Šolsko obzorje. Iz Gorice. Od 5. do 13. maja je bilo tii učiteljsko spraševanje, oglasilo se je 30 spraševanjcev, izmed katerih jih je nekaj med spraševanjem izstopilo. Iz pedagogike so bila ta-la vprašanja: ' 1. Was sind hipothetische Schliisse? Wann sind sie richtig, wann sind sie falsch? Beispiele sind anzufiihren. 2. Was versteht man unter analitischer \vas unter sintbetischer Methode? 3. Wie soll die Grammatik in der Volksschule gelebrt werden ? Iz slovenščine: 1. Samostalnikov rodilnik v edn., dvoj.; družilnik pa v množ. skazano v prostih stavkih. 2. Stopnjevanje in dotična splošna pravila pridevnikov: lep, gerd, koristen, mlad, sladek, čist, drag. 3. Eazlika med deset, deseti, a, o; desetič; deseteri, deseteren, desetina, desetica, desetak, desetnik. 4. Pojasnjevanje svojivnikov ali komu je lastiti dejanje (čegavo je v stavkih a) sodim ga po svojih delih, b) sodim ga po njegovih delih, c) sodim ga po njunih delih, njenib delih, najnih, vajnih, njegovih delih. 5. Popraviti bilo bi to-le učencu: »Pomedi na tistemu kraju, ker niso zaraSčene tla. Teci in reci strici, da naj bi delal, namesto pobajati. Ob kakšni uri greš jutri plavati? Dya lepa okna sta v našemu poslopju. Kar je kupljeno, ne zaverzi. Jutri bom porekel možam, da ne začnejo kupiti oguleno in ponošeno blago. Ni pij iz tekočo vodo. Tečemu zajcu ni mbgoče pot zapreti. Dojdočim pastirjam pripovejte dogodbo snidših se človekov. Pomni tole: pervo na naredi slabo nobenemu, drugo ne pojdi v slabe tovaršije. 6. Zdajnik dovršnikov in nedoveršnikov, prihodnik doveršnikov in nedoveršnikov kakor se rabita. 7. Potrebnemu prosilcu premožni ne odreka obilnega daru. Predrugačiti. 8. Poljedelec spomladi in jeseni. Konj, kokoš, oreh, drevo (kako), vozovlak, vozovlek. Iz številjenja: 1. Letnina nekega je 954 gl., koliko mu pride na 7 mescev, 22 dni. (Eešiti je po laški praktiki z občnimi in desetinskimi delinami.) 2. Po koliko % moramo naložiti svoto 2280 gl., da jo v 3/i ^a, pomnožimo za Y40? 3. Valjčasta posoda meri v primeru 0-5 metr., v njej stoji voda 0'45 metr. na visoko, potopivši v njo kamen nepravilne podobe (neobtesan) se voda vzdigne za 0'32 metr., kolika je telesnina kamena? 4. Koliko vaganov moke derži mokarica 3' globoka, 5' dolga, 2%' široka, ako je 1 vagan 1.95 kočnišk.'? 5. Eazviti je način delitve z dvocifernim delivcem (divizorjem) in s štircifernim deljencem (s celimi števili). Iznemščine: 1. Imenovalnik množine po različnih končnicah in to zadevalna splošna pravila. 2. Eodilnik. Katera besedna plemena se derže ž njim. Nekoliko primerov po tem. 3. Mlissen, wollen (sama in z nedoločnikom), laufen, gehen, danken, begehren, anfangen in beftinvorten v preteklem času, po kterem. vodilu ? 4. Eaba prejniinulega in prejprihodnjega časa (poleg 2 primerkov). 5. Der Hirt weidet. Naj prej izobražen, potem podredjeni stavek, na zadnje imenovanje posameznih članov. 6. Učitelj 1. teden v 1. razrednici. Prosto. V goriški izobraževalnici za učitelje je učni jezik za Slovence slovenski, za Lahe laški. Nemški jezik se uči kot obligatni nauk. Drugo leto bode se baje to prenaredilo. Iz Sentjerneja na Dolenskem. Binkoštno nedeljo popoldne je imel tukajšnji krajni šolski svet po dolgem počitku zopet enkrat sejo. Šola se je bila vpisala v društvo sv. Mohorja; pristopi pa tudi k slov. Matici; gospod Karol Eudež grajščak in naši šoli krajni šolski nadzornik hoče dati 50 gld.; drugo da šolska srenja, oboje se ima plačati v petih letih. Slava! naložen denar bo donašal sad tudi poznira vnukom. Za obresti neke obligacije po ranjkemu g. župniku Eak-u se kupijo, ali knjige nedeljskim učencem — med drugimi Slomšekovo ponovilo — ali pa se naknpi risalnega orodja. Obdarovanih je bilo 260 otrok. V šolo hodi letos nad 400, za šolo vgodnih je od 6—12 leta 762; od 12—14 leta 249 in od 14—16 leta 122, tedaj 1133 otrok. Te številke so vzete iz kerstnih bukev. — Ko bi vsi v šolo hodili, kam bi jih neki djali, kako bi jih sam učil! Spomnil sem o tej stvari že večkrat pri krajnem šolskem svetu, vendar bi bil kmalu dregnil v seršenovo gnjezdo; a nekaj se je vendar sklenilo, srenja mora skerbeti za večjo drevesnico. Za drugo čakimo! Ako je šola za ves kraj, in ima kmetovalca vsestransko podučevati, bi morala imeti čebeljnak, da ni treba učitelju čebel prenašati, kakor mački mladih, dovolj prostora za vert in drevesnico in pri vsaki šoli naj bi bilo */4 zemljišča, da bi učitelj imel po eno ali dve kravi, da bi potem zamogel podučevati šolsko mladino v vsem, kar sliži k kmetijstvu. (Kakošna morajo biti Solska poslopja, o tem govori postava od 14. maja 1869 pod VII. »Trošek za ljudsko šolo in kako se zalaga« v §. 62 in 63 in tudi druge dotične postave. Več ne morejo učitelji tirjati, ako srenje iz lastnega nagiba kaj ne store. V sedanjih okoliščinah od srenj ne pričakujemo veliko. Poznam srenjo, katera je pri stavitvi nove šole sama brez kakega vpliva napravila nčitelju gospodarska poslopja, hlev i. dr. Vendar za take stvari se ne brigajo novošegni učitelji, čemu neki ? Le starokopitneži, kateri vsak krajcar dvakrat pogledajo, preden ga izdajo, in kateri vedo, kako se na kmetih živi, gledajo, kako ložeje shajajo, čišlajo take reči, zato pa tudi pri njih pomanjkanje včasih poterka na vrata, a notri ne pride.) Hoteli so tudi nekateri, da se naša šola vpiše v »Narodno Šolo«, pa vprašanje le nastane, kdo bo kaj dal. Učitelj nima dosti denarjev, da bi vse podpiral in za vse skerbel. Ko bi imel toliko denarja, kakcr sem ga 1. 1869. na Dunaji videl, vse bi rad storil, toda tega ni, tedaj tudi moje želje ostanejo le prazne želje. j. Sajk,*) nčitelj. Iz Ljubljane. (Pobirki iz časnikov.) Ni davno tega, kar so se v Draždanih na Saškem posvotovali o vprašanji zastran telesnih pokoril v ljudski šoli. Vse pomenkovanje se je sukalo o tej točki: Silno neprijetno je učitelju na telesu kaznovati otroke, a to je dolžnost njegova; dasiravno na vso moč zoperna, ncitelj jo pa mora spolnovati, drugače se močno pregreši nad mladostjo njemu izročeno; poslednjič ima pa tudi učitelj vso pravico, to storiti, ker on starše namestuje; a te pravice naj se učitolj poslužuje le v pravi meri in brez vsaktere naglosti. Veliko število je bilo zbranih, a le enega ni bilo, kateri bi se bil potegoTal za to, naj se odpravi telesno pokorilo. Nekateri so Se cel6 rekli, *} Za obljubljeno prosimo, nam ni nihee pisal. ali je mogoče, da bi se kje najdel kakošen praktičen in skušen učitelj, kateri bi to prepovedoval, in rekli so, ako je kateri navzočnih zoper telesna pokorila, naj pa pove, kateri strahovalni pripomočki naj bi se rabili namesto telesnih pokoril. — Pripoveduje se tudi, da so pred nekaj Casa na Angležkem v šoli, katera se je slovesno pričela, brali šolske postave, ko pa pridejo do odstavka: »Telesna pokorila so prepovedana«, so otroci tako zavriskali, da so se navzočni učitelji in predniki in vladni zastopniki na stran obernili ter rekli: »Ti cepci ne zaslužijo drugega, nego s šibo kaznovani biti«. Komaj je minulo četert leta, so šibo zopet vpeljali. Tako je drugod, — ko se enkrat prepričajo, da ne gre drugače, pa postavo prenarede; pri nas smo pa že prišli do tiste stopnje, na kateri se učitelji bolj boje učencev, kakor učenci učiteljev. Imamo društvo z naslovom: Društvo zoper terpinčenje žival, zakaj bi se tudi ne napravilo društvo zoper terpinčenje učiteljev po hudobnih otrocih. Kaj učitelji terpe od takih otrok, to ve le tisti, kdor si sam skuša, in ako taki otroci ne napredujejo, krivi so le učitelji. (!) — Minister Stremavr je razposlal okrožnico deželnim načelnikom o zadevi odstavljenega šolskega nadzornika Bobies-a, v kateri pravi: Nedavni odpust nekega okrajnega šolskega nadzornika dal je povod k agitacijam in demonstracijam, na katere moram .... opozoriti, ker se mi v interesu discipline, javne službe, kakor pojedinih soudov učiteljstva samega potrebno zdi, onim z vso odločnostjo nasprotovati. Bil je oni šolski nadzornik odstranjen, ker se je pri javni izjavi predstavljal, ki nij samo pravno veljavnost ene mojih naredeb ometavala, nego naravnost k nepokorščini proti njej spodbujala. . . . Ker je moja neovergljiva dolžnost, da ne pustim take zanikernosti v disciplini vkoreniti se, bil sem prisiljen, krepko delati, celo neodvisne od vprašanja, ki je postalo predmet one neopravičene kritike. . . . Vprašanje verskih vaj je že odločeno po z državnim zborom zedinjenjem ustavnega zakona. Niti besede teh zakonov, niti njih iz obravnav deržavnega zbora govoreči duh daje o tem dvombe, da je bil dobro preudarjen sklep postavodajstva, ne odločiti se za brezkonfosijske šole, versko odgojo mladine ne kot šoli tujo, le kot notratijo cerkveno zadevo izreči, nego naredbe upeljati, ki dajo poroštvo za to, da sicer šola ne bi več bila pod višjim vodstvom cerkvenih uradov in se poduk v svetnih predmetih vsakemu cerkvenemu uplivu odtegne, da pa veronauk in verske vaje pod višjim vodstvom konfesijonelnib organov in pod najvišjim nadzorništvom države delajo dopolnilni del poduka in odgojstva na javnih ljudskih in srednjih šolab. . . . Zapovedano nadzorovanje šolske mladine pri pobožnih vajah po učiteljih ne more biti za te kot verska vaja, nego le izpolnovanje dolžnosti, disciplino, kakor pri drugih zbiranjih mladhie, vzderževati. (BNar.u) — (Mariborski Lehrerverein.) Deželni namestnik v Gradci je v smislu §. 24 in 25 postave od 15. novembra 1867 to društvo razpustil. Sklenilo je namreč protest na ministra Stremayrja zavoljo odstavljenja šolskega nadzornika Bobies-a. Pri dotični seji je profesor Schaller predsedoval; ta mož se je menda zdaj prestrašil onega sklepa proti ministru in se da v »Grazer Zeitung« zagovarjati, da on (Schaller) se nij niti pri debati udeležil niti glasoval. Stremayr-jev ukaz je hitro pobral korajžo učiteljem. G,Nar.") — (»Laib. Schulzeitung« v odgovor.) Glejte no! Učiteljski liberalni polž je vendar pokazal roge, a ne ministru Stremajerju — se ve, to bi ne bilo varno — kako bi se dalje mogel ponašati s svojo lojalnostjo — timveč: »Uč. Tovarišu« in podpisanemu vredniku, katerega imenuje »Generalministranten«, »hartgesottenen Messner«, list pa »Messnerblattchen«. S tem je dokazal, da učitelji postavno ravnajo, ko se repenčijo proti ministru, in da je potreba verske vaje odpraviti. Da zna »Schulzeitung« dobro zmerjati, in surovo pisati, tako da je v tem nihče ne prekosi, to smo že poprej vedeli. — To iz novega dokazati, je bilo odveč. — Akoravno ima pa ta polž v Ljubljani čisto ugodna tla in ni zanj naj manjše nevarnosti, ako zmerja in zabavlja, vendar je pa pokazal strabopetnež le dva rožička (Lt), pa se hitro odmaknil v svojo d o s t i zavarovano hišico — kjer ima debelo lupino in dobre varuhe. — Bo pa že treba vzeti bolj težko kladivo, da se polž ves pokaže v svoji nagoti. — Za krajnega šolskega nadzornika ljubljanskih mestnih šol (namesto g. Lesjaka) imenovan je g. Vil. Linhart. — Ljubljanski mestni magistrat dovolil je 9 mestnim učiteljem po 50 gold. potnine k dunajski razstavi. — Za »Narodno šolo« sta darovala gg.: Adolf Obreza iz Cirknice, 10 gold. in Janez Murnik iz Kamnika 5 gold. — Kot uda sta pristopila gg. Fr. Govekar z Iga in Gantar iz Planine in plačala vsak po 1 gold. vstopnine. — (Zahvala.) Kranjskemu »S chul p f e n n i g-Comite« izrekam v imenu naše šolske mladine priserčno zahvalo za darovani rusovski stroj, 40 pisank, 40 deržal in 12 svinčnikov. Franjo Gros, učitelj v Predosljih pri Kranju.