živeli. V sv. Frančišku se izraža-t ljubezniva Umbrija, v sv. Katarini ob- J. Š. Baar — AL Nemec: ZEMLJA IN LJUDJE ROMAN (dvanajsto nadaljevanje) Cimbura se je z bičem dotaknil Divje, s koleni stisnil Dobraka in kljub klancu sta živali drveli z velikanskimi skoki, da sta se z nogami komaj dotikali tal. -Šele tedaj, ko so pritekli do gozdarske koče, je Cimbura pritegnil povodec in konje polagoma zadrževal v teku. V Dobriš so privozili v navadnem drncu. V gostilni „Na knežjem” je bila zbrana že vsa mestna gospoda in čakala gospoda svetnika. Tudi gospe so prišle in iz sobe je odmevala godba in ples. „Aha, imate nove konje,” je že ml daleč klical hišnik in silil k prehodu, da bi pomagal izpreči. Poznal je Cimburo in kočijo, konj pa ne. „1, nimam, to so isti konji.” „Imeli ste rjavce, to pa so sivci Šarci.” ..Pogladite ju.” ..Hišnik je pogladil Divjo po boku. Kepa pene mu je ostala na dlani. Sele tedaj je opazil, kako sta spehana, brez sape, da se jima noge tresejo in vse telo živčno trepeta. „Ali so se splašili?” je vprašal hlapec. ..Nečesa so se prestrašili pod klancem in ml tam so v diru tekli do sem. Mislil sem si: Le divjajta, saj si bosta odpočila,” je malomarno govoril Cimbura in z vso močjo otiral s šopom slame enega, hišnik pa drugega konja. Nato sta oba zavila v odeje in ju dolgo v noč vmlila po velikem trikotnem dobriškem trgu, preden sta ju odpeljala na dvor v gorki hlev. To noč je spal Cimbura z njima in se ni niti za korak odmaknil od njiju. Tudi večerjo so mu morali tja prinesti — bokal piva je tu izpil in pokadil pipo. Slavnostni večer v čast gospe Miltnerjevi se je zavlekel do poznih jutranjih ur. Gospod svetnik je Cimburi naznanil, da se pred poldnem ne odpeljejo. Tokrat se Cimbura ni jezil nad tem. Zjutraj je nakrmil konjiča. Proti poldnevu je jahal s hišnikom k dobriškemu ribniku, da bi ju okopal. Ko sta se vračala, sta konja znova bila razposajena. Ustavljala sta se, se vzpenjala in se vrtela kakor gospodični. „Imam konje, lepe. vrance, to so konji moji,” si je veselo godel na Divji Cimbura. IX. Z vožnjo v Prago in s srečno vrnitvijo je spet zrasla Cim-burova slava. On sam je skromno mirno odgovarjal na vsa vprašanja. Razdal je darila, ki jih je prinesel znancem. Povedal je, kar je videl in slišal, in se spet posvetil vsakdanjemu delu, kakor da te vožnje sploh ne bi bilo. Ni pa molčal svetnik Miltner. Vse je povedal Kovandi in po njem poslal zlatnik — majhen rumen cekin — Cimburi /a spomin in v dokaz priznanja. Sedaj pa se je razgovoril Ko-vanda. „Petih se ni ustrašil. Pet jih je bilo." je ra/lagal doma gospodinji in otrokom. „1, kdo pa ve, koliko jih jc bilo? Ja/ vem samo /a dva," je mirno zamrmal Cimbura. »Gospod svetnik ve. Videl je skozi okno. Dva si podrl na tla.” »Jaz sem le enega, drugega sta konja. Skokoma se je pognal proti njima, hotel ju je napasti, toda konja sta se že otresla prvega strahu in se spustila v dir. Kakor slepa sta drvela prek njega,” je hlapec rajši več pripovedoval o konjih kakor o sebi in na široko in podrobno slikal vožnjo po dobriških gozdovih. »Napela sta se kakor struni — glava, hrbet in rep, vse je bilo v isti črti. S trebuhom sta se skoraj dotikala tal. Izpod kopit so se v temo sipale iskre, kakor kadar kovač podkve kuje. S tako silo sta se odbijala od tal, da je gramoz iz trde cesti škropil naokrog. Eno uro, dobro uro poti v klanec sta pretekla in se nista zasopla ne se ustavila, ne šepala in ne popustila, temveč sta kakor jelena dirjala in nesla mene, kočijo z gospodom svetnikom in gospo in z vsem, kar je bilo na njej, tako, kakor da ne bi čutila ničesar za seboj. Povem vam, očka. da v vsem piseškem okraju ni takega para, ki bi to zmogel,” j< končal Cimbura ob globoki tišini vseh, ki so ta večer prišli v vas k županu Martinu Kovandi. Tudi v Pisku v kazini, med meščanci in uradniki so vedeli mnogokaj povedati o junaškem Cimburovem dejanju. Tako seje zgodilo, da se je vsak, ki je hotel v Prago, oJbrnil na hradiš-kega Kovando: »Ali ne bi mogel Cimbura z menoj v Prago?” Ko so vožnje bile vedno pogostejše, je modri kmet spoznal, da se ne da z enim parom vozariti in kmetovati. Zato je neko nedeljo po blagoslovu poklical Cimburo v sobo. »Cimbura, koliko denarja imaš?” ga je naravnost vprašal »To, kar znese petletna služba pri vas in delež z doma.” (Nadaljevanje na 4. strani) CELOVEC Nedeljska služba božja je ob pol deveti uri vsako nedeljo v slovenski cerkvi v Prie-sterhausgasse. NOVA KORISTNA PRIDOBITEV Prejšnji petek je poštno ravnateljstvo v Celovcu dalo v promet 4 električne avtomobile za dostavo poštnih paketov. S tem je napravljen prvi odločilni korak pri modernizaciji dostave poštnih paketov v Celovcu. V kratkem bodo prišli v promet še nadaljni elektro-avtomobili za dostavo v Celovcu in v Beljaku. Skupno bo v prometu 15 takih vozil, ki bodo nadomestili najpreje že zelo defektna vozila na bencinski pogon, nato pa tudi že starinske konjske vprege. Ob vzpostavitvi prometa z elektro-pakei-nimi vozili so bili navzoči med drugimi prezident dr. Rippel, gradbeni svetnik dipl. ing. Breitwieser, ing. Schtvebskichel in še drugi. Novi elektro-paketni avtomobili napravijo izredno lep vtis. To so okusno grajeni, rumenkasto prepleskani vozovi, ki so podobni malim avtobusom. Njih tek je skoraj brez šuma in seveda brez nadležnega izpuha. Energijo za pogon motorja daje okrog 1000 kg težka baterija. Zato pa je mogoče te vozove ob vsakem času in tudi ob vsaki temperaturi staviti takoj v Obrat. Ti vozovi so zgrajeni izredno smotrno, da se pri nakladanju in skladanju prihrani čim več časa. Uvedba elektro-vozil omogoča, da bo dostava paketov hitrejša in točnejša, pomeni nadalje olajšanje dela za vozača in delavce. Elektro-vozila so izdelek dunajskih tvor-nic Fiat, garažo v Celovcu imajo ob kolodvoru, baterije pa je dobavila tvornica akumulatorjev dr. Jungfer v Bistrici v Rožu. VABILO Igralska družina iz St. Vida v Podjuni gostuje v nedeljo, dne 12. aprila, ob 3. uri popoldne v Prosvetnem domu v Žitari vasi z igro ..RAZVALINA ŽIVLJENJA”. Igro bodo ponovili v nedeljo, dne 19. 4., pri Voglu v St. Primožu. Vsi prisrčno vabljeni! PLIBERK Na cvetno soboto, dne 28. marca, se je (»'krog 8. ure zvečer pripetila na cesti od žel. postaje proti Pliberku težka prometna nesreča, katere žrtev je postal trgovski na-stavljenec iz Pliberka, Jožef Widmayer, rojen 15. 6. 1926 na Prevaljah. Ko se je peljal zvečer z motornim kolesom proti Pliberku, je nenadoma opazil pred seboj voz, ko je bil že tik za vozom. Hotel je voz prehiteti, oz. se ga izogniti. Vendar je bila razdalja med njim in vozom prekratka, tako da je zadel z desno roko ob voz. Radi br-zine motorja pa je bil sunek tako močen, da si je Widmayer zlomil roko, vsled padca pa nato še tilnik in je obležal na mestu mrtev. Krivda je v glavnem v zanikrnosti voznika, kateri je vozil brez luči. Tudi ni bilo zadaj na vozu vidno pritrjeno znamenje, kakor to predpisujejo prometna pravila. znancev od tukaj in iz domovine v ganljivih besedah poslovil g. Rudi Strojnik, za njim pa še predsednik Touring kluba. Končno se je še enkrat vsem zahvalil za obilno udeležbo mil. g. prošt. Že je padel mrak, ko so se pričele množice razhajati. Vsem, ki so pokojnega poznali, bo ostal v spominu kot vesel in zvest prijatelj. Vsem, ki so rajnega na zadnji poti spremljali, kakor še posebej darovalcem cvetja, izrekamo v imenu žalujočih sorodnikov prisrčen Bog plačaj! Naj bo rajnemu lahka zemlja, v kateri počiva njegovo telo, duša pa naj za svoja dobra dela in verska načela, katerim je bil vedno zvest, prejme plačilo večne radosti. GREBINJ (Apel na vest.) „Naš tednik” je poročal, da imamo pri nas samo ob izjemno redkih slučajih v cerkvi slovensko pridigo. Reči moramo, da to stanje ni ne katoliško, ne koroško. Pri nas bi morala biti vsako nedeljo ena pridiga slovenska. Duhovniki imajo dolžnost, da nam pridigujejo vsako nedeljo. In mi imamo pravico, da slišimo vsako nedeljo pridigo. In imamo pravico, da slišimo vsako nedeljo pridigo v našem jeziku. To je naša naravna pravica. Papež Pij XI. je rekel — kakor je poročal „Tednik” —: ,,Naravna in nadnaravna pravica vernikov je, da molijo, pojejo in slišijo božjo besedo v svojem materinem jeziku.” Ni dvoma, da imamo mi pravico, da sli- o je to o fari Grebinj. Leta 1870 je bil tudi trg Grebinj še čisto slovenski. Sedanje nemštvo v trgu je samo sad novejše germanizacije. Tu vidite, da je bajka trditev, da na Koroškem ni govora o nasilni germanizaciji. To torej ni katoliško, da mi nimamo vsako nedeljo v cerkvi slovenske pridige. To pa tudi ni koroško. Ali mar naš slovenski jezik ni koroški jezik? Gotovo je, saj se govori na Koroškem Slovensko že nad 1300 let! Naš slovenski jezik je celo bolj koroški nego nemški. Kajti Nemci so prišli šele 150 let za Slovenci na Koroško. Mi nismo nikaki cigani, ki bi bili prišli šele včeraj na Koroško. Mi smo na Koroškem doma. Naš jezik je slovenski jezik in je koroški jezik! To torej ni koroško, če se v naši cerkvi zametuje in izpodriva naša slovenska govorica. Katoliško in koroško in zato pravično bi bilo, da bi bila vsako nedeljo v naši cerkvi ena pridiga slovenska. Kakor je od davnih časov bila! LETINA (Skrivnostna grobova.) Pri Mačku so podrti stari skedenj in postavili novega. Stari skedenj je bil postavljen na tleh. Samo na gumnu je bil podlanec, poti. V slamnici, ki se je priključila gumnu, ni bilo nobenih desk; predno so naložili žito, so položili deske na zemljo. To gumno in slamnico so podrli in odstranili. Na mestu, kjer je biki slamnica, so kopali pesek. Kako se začudi gospodar, ko najde kakih devetdeset centimetrov pod tlom celo človeško okostje. Se dva zlata zoba sta bila v čeljusti. Koplje v drugi smeri in dobi zopet drugo človeško okostje. Poklicali so orožnike in zdravnika. Ta oblast je dognala, da so ti ostanki že dalj časa bili pokopani na tem mestu. Vsem se čudno zdi, kako je bilo mogoče, da so O O ■■■ O mmm O O O mm O o Ji-1 KMETJE, POZOR! Ali ste že odgovorili tvrdki „Elin"? Udeležite se nagradnega tekmovanja. Zahtevajte dopisnice in pojasnila pri Joh. L o m š e k, Zagorje, p. Eberndorf . til Kupujte „Robax"-motorje SAMO pri strokovnjaku * O ( Joh. Lomšek, Zagorje J o ^ o ““ o ■■■ o o o o ■“ o o o ■* o l;“n o o o **■ Z rajnim je izgubila firma Herzele vestnega uslužbenca, stanovski tovariši pa nesebičnega in odkritega prijatelja. Najbolj pa občutita izgubo brat in sestra, ki sta prišla iz njegove domovine, da se od njega poslovita. Kako je bil rajni priljubljen, priča udeležba pri pogrebu. Saj Pliberčani že dolgo ne pomnijo tolike udeležbe, vencev in cvetja, kakor ga je bil deležen rajni Widmayer. Lepo je bil zastopan Touring klub iz Pliberka s florom zastrtimi lučmi, godba iz Libuč ter pevski zbor. Med spuščanjem krste v grob je zadonela z bližnjega hriba salva, kot zadnji pozdrav rajnemu. Ob grobu so se od rajnega poslovili mil. g. prošt, ki so ob asistenci g. kaplana vodili sprevod. Nato se je v imenu prijateljev in širno vsako nedeljo pridigo v našem slovenskem jeziku. To bi bilo katoliško. Fara šteje poldrag tisoč duš. Recimo, da šteje trg 500 duš. Ostalo so kmetje. Bivši gospod župnik Ninaus je rekel: „Die Bauern sind doch Slotvenen (kmetje so Slovenci).” Rekel te ostanke pokopali tukaj pod starodavno gumno. Pri Mačku so stari ljudje in nihče se ne spominja, da bi se kdaj čulo o kaki nesreči ali kaki nalezljivi bolezni, ki bi opravičila tak hiter pogreb. Odkod in kdo je bil tu pokopan in kdo je pokopal, se ne ve. „Dobro. Veš, da te imam kakor svojega. Brata ne bi mogel bolj ljubiti kakor tebe. Prišel je čas, ko ti ni treba več služiti. Zadnje čase si več na cesti kakor doma. Sleherni hoče le Cimburo: Cimbura naj gre z nami, me od vseh strani prosijo. Ni me sram zaradi tega, ker vem, da si pri tem enako preudaren kakor jaz, odkrit in moder. Vem tudi, da si močnejši od mene in zato srčnejši ter pogumnejši kot jaz. Res je, da je vožnja s teboj Irolj varna kakor z menoj. Nisi le izvrsten kočijaž, pod mojim vodstvom si postal tudi izvrsten gospodar. Nisi vetrnjak, nisi površen in omahljiv. Potrpežljiv si na polju in ne braniš se petkrat, šestkrat povlačiti njivo, da je rahla kakor blazina in sipka kakor mivka in šele tedaj pustiš sejati. Ljudje imajo zaupanje vate, zato meščani naročajo in prosijo tebe tudi /a poljska dela. Veš, da nisem prodal voličev, ampak sem jih naučil voziti, da bi doma zmogli z njimi delo.Tebe venomer kličejo in želijo: Zna naložiti, nikoli ne zvrne, nikoli ne obtiči, voz naloži visoko kot gora, da se pod vrati duši, porine pa, da sc obok strese in izpahne, poveličujejo ljudski glasovi tvojo moč. Vem, da si počasen v mišljenju. Vse tvoje misli so v glavnem naravnane v sedanjost, zato mislim jaz na tvojo bodočnost. Pri meni odslužiš do svetega Martina, kakor je treba in se spodobi. Do tedaj bova zate vse oskrbela. Dala bova narediti voz, jaz ti odstopim potrebni les, ti boš plačal samo kolarja in kovača, kupila bova pluge, brane, kočijo pa si izbereš v Pragi. Ko Im vse to nared, bom šel v Netolice, zadnjo nedeljo oktobra, tedaj je velik konjski sejem, šla bova tja in tam si boš kupil konje. I*o Martinovem se posloviva in odselil se boš v Pisek in začel vozariti na lastno pest.” Kmet je govoril mirno in resno. Iz njegovih besed je bilo čutiti, kako se je ukvarjal z mislijo, kako je v njem zorela, dokler ga ni vsega prevzela. Vse je temeljito premislil in preračunal, sedaj je samo čakal, kaj lx> hlapec na to odgovoril. 1:1 je gledal v tla in mirno sedel. Kmetov načrt ga je presenetil in ga s svojo smelostjo ohromil. Le počasi, kakor je Cimbura vobče bil preudaren v rednih razmerah, se mu je v glavi jasnil kmetov načrt. Toda takoj so v njem vstajali tudi ugovori. „Nimam toliko denarja. Ne bo dovolj za vse,” je dejal Cimbura po kratkem molku in pogledal gospodarju v oči. ,,Imaš ali ne,” je odgovoril Kovanda, pripravljen na odpor. ..Plačal boš, kolikor imaš, ko ti bo zmanjkalo, bom pa dal jaz, jaz, kmet Kovanda. Za poroka ti bom in pol Piska nama bodo dali na up.” »Boj se dolga, drži se pluga,” me je učil oče. .,Bog in dolg. Teh dveh ne bo konec. Vsi smo dolžni: Bogu dušo, cesarju davek, staršem spoštovanje. Plačamo, kakor in kadar moremo. Dolga se hitro rešiš, ker si trezen in varčen.” „Dolg je s človekom iz iste sklede in pri njem v postelji leži!” „Dobro. Tudi na to sem mislil. To bo šlo tudi brez dolga. Ko boš samostojen, se lahko oženiš in žena bo z doto plačala, kar bo manjkalo.” „Ne hvali moža zaradi imena — ne jemlji žene zaradi dote!” Tako sta drug drugega napadala. Cimbura je ugovarjal, Kovanda je ugovore spodbijal, zavračal, dokler mu ni pošla potrpežljivost. „In kaj misliš?” je končno udaril naravnost. „Da bom jaz večno gospodaril in ti pri meni služil? Postarala se bova ti in jaz. Jaz bom šel v kot, ti pa se moraš pobrigati za svoj kruh, misliti na lastno starost, dokler si zdrav in močan. Ne išči sreče, ne hlastaj po njej! Pa se ji tudi ne ustavljaj in ne beži pred njo. Ali ne bereš v sv. pismu: človeku ni dobro samemu biti! Ne postavljaj se proti redu in toku tega sveta, to se huje kaznuje nego vsak drug greh,” je govoril gospodar. Cimburovo srce je zagrnil val žalosti. „Torej me podite proč?” je vprašal naravnost. Cimbura se je domislil, da je morda gospodar nanj ljubosumen, morda mu je v nadlego in zoprn, rad bi se ga rešil in sedaj išče primerno pretvezo, da bi se mogla s častjo raziti. „Bog v nebesih mi je priča, da ne,” je skoraj jezno zakričal Kovanda. ..Najprej sem ti povedal, da te imam kakor za svojega in zato tudi skrbim zate kakor za svojega. Pojdi, posvetuj se s svojimi in videl boš, da ti bodo rekli isto kot-jaz.” V kmečki sobi je spet postalo tiho. Kovanda je nalašč molčal. Vedel je, da gre za veliko stvar. Cimbura se mora zanjo prostovoljno odločiti. Priznati jo mora za koristno ali pa jo zavreči. To bi seveda Kovanda najrajši slišal, nerad bi zgubil zvestega hlapca, toda tega ne sme pokazati, niti z besedo, da si ne bo kdaj očital, da ni storil svoje dolžnosti. „Vi mi ne prodate Dobraka in Divje?” je nenadoma spregovoril Cimbura. ,,Veš, da ne prodam. Pri Kovandu sta zrasla, pri njem bosta tudi poginila. Kupil si boš svoje konje in vzljubil jih boš bolj kot tuje. Ni modro, da bi človek navezal srce na žival in da bi žival križala in mešala njegova pota in načrte.” (Dalje prihodnjič) STRPNA VAS Pri Krajgerju so dobili družinski naraščaj! Malega Alberta so sprejeli bratci in sestrice kot sedmega člana z velikim veseljem v svojo sredo. Krajgerjevim staršem pa raste družinsko veselje. Najstarejši 'zaprete konje in cel voz se jih pelje na njivo, da pridne ročice migljajo. Kakšno veselje, ko so zbrani vsi okoli dobrega ateja in skrbne mamice, ki ima vse tako neizmerno rada ' Seveda so tudi skrbi pri tako obilni družinici! Božja Previdnost pa za vse skrbi. Več takih družin in s prepričanjem bomo mogi reči: „Vse je vihar razdjal, narod bo zmirai stal!” Botra sta bila Jožef Hainz in Vida Hainz. CENEJŠI SMO Vistra za obleke — krasni vz.orci od S 12.80 naprej, zavese od S 12.60, kovtri od S 148.—, moSke delovne hlače S 79.— ROLF KASSIG Celovec — Klagenfurt, Benediktinci' Platz 7 i —rr-r-nr——" run" ""i"^-miwrr-n.....ran BRENKA VAS Pri Lužniku kar pridno skrbijo, da bo imel vsak svojega naslednika, najprej „je dobila” teta Mica kot botra majhno Mojc-ko. Nato pa atej svojega Foltija in sedaj, mora imeti tudi mama svojo naslednico in dragico Matildo. Mala Matilda je bila krščena na 22. marca, za botra sta bila organist Miha Sad jak in njegova žena Pepca Sadjak. BISTRICA Koreju in Lizki je bilo pri Figovcu zelo dolgčas in zato sta vedno zopet prosila, tla bi dobila še enega otroka, da bi se lažje igrali. Njuna želja se j§ izpolnila, na cvetno nedeljo so krstili malo Kristino Marijo. Botra sta bila Pavel in Marija Visočnik iz Doba. Nekdo nam je povedal, da ima na Bistrici še več otrok take želje kot Kore j (Nadaljevanje na 8. strani) Laže, ko govori o resnici Da je „Bi'ezvestnik” res brez vesti, da resnico potvarja in da laže, kjer le more, kaže zelo nazorno spet tale slučaj: Pred volitvami je dne 18. februarja t. 1. ..Brezvestnik” na 8. strani zapisal, „da se je odposlanec klike v Mohorjevi hiši obrnil na generalnega revizorja iz Dunaja, ki je pravkar s priznanjem zaključil pregled dosedanjega dela Zveze slovenskih zadrug, da bi od njega dosegel poseg v zadružno organizacijo”. Ta vest je od začetka do konca zlagana. Nikdar se namreč nikdo ni obrnil na glavnega revizorja zaradi posega v zadružno organizacijo, katero vsaj mi smatramo za nepolitično in skupno organizacijo. Zato pa imamo še vedno pravico izraziti svoje mnenje in tudi svoje predloge glede te organizacije v „Našem tedniku”: smo to storili in bomo še storili. Kot svojo politično organizacijo in avantgardo svoje politične skupine pa smatra „Brezvestnik” slovensko zadružništvo. Do tega prepričanja mora priti vsakdo, kdor bere in kdor je prebral zgoraj omenjeno številko „Brez-vestnika”. Saj je tam črno na belem napisano, da so samo tisti nekaj naredili v zadružništvu, ki so proti KDS in ki niso v KDS. Resnica pa je ta, da si hočejo nekateri privzeti monopol na zadružništvo, zato pa imajo seveda tudi odgovornost in morajo prenesti vsaj malo kritike. Zaradi skupnosti pa ravno tu nočemo javno kri-lizirati, četudi bi večkrat mogli. Zato moramo tudi vsi pritrditi besedam generalnega revizorja, ko je samo ponovil obče znano in uveljavljeno pravilo vsakega pravega zadružništva: „Nedopustno je sleherno vplivanje od zunaj, zlasti pa sleherni pritisk in vmešavanje politike v zadružno organizacijo.” To velja za vse in še prav posebej za ozki krog okrog DF, ki si lasti slovensko zadružno organizacijo na Koroškem. Da je to resnica, kaže zopet zelo nazorno zadnja (20.) štev. „Brez-vestnika”, ko piše o zadnjem občnem zboru Zveze slovenskih zadrug. Tu spet naj preje piše o neki intervenciji pri generalnem revizorju, da naj bi ta nepravilno posegal v zadružno organizacijo. Pozneje pa le prizna, da te intervencije ni bilo in pravi, da se je le nekdo zanimal o možnosti ustanovitve še ene Zveze. Vsakdo pa ve, da se Zveza ne ustanavlja kar tako iz zraka in da je treba za ustanovitev Zveze toliko in toliko zadrug, ki o tem avtonomno odločajo. Tu nima prav nobene besede tudi ne generalni revizor in noben „klikar iz Mohorjeve hiše”, pa tudi ne „Brez-vestnik”, in tudi ne kaki plačani uradniki v zadrugah in podobnih organizacijah, ampak izključno le zadružniki sami, ki o tem avtonomno odločajo. Zato ostane laž le laž, pa naj še toliko zatrjujejo v „Brez-vestniku”, da pišejo resnico. Naj povedo jasno, kdo je bil iz Mohorjeve hiše, ki je pri generalnem revizorju v Celovcu ali na Dunaju zahteval poseg v slovensko zadružno organizacijo na Koroškem? Odgovorijo pa naj z resnico, ne z novo lažjo. Nečloveško Pavel Melitijev je bil duhovnik in od leta 1941 škof pravoslavne cerkve. Vršil je službo misijonarja. Ko so nemške armade bile potisnjene iz Rusije, se je tudi Melitijev umaknil pred boljševiki. Dovolj in preveč je že trpel od njih. Odšel je v Rim. Tam je leta 1946 prestopil v kat. Cerkev. Spoznal je, da je to edina prava Kristusova cerkev. Na čem je to spoznal? Sam pravi takole: „Zlom ruske državne cerkve kaže, da more biti samo tista cerkev prava, katere vrhovni poglavar je duhovnik. Ta pogoj je samo v rimsko-katoliški Cerkvi polno izpolnjen, kjer ima papež, naslednik apostola Petra, kot prvi med škofi neomejeno vrhovno oblast. — Dalje: znamenje prave Kristusove cerkve je vesoljnost. In to je uresničeno samo v rim.-kat. Cerkvi. Ruska cerkev je samo narodna cerkev. — K temu pride še tretje: Kristus je ustanovil samo eno cerkev: Ti si Peter, skala. Na to skalo bom sezidal svojo cerkev. In peklenska vrata je ne bodo premagala." Zdaj pa si oglejmo, kako se je godilo Me-litijevu, ki ga je tudi papež po prestopu v kat. Cerkev imenoval za škofa. Dolgih 12 let je Melitijev prebil v boljševiških ječah in koncentracijskih taboriščih. Sam pripoveduje takole: „Leta 1910 sem bil posvečen v duhovni- o ga mučili! ka (pravoslavne cerkve) in sem postal misijonar v severni Rusiji. Že je napočilo leto 1916, ko sem kot misijonar potoval od mesta do mesta, od kraja do kraja v severni Rusiji. Že se je kazalo na obzorju svetlikanje rdeče revolucije. Dne 7. novembra 1917 so boljševiki prevzeli oblast. Cinično so imenovali to zmago „nekrvavo revolucijo”. V resnici pa nobena revolucija ni zahtevala toliko človeških žrtev kakor ta. Do konca leta 1918 sem mogel še precej neovirano misijonariti. Kajti sever države se je še vedno bojeval proti boljševizmu. Dne 20. februarja 1922 so me zaprli kot protirevolucionarja in me vrgli v ječo ar-hangelske čeke. čekisti so tepli jetnike z železnimi šibami in z bikovkami, metali so jih z mostov v vodo. Pozimi so polivali nesrečnike tako dolgo z vodo, da so /ledeneli v ledene stebre. Videl sem, kako so bili duhovniki v ječah križani. Ni nobene grozovitosti, ki je ne bi bili vršili v Cekinih zaporih. S posebnim veseljem so čekisti žalili verska čustva jetnikov. Na kraje, določene za sedenje, so pribili ikone, svetniške podobe. Kdor je hotel sedeti, je moral sedeti na teh podobah. Ker so verniki v tem videli sramotenje Matere božje in svetnikov, niso hoteli sedeti. Cele dneve, da, cele mesece Spomini na škofa Rožmana (Pripoveduje Alojz Vauti, župnik v Selah) (Nadaljevanje) V Sele pa se je škof Gregorij pripeljal za moj srebrni mašniški jubilej 4. jul. 1936 z ntsgr. dr. Jagodicem ter je s svojo navzočnostjo in pridigo zelo povzdignil lepo farno slovesnost. i V svetovni vojni je tudi Slovenijo zadelo strašno gorje. P kaj imel. Tudi človeška vigred — mladost, dragi mladi prijatelji, nam kliče nekaj podobnega. Poslušajmo! Mladost je kakor lepo cveteča roža. človek je lep, raste in se krepi. Mladina se veseli življenja in ne pozna skrbi. Kmalu, kmalu mine rožni čas, mine mladost. Pomlad, čez katero sije milo in mimo sonce, simbol našega življenja. Rože se res vrnejo vsako leto v isti svežini in lepoti, človek pa postane htar in nek prijatelj ga začne klicati; kliče tako dolgo, da gre nekega dne z njim svojo zadnjo pot. Naše življenje traja komaj trenutke. Kdor hoče srečno živeti, naj že /godaj v svojem življenju gre veselo na delo, da bo postal svoje sreče kovač. In ravno tako je v narodnem življenju. Treba je vsejati tudi tu dobro seme kulture. Najprej si pridobivajmo sami veselja do prosvetnega in kulturnega dela, potem ipa skušajmo vplivati tudi na druge. Ob tej priliki, draga mladina, bi apeliral na vas, da vršite tudi v tem smislu kulturno delo, da zbirate novih naročnikov za list ..Naš tednik—Kroniko”. To naj bo pobuda za vse one, ki jim narod ni prazna fraza. Z veseljem smemo danes ugotoviti, da je našel prvi poziv pri krajevnih voditeljih našega narodnega življenja polno razumevanje. Dnevno prihajajo v upravo naslovi novih prijateljev našega tiska. Ta nadvse razveseljiv pojav hkrati lepo označuje dobro ljudstvo, ker priča, da se s podvojeno vnemo in toploto začenja oklepati svojega glasila. Kaj naj nam je naš list? Le predobro znamo vsi — bralci, sotrudniki in uredništvo — ceniti pomen svojega „Tcdnika” ki naj je vodnik in prijatelj v času, ko je okoli nas toliko teme in sence. Ne samo glasnik osebnih želj in teženj, naš list hoče biti tudi klicar k trdni, neomajni veri v nepisane paragrafe vsega narodnega in socialnega življenja. In nato še ogledalo velikega življenja okoli nas in zrcalo našega lastnega narodnega življenja. Da ne razpademo v drobce, ampak neprestano rastemo v stanovsko in narodno edinstvo in smo tako polnovreden ud človečanske družine in vendar spet samo otroci Njega, ki je življenje tudi našemu, slovenskemu uarodu. Mnoge so res še pomanjkljivosti okoli .Tednika”. Skromen je, le enkrat na teden izhaja — a naš je, naše domače glasilo. In ob rasti števila svojih prijateljev, naročni- IZ SLOVENSKEC/A KULTURNEQA ŽIVLJENJA MILKA HARTMAN: D&večb a pridni J.u-e-rinUi Za vasjo je mala koča, kjer živita mati, oča, ki imata hčer edinko, pridno, mlado Terezinko. V koči vlada red in snaga, smeti daleč so od praga; okna se bliščijo v soncu, lonček v redu je pri loncu. Postelje so vse postlane, rjuhe v skrinjico zravnane, in obleka je v omari — snažni čevlji: novi, stari. Glej, kako je na polici čedna skleda pri skledici; je štedilnik: ogledalo, da bi nam pogled jemalo ... Drva lepo naravnana so kot glava počesana; ko jih pa na ogenj dajo: Hej, gorijo, da cingljajo! V koči nikdar ni prepira in ni bati sc nemira. Vsega v hiši je za silo, za večerjo, za kosilo. — — Ka.j ne boste nič vprašali me, otroci veliki, mali, kaj je v hišici to čudo, da iz nje beži vse hudo? Kar povem vam po pravici iu pohvalim po pravici: „Cudo to je Terezinka, staršev pridna hčer edinka." Kakor pridna je čebela — nikdar ji ne zmanjka dela. Pravijo, kdor pridno dela, dosti ima tudi jela! Kadar mladi dan posije, hitro vstane, se umije, skrbno si počeše kodre, očke v p rr v višave modre. Najprej Stvarnika pozdravi in nato veselo pravi: ..Dobro jutro, mama zlata, Uog daj srečo, ljubi ata!” 'Pide cokljicc natakne, žehtar pri studenčku splakne, v h leveč gre, pomolze kravo, ve: "Za vse je mleko zdravo.” Do zajuterka pospravi, pušeljc v bogčev kot postavi, v oknih rožicam prilije, predno sonce toplo sije. Pred jedjo vsi skup žebrajo in po jedi so podajo: očka v gozd, na vrtec mama, v šolo Terezinka sama. Ona že pozna oliko — nič ne govori veliko; sc ne krega, ne prereka, če jo dražijo — ne veka. če so šolarji poredni, vsi kričavi in nečedni — mirno jih bo posvarila, kakor mama, poučila: „Oj, prijatelji, ni lepo, ko ravnate tako slepol Pridni, pametni bodimo, dobrih se reči učimo!” V šoli vedno je pozorna in učitelju pokorna; skrbno naredi nalogo — naučila sc bo mnogo! Kolikrat od kateheta so pokarana dekleta, vse preveč ti žlobudrajo, ko so vprašana — ne znajo. Terezinka na vprašanja veliko pokaže znanja, vsem je vzgled — in za plačilo dajo ji gospod — darilo. Kaj? Marijino podobo! Jo obesila je v sobo. S cvetjem s polja zdaj krasi jo. Vsak večer pa pred Marijo sklene drage vse v molitev — O, to sveta je daritev srca mladega deklička, lepša je ko pesem ptička! Ako ste še radovedni, pri nalogah, delu redni: Kar odkrito mi recite, kaj še slišati želite. Najprej boste obljubili, da sc pridno naučili, boste vsega, kar edinka Dekleta kuharskega tečaja v Šmihelu sc urijo za bodoče življenje./na ;n (jela — Terezinka. VERA IN DOM Spet leži pred nami nova številka kulturne revije „Vera in dom”. Prejšnji teden je torej izšla 3. številka tega mesečnika. Ta številka je po vsebinsko dobrih člankih kakor tudi po lepih pesmicah posvečena velikonočnemu času. Uvodna slika nam kaže, kako se celo svet malih zamisli v skrivnost Velikega petka. Razen tega nam slike v tej številki kažejo pokanje možnar-jev in blagoslovitev jedil po starem običaju na „krstnico”. Nadalje imamo še slike dveh slovenskih kulturnih skupin. Mladim ugankarjem je tudi v tej številki ustreženo. — O koroškem deželnem muzeju Muzejsko društvo na Koroškem z neutrudnim predsednikom dr. Gotbcrtom Moro-jem si je pridobilo mnogo zaslug za narodopisja naše koroške domovine, /zlaj, ko je spet odprt koroški deželni muzej, je njegov ravnatelj dr. Moro na časnikarski konferenci prejšnji teden mogel podati izčrpno poročilo o delovanju tega za koroško zgodovinopisje nad vse pomembnega društva. Sporočil pa je tudi načrte, katere namerava to društvo izvesti s svojim delovanjem v bližnji bodočnosti. Med drugim hoče ustanoviti in podpirati manjše muzeje po važnejših krajih na Koroškem. Razširili bodo sedanji muzej na Križni gori (Krcuzbcrgl) v Celovcu. Deželni muzej bodo obogatili z dvorano, v kateri bo razstavljena ročna obrt. Tukaj bo v veliki meri prispeval kovaški mojster Elbisch-ger iz Gmiinda s svojo razstavo stare žebljarske umetnosti. Muzejsko društvo izdaja znanstveno tudi preko koroških meja znano publikacijo ..Carinthia” in poleg te publikacije bodo izšle po potrebi še druge brošure, ki bodo obravnavale poglavja iz koroške folkloristične zgodovipc. Društvo pripravlja tudi razstave, kot n. pr. grafika Maksa Libcrmala in Heinricha 7.ille-ja, kateri bo sledila razstava dr. Grimschitz-a. Zelo pomembna utegne biti mednarodna fotografska razstava ..Prijatelji prirode”. Zelo zanimiv je bil ogled lovskega orožja, ki je seveda vzbudil največjo pozornost med prijatelji lovskega športa. Videti je bilo med drugimi tudi najinteresantnejše puške arabskega in turškega sveta, ameriškega divjega zapada, puške, ki jih rabijo pri lovih v džungli itd. Iz domače koroške preteklosti je mojster Elbisch-ger, ..poslednji mohrkanec” koroškega žebljarstva, povedal nad vse zanimive reči, kako je v polpretekli dobi cvetela in kako odmrla ta lepa in praktična jra tudi umetniška obrt. kov in sotrudnikov se 1k> in se mora razmahniti, da zadosti slehernim željam. Mladina naša! Spet gre poziv nate, da pokažeš svojo narodno dejavnost. Tvoj list ti kliče: Zbiraj novih prijateljev, nesi list v zadnjo našo hišo, kjer še s spoštovanjem obdajajo našo materino govorico! Tudi mladinska stran vam bo poskušala biti zanaprej prijatelj in vodnik v pošteno življenje, prav kot doslej. Pri tem bi vas spomnil samo na to, da bo v prihodnje naša mladinska stran postala bolj prosvetna in kulturna. S tem pa nočemo spodriniti do sedaj tako pridno se oglašajočega mladega živžava, saj mladina in kultura spadata skupaj. Velikega pomena je, da se med našo koroško mladino razširi „Nai tednik” čimbolj, da ga bodo imeli v vsaki družini, kajti našo mladino moramo peljati po poti narodne zavednosti in poštenja, da bo nekoč v dobro in ponos jiosamcz-nim družinam in celokupnemu narodu. Kakor do sedaj pa bo tudi za naprej poseben del strani namenjen le Vam, dragi mladi prijatelji, da si boste dopisovali in si sporočali svoje težave in tudi lepa doživetja. Tu bomo nato objavljali vse Vaše spise in pesmice, ki jih boste pošiljali. Lc glejte, da Im> dopisov vedno dovolj! Torej mladina, naša mlada Koroška, naprej, k novemu življenju! U rednik. DOPISI Vlacava in dekle- Kmalu bo na novo zaživela narava, kmalu nas bo zopet potegnila nase in razveselila v svoji mladi lepoti, s svojim bujnim življenjem. Klicala nas bo s tisočerimi glasovi in stopile bomo v njeno sredo, sredi njenega življenja. Nekaj izredno vzvišenega je narava v svoji celoti, v svojem prebujanju, rasti in umiranju! V naših dušah živi želja po življenju, narava pa ga je tako polna, zato tudi njen globoki vpliv na nas in odtod naša velika ljubezen do nje. še neka druga vez je med nami in njo. Narava-zemlja sprejema, prenavlja, daje. Iz majhnega semena, ki pade v njo, zraste roža, klas, drevo. In vsaka rastlinica obrodi svoj sad. Ali ni, dekleta, narava podo-t>a našega življenja? Tudi v naše duše bc jiolaga v naši mladosti seme, to so besede in dejanja naših staršev in učiteljev. Naša naloga je, da ne pustimo tega, kar smo sprejele, zakopano v nas, marveč da predelamo to — kakor narava — v naše načrte in jih skušamo v življenju izvršiti. Sad našega življenja pa bo tisto, kar ne bo nam, temveč v prvi vrsti drugim v korist. Dekle iz Roža. Naše prireditve VABILO Dekleta iz Globasnice priredijo v nedeljo, dne 12. aprila, ob pol 3. uri popoldne pri šoštarju versko igro „LILIJA”. Vsi ste iskreno vabljeni! BESEDE POMENIJO Vodoravno: 7 znižanje morske gladine; 10 kuhinjska potrebščina; IS teža zaboja; 15 zaključek, rezultat; IG moli! (latinsko); 17 vinski grm; 19 avstrijska časnikarska agencija; 20 veznik; 21 nmc riški general na Koreji; 25 vzklik ob bolečini; 24 skrajšano žensko ime; 25 dihljaj; 27 gora i/. sv. pi sina; 30 pristanišče v Albaniji; 32 enota deli (fi /ikaina); 33 bivša mednarodna organizacija za bc guncc; 35 pod, temelj; 36 označka za kemično pr vino; 37 iz nje pečemo kruh; 39 ploskovna enota; 10 upanje; 41 drevo. Navpično: 1 pisatelj, ki opisuje potovanja; 2 dol Jnost kristjana; ^ pritrdilnica; 4 prihodnjik; 5 srd. slaba volja; G obrtnik, ki proizvaja neko brezalkoholno pijačo; 8 oseba iz sv. pisma; 9 kratica za kemično prvino; 11 osebni zaimek v množini; 12 drevo, simbol slovenske vasi; 14 kakor IG vodoravno: 17 kakor 35 vodoravno; 18 jeza, gnev; 21 kovina: 22 lesena posoda, čeber; 24 prijeten gozd; 26 pes plemenite rase; 28 drugo ime za Perzijo; 29 štev nik; 31 mohamedanski bog; 33 poseduje; 34 zrcalo duše: 38 ploskovna mera. Naročite že sedaj mlatilnice, grablje in obračalnike za seno, kosilnice, rezalnice in gospodinjske štedilnike. Ugoden nakup za senene grablje in šivalne stroje. Trgovina s stroji HANS VVERNIG, Celovec-Klagenfurt, 1’aulitschgassc. Obiščite nas ob četrtkih na tedenskem sejmu na Benediktinskem trgu. RAZQLED PO SVETU Prva slovenska šola v Kanadi. V Torontu je pral nedavnim organiziral slovenski duhovnik g. Kopač slovensko šolo. Namenjena je slovenskim otrokom. Pouk se viši v dveh oddelkih. Solo obiskuje 25 otrok. Kolikor je znano, doslej med Slovenci v Kn nadi slovenske šole niso imeli in lahko smatramo torontski poizkus gojitev slovenskega materinega jezika v tujini kot prvo slovensko šolo v Kanadi. Največji park. Največji javni park na svetu imajo v Dublinu. Park meri 704 ha. V njem stoji tudi eden največjih spomenikov, 03 metrov visok obelisk Ameriški trgovci se učijo tujih jezikov. Iz Ncvs Vorka poročajo, da je Max Sherivcr, predsednik Ameriškega lingvafonskega instituta, ki poučuje tuje jezike z gramofonskimi ploščami, izjavil, da se tiči vedno več ameriških trgovcev in vodilnih orga nov trgovskih in industrijskih družb, ki trgujejo s tujimi državami, drugih jezikov. Gospodinjski in gospodarski tečaji Kmečka gospodarska zveza je tekom minule zime priredila vrsto kuharskih tečajev po Rožu in Podjuni. Od 9 do 15 deklet je obiskovalo vsak tečaj, ki je imel nalogo, da dekleta uvede v delo v kuhinji in v uporabo domačih pridelkov v kuhinji. Največja pozornost je bila posvečena pripravi vsakdanjih jedil. Pri vsem tem pa seveda kuharice tudi na praznike niso pozabile. O tem zadnjem so posebno pričale razstave, ki so bile ob zaključku posameznih tečajev. V rožanski šmarjeti so se dekleta pod vodstvom Hance in Katice najpreje zlbrale in v farnem domu je zadonela domača pesem in zavrtela se je kuhalnica. Mogoče se je v prvih dneh v rokah deklet, ki so ravne prišle od trdega poljskega dela, svinčnik bolj robato vrtel. Vendar so dekleta tudi to oviro prav kmalu premagale in tečaj je ustvaril tam dekliško šmarješko družino, katere je bila tudi naša Milka vesela, čeprav včasih rada malo „pojamra”. Miklavževanje in razstava sta zaključila kuharski tečaj, ki je rodil močno voljo in željo, da bi Kmečka gospodarska zveza posredovala še več takega poučnega dela. Alfa mlečne centr fuge. Alfa moline naprave dobavlja promptno: KurtHarktl&Co. CliLOV tC.-KLA(,ENFURT, St. Peter, končna postaja obusa. Volkermarkter Strasse Nr. 117 Vzporedno s Šmarjeto sta tekla tudi tečaja na Suhi in v Cirkovčah. Suški fajmo-šter in g. Mlinar v Cirkovčah sta dala prostore na razpolago in vesela dekleta so se z velikim navdušenjem vrtela okrog štedilnika, obenem pa so poslušala tudi poučno besedo svojih učiteljic. Zaključna prireditev na Suhi je našla odmev celo v ameriški Venezueli, ko je stric Joško z velikim zanimanjem sledil poučnemu delu svoje nečakinje Marte. Marti pa je pomagala Marija, ravno tako, kakor je v sv. pismu tudi zapisano. V Cirkovčah pa sta Mojcka in Francka storili svoje delo kar vzorno in so bila tudi tam dekleta zadovoljna z napredkom v kuharskih umetnostih, kar je pokazala pliber-ška razstava. V Železni Kapli pa so šolske sestre v šest-tedenskem tečaju nudile dekletom iz vseh belskih grabnov pouk in kratek čas. Tudi tam so z razstavo in kulturno prireditvijo dekleta zaključile tečaj . Da seveda pri teh važnih gospodarskih prireditvah niso smele manjkati Sele, to se pač razume. Sele pa so tako raztrgana /ara, da bi en tečaj sam ne zadostoval. Imeli smo zato kar dva tečaja in sicer pri Kališniku na šajdi in v farnem domu pri cerkvi. Da je Kališnik dal svoj dom, svojo kuhinjo, drva in vse drugo potrebno na razpolago, se nihče ne bo čudil, kdor Jankota in njegovo ženo pozna. Za dobro slovensko stvar je pri Kališniku hiša odprta, odprta sta srce in tudi kašča. Oba tečaja sta ob zaključku na skupni razstavi v mežnariji pokazala, da velja skupnost še več kakor posameznik in da skupno delo ustvarja v kuhinji in tudi na odru čudeže. Oglasilo se je Libuško polje. Tudi tam se je dekletom zahotelo po gospodinjski izobrazbi. In če je Milka ustregla vsem drugim, seve domačim dekletom ni moglo ostati njeno srce zaprto. Tem domačim dekletom pa je odprla vse strune svojega srca in svoje glave in tako je libuški tečaj po svojem poteku in svojem uspehu dal tudi Milki novega poguma v delu in hotenju. Tečaja v Narodnem domu v Dobrlivasi in v Horcah v šentviški fari sta is to tako potekla v lepi harmoniji in v zadovoljstvo vseh udeleženk. Dobrolski tečaj je bil celo po obisku zaključne prireditve v Narodnem domu višek kulturnih prireditev v teh prostorih v vrsti zadnjih let. Zaključek sezone pa je pomenil tečaj v Šmihelu nad Pliberkom. Marta in Milka sta posvetili tečaju vse svoje moči, zato pa je tudi zaključna prireditev pokazala uspeh. Tako stojimo danes ob koncu pridnega dela. Deset tečajev, mnogo nad sto udeleženk in dosti nad 2.000 obiskovalcev zaključnih kulturnih prireditev in razstav, priča, da narod z velikim zanimanjem zasleduje delo Kmečke gospodarske zveze, ki s svojimi kuharskimi tečaji ne vrši samo gos-pod in j sko-gospodarsk ega, marveč tudi kulturno poslanstvo. Prve težave smo to sezono prebredli in nabrali smo tudi dosti izkušenj in tako bomo mogli pripravam za prihodnjo zimo posvetiti vso pozornost. Tudi smo uspeli, da smo si z lastnim trudom nabavili vrsto pri-pomočkov, ki so za tečaje pač potrebni in jih ob pričetku svojega dela nismo imeli. Tam, kjer se gradi skupnost, ki sloni na trdni volji, ki sloni na požrtvovalnosti posameznika, tam gradimo na skali, čeprav dostikrat manjka šilingov. VdLKER-MČBEL SPALNICE IN JEDILNICE Naj ob koncu omenimo še tečaj za mlade gospodarje in kmečke sinove. Ta tečaj je bil na cvetno soboto in nedeljo v Mohorjevi hiši v Celovcu. Davke smo obravnavali in reševali in iskali pota, kako bi pomagali temu in drugemu. Izredno zanimanje za tovrstno pomoč se je zrcalilo v izrednem številu udeležencev in tako smemo tudi ta tečaj knjižiti kot lep uspeh Kmečke gospodarske zveze. 9. cl.elu teSa zadnjega tečaja pa bomo ob priliki še pisali, da s tem nudimo tudi onim, ki se tečaja niso mogli udeležiti ali zaradi omejenega števila tečajnikov niso bili povabljeni, priliko, da se nekaj koristnega naučijo. Posneto mleko je najboljše Če boste rekli v mlekarni, kamor oddajate mleko, da je posneto mleko najboljše, bodo začeli takoj sumljivo gledati in bodo kmalu pripravljeni, da zmerijo odstotek tolščobe v mleku, ki ga oddajate. Za mlekarno torej posneto mleko ni dobro. Pač pa je posneto mleko najboljša hrana za mlade živali. Vse živali, ki proizvajajo meso in mleko, potrebujejo beljakovine. Te v navadni krmi navadno ni toliko kakor pa je živali potrebujejo in jo moramo zato dodajati v drugi krmi, v takozvanih krepkih krmilih. Taka krma so razne oljnate tropine, nadalje pa tudi ribja, mesna in krvna moka ter posneto mleko. V krajih, kjer zaradi velike oddaljenosti do mlekarne, oddajajo maslo, je na razpolago posneto mleko. Drugje pa je mogoče za razmeroma nizko ceno dobiti v mlekarni posneto mleko. Zaradi naraščanja količine mleka v mlekarnah, bo gotovo mogoče dobiti posneto mleko v vedno večji množini. Pa tudi pri napravi masla za domačo porabo bodo na razpolago večje ali manjše količine posnetega mleka. Ako na vsakih 34 kg žitnega drobirja (Šrota) damo 2 litra posnetega mleka in dodamo še 2% klajnega apna, je to krepka krma iaredno dobre kakovosti. Taka krma je zelo dobra za plemenske svinje pa tudi za pitanje svinj. Seveda pa mora biti posneto mleko še popolnoma sladko ali pa popolnoma skisano, nikakor pa ne napol kislo. Ako imamo dosti posnetega mleka, je odveč vsak nakup krepke beljakovinaste krme. Na to večkrat ne pomislimo, ko premišljujemo, kaj naj bi najbolj uspešno krmili. Ako moramo krepko krmo za svinje in kokoši kupovati, bomo krmljenje uredili tako, da lx>mo primešali na 80% žitnega drobirja 20% beljakovinaste krepke krme, katero moramo večinoma kupiti. Cena za to beljakovinaste krmo (ribja, mesna in krvna moka) je okrog 4.50 do 5 šil. za 1 kg. Tudi žitni drobir moremo računati po 2 šil. za 1 kg. Vsak kilogram kupljene krepke krme stane torej: 80% od S 2.- - S 1.G0 20% od 4.50 S 0.90 Skupaj ... S 2.50 Ako pa je cena za beljakovinaste krepko krmo po 5 šil. za 1 kg, se [»viša cena za mešanico krepke krme na 2.60 šil. za vsak kilogram. Ako pa krmimo posneto mleko in žitni drobir, nadomesti vsak kilogram gb,rnje krme 34 kg žitnega drobirja in pa 2 litra [»snetega mleka. Torej izgleda račun takole: 75 dkg žitnega drobirja po 2.— š. = S 1.50 2 litra posnetega mleka po 0.45 š. = S 0.90 Skupaj . . S 2.40 Ako računamo 1 liter posnetega mleka po 50 grošev, se zviša gornja cena za vsak kilogram take krme na S 2.50. Iz tega vidimo, da je krmljenje posnetega mleka in žitnega drobirja še malo cenejše, gotovo pa ne dražje, kakor pa nakup beljakovinaste krme. Pri tem pa moramo pomisliti, da pri posnetem mleku vedno zanesljivo vemo, kaj krmimo, medtem ko pri kupljenih krmilih to ni skoraj nikoli zanesljivo. Ako pa imamo še posneto mleko doma, nam to krmljenje še mnogo bolj poceni. Danes pa je pri sedanjih cenah za svinje in jajca zelo važno, da računamo z vsakim grošem. Zato letos pujskom po odstavitvi, mladim prascem in tudi svinjam za pleme in za pitanje in pa piščancem ter kokošim ne bomo več krmili dragih dokupljenih krepkih krmil, ampak v čim večji meri posneto mleko z dodatkom žitnega drobirja, kakor je v zgornjem računu omenjeno. Tako bomo krmili najceneje in bo posneto mleko uporabljeno res najboljše. Kako se pravilno prehranjujemo? Nekaj zelo umestnega in koristnega se mi zdi, da spregovorimo nekaj besed o prehrani. Saj je od pravilne prehrane v veliki meri odvisno naše zdravje. Napačno je mišljenje, da jesti zna in ve vsak; glavno je, da imamo kaj jesti. Pomislite samo, koliko se greši pri nas s preveč in premočno začinjenimi jedili. Neposredna posledica tega načina prehrane je, da so naše bolnice prenatrpane z bolniki, ki obolijo na želodčnem čiru in na čiru na dvanajsterniku. Poleg tega pa je danes vsaj statistično dokazano, če že ni klinično, da so stalna in premočna podraževanja želodčne sluznice tudi neposredni vzrok najstrašnejše bolezni človeka, ki je rak! Človeško prehrano moramo oceniti iz dveh ozirov oziroma stališč: z ekonomskega stališča namreč in iz prehranjevalnega ozira. Vsem je predobro znano dejstvo, da človek, ki se bori za svoj vsakdanji obstoj, ne more porabiti vsega svojega zaslužjka za hrano. Ne moremo pa tudi pozabiti, da naše telo nujno potrebuje vsak dan neko določeno količino prehranjevalnih snovi, da more pravilno in redno delovati. Te snovi porablja naš organizem med neprestanim delovanjem svojih organov, mišičja, ožilja, in dihal. Veliko pa se jih izloča kot nepo-rabnih jx> prebavilih in izločilih, ali pa se izcejajo in izhlapevajo skozi telesno kožo. Treba jih je stalno nadomeščati, sicer pešata življenjska sila in telesna toplota, ki se iz teh snovi proizvajata. S To nadomeščanje se vrši z zauživanjem in prebavljanjem hrane in z dihanjem zraka. Človek se prehranjuje z rastlinskimi in živalskimi živili, v katerih so vse snovi, ki JOH. VOLK ER Celovec-Klgft., Villacher Ring 45 - 47 V bogati izbiri tudi na obroke in kreditne pole so potrebne za našo normalno prehrano. Te snovi ali spojine so: kisik, beljakovine, ogljikovi hidrati, tolšča, razne soli in voda. Nahajajo se v živilih v različnih razmerjih. Vsa živila pa niso zaužitna in prebavna surova in neizpremenjena. Razen vode in nekaterih v vodi raztopljenih soli, moramo vsa druga živila razmehčati in raztapljati in nekatere celo z dišavami poboljšati, da postanejo užitna in prebavna. Treba jih je s kuhanjem, pečenjem, praženjem pripravljati, da dobimo iz njih okusna jedila. Meso je treba razmehčati, kar moremo doseči, če nekaj časa visi ali pa če se kisa v okisani vodi. Naredi se v njem mlečna kislina, ki izpreminja vezivo v klej. Kuhanje in pečenje pa meso še bolj omehča. Rastlinska živila, sočivje (grah, fižol, bob, leča itd.), kuhamo, da luščine, ki Obdajajo zrna, razpadejo in se škrob razmehča. Testu se pri-dene kvas, iz katerega se v peči zaradi toplote razkroji ogljikova kislina, ki razredči testo, da se kruh bolje speče. Koliko potrebuje človek hrane? Množino energije v živilih določimo po množini toplote, ki je potrebna, da sc živila oksidirajo ali izgore. Merilo toplote, pa je tako zv. kalorija. Kalorija je ona množina toplote, ki je potrebna, da se 1 kg vode segreje od 0° na 1° C. S to mersko enoto merimo oksidacijo ali izgorevanje živil. 1 g beljakovin potrebuje, da se spremeni v sečnino, 4.1 kalorij, 1 g ogljikovega hidrata potrebuje, da se razkroji v vodo in ogljikovo kislino, tudi 4,1 kalorij in 1 g tolšče ali pa masti, olja itd. potrebuje 9,3 kalorij, da se izpremeni v glicerin in razne tolščne kisiline. Odrasel človek, ki je približno 70 kg težak, potrebuje na dan pri mirni legi in v postelji 1.890 kalorij, pri lahkem delu v sobi 2.520 kalorij, pri težkem delu pa pri-bližno 4.200 kalorij. , Iz tega kaj lahko zaključimo, koliko mora vsakdo od nas na dan pojesti. Ker pa so snoVi v različnih živilih različno zastopane, človeku ne bi bilo mogoče živeti samo od ene vrste živil. Tako ne bi mogel človek živeti od samih beljakovin, ki se v glavnem nahajajo samo v mesu in njegovih izdelkih, ker bi vsak dan moral pojesti najmanj 3 kg mesa, da bi se nabralo 2.200 kalorij. Ravno tako ne zadostujejo ogljikovi hidrati in maščobe brez beljakovin, ker se telesne beljakovine pripravljajo in obnavljajo le iz beljakovin v hrani. Rastlinska živila pa imajo vse premalo beljakovin iu tolšče, da bi nam sama zadostovala. Zato je najbolj primerna in umestana t. zv. mešana hrana, t. j. primerna zmes živalskih in rastlinskih živil. Okrog 70 kg težek človek bo rabil, kadar ni zaposlen s težkimi deli, 36 kalorij za I kg svoje teže in torej 2.520 kalorij na dan. Precej velika količina živil prehaja neizrabljena preko našega prebavljalnega aparata, zato je potrebno, tla pojemo nekaj več, kakor pa je teoretično preračunano. Pripomniti je še, da podeg hrane rabi odrasel človek še približno 2.500 g votle, ki jo rabi za raztopljevanje raznih izlot kov pri potenju, dihanju, v prebavi in v srčnih organih. Vodo zauživamo v različnih tekočinah: kot vodo samo, kot mleko, ki ima 87 delov vode, kot juho itd. V piti« vodi so raztopljene razne soli, kil so ravno tako za življenje neobhodno potrebne. Nekaj soli je že v vsakem živilu, večja potreba pa se jedi primeša. Za izboljšanje okusa jedi uporabljamo dišave in začimbe (česen, čebula, poper), ki obenem dražijo želodčno sluznico, slinavke in ostale žleze, da izcejajo več sokov, ki so potrebni za prebavo. Vendar bi osebno priporočil, da jih uporabljajmo re> z največjo opreznostjo zaradi res katastrofalnih posledic, 'kadar z njimi začnemo prt tiravati. Množina hrane kakor tudi kakovost sc ravna po starosti, po poklicu, po letnih pr - VdLKER-MdBEL ^ Kuhinje — divani — naslanjaču likah oziroma letnih časih. Dokler človek raste, potrebuje mnogo več snovi, kakor pa jih oddaja. Kadar je človek odrastel, mora pa v navadnem življenju in razmerah toliko oddati, kolikor je sprejel. Kadar premalo zauživa, takrat jemlje primanjkljaje iz snovi, ki so že v telesu. Najprvo porah! tolšče, potem ogljikove hidrate, nazadnje pa beljakovine. Pri preobilni hrani, post bno če zauživamo v znatnih količinah mast in ogljikove hidrate, ki so najbolj bogata zastopani v sladkorju, se pa redimo. Človek tudi zauživa stvari, ki nimajo skoraj nobene redilne vrednosti, pač pa živčevje prijetno dražijo- ali uspavajo. Imenujemo jih nasladila. To so predvsem kava, čaj in kakav. Včasi so zdravniki smatrali tudi vino za nasladillno sredstvo, po najnovejših izkustvih tiziologije pa vino uvrščamo naravnost med prehranjevalne snovi. Ostale alkoholne pijače so bolj škodljive našemu zdravju kakor pa koristne, Zato je najboljše, da jih čim manj uživamo. Posebno škodljive so alkoholne pijače za mladino. Z ekonomskega stališča gledano je najbolj primerna za človeka hrana, ki jo zau živamo z maščobami in ostalimi živili, ki niso mesnega porekla. Meso je namreč prt hranbena snov, ki nam energetično zelo malo zaleže z ozirom na visoko nakupno ceno meso. Kar se pa zdravja samega tiče, naj bodo naša jedila dobro in okusno pripravljena. Pretiravanja pa so vedno škodljiva za naše telo in zdravje. Dr. E. L. Nova maša v Celovcu Rev. Daniel F. Jurkievvicz, roj. leta 1928 v Milwaukee-u v Ameriki, je študiral v svojem rojstnem mestu bogoslovje. Njegov škof ga je poslal nato na bogoslovno fakulteto Canisianum v Innsbrucku. Tam je bil letos za Veliko noč posvečen za mašnika. Ker bo odpotoval domov v Ameriko šele letos poleti, ga je povabila celovška mestna župnija, naj bi imel slovesnost svoje nove maše v Celovcu, kjer se je mudil primici-ant že lansko leto na primiciji svojega študijskega kolega. K oltarju bodo spremljali novomašnika še nekateri njegovi ameriški in angleški študijski kolegi. Novomašno pridigo pa bo imel preč. g. Colerus v. Geldern, prijatelj novomašnika. Primicija bo dne 12. aprila ob 8.45 v mestni župni cerkvi pri sv. liju. Na predvečer bo ob 19. uri kratek nagovor in novomašniški blagoslov. Poleg novomašnika Jurkiewicza bo podelil novomašniški blagoslov tudi ameriški novomašnik rev. Russel George Becker, ki je bil v Innsbrucku tudi posvečen letos za Veliko noč. StauetvsUz oddate