^NJSKI UST — št. 7 (1438) — 17. februaija 1977	STRA1 ^ 11
SKUPSCINSKI
DOLENJSKI LIST
za občine ČRNOMELJ, KOČEVJE, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
Letnik XIV.
Novo mesto, 17. februarja 1977
St. 4
VSEBINA
OBČINA NOVO MESTO:
54. Dogovor o temeljih družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1976—1980
OBČINA KRŠKO:
55. Sklep o imenovanju občinskega štaba za civilno zaščito
OBČINA RIBNICA:
56.	Popravek „Odloka o poimenovanju ulic, cest in trgov v mestnem naselju Ribnica41
Občina Novo mesto
54.
ki imajo dobre pogoje za uspešen gospodarski razvoj. Delovne organizacije prednostnih dejavnosti bodo nosilke razvoja v občini in sicer na osnovi poslovnih povezav v širšem gospodarskem prostoru, na podlagi združevanja dela in sredstev ter aktivni politiki poslovnih bank, kar naj bi zagotovilo pospešeno rast gospodarskih zmogljivosti in krepitev materialne osnove občine.
Na podlagi določb zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ št. 6/76) ter 18. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 14/74) temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, Ljubljanska banka — podružnica Novo mesto, občinski svet zveze sindikatov Novo mesto in izvršni svet skupščine občine Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) sklenejo
DOGOVOR O TEMELJIH DRUŽBENEGA PLANA občine Novo mesto za obdobje 1976 — 1980
1. člen
Udeleženci se obvezujejo, da bodo:
— uresničili skupne in prednostne naloge, ki so rezultat samoupravnega dogovaijanja, sporazumevanja in usklajevanja temeljnih nosilcev planiranja,
— uresničevali naloge, dogovoijene v tem dogovoru in naloge, določene v lastnih načrtih,
— z letnimi smernicami družbenega načrta in letnimi načrti zagotavljali uresničevanje srednjeročnih ciljev in nalog.
2. člen
Udeleženci bodo zagotovili hitrejši razvoj dejavnosti skupnega interesa, ki so opredeljene v družbenih planih Jugoslavije in SR Slovenije.
GOSPODARSTVO
3. člen
Udeleženci dogovora se strinjajo, da bodo imele v obdobju, ki ga zajema ta aogovo^prcJnoct tiste gospodarske dejavnosti in panoge,
4.	člen Kmetijstvo
Naravni pogoji, stanje tržišča in živilsko-predelovalne industrije omogočajo na našem območju razvoj govedoreje v smeri proizvodnje mleka in mesa, kot dopolnilni panogi pa vinogradništvo in delno vrtnarstvo. Poljedelska proizvodnja bo usmerjena v pridobivanje krme za živinorejo in kot tržni višek krompir; vrtnine bi pridelovali za boljšo oskrbo domačega trga in za industrijsko predelavo.
Za zagotovitev načrtovane rasti proizvodnje bo potrebno:
— boljše izkoriščati zemljišča in prirodne pogoje ter s tem doseči večjo produktivnost;
— zaradi neprimernih in dotrajanih delovnih sredstev (hlevi, delovne naprave, zemljišča) je potrebno zagotoviti sredstva za modernizacijo in povečanje kapacitet,
— izboljšati pogoje dela in s tem hitreje vključevati mlade v kmetijsko proizvodnjo,
— uskladiti smotrnost investicijskih vlaganj in tako doseči večjo specializacijo, delitev dela ter usklajeno proizvodnjo' s potrebami tržišča,
— doseči boljšo kadrovsko strukturo z rednim šolanjem in kvalitetnejšim izobraževanjem delavcev na delovnih mestih,
— s samoupravnim dogovarjanjem med primarno proizvodnjo, predelavo in trgovino v okviru občine, regije in republike ter izven nje zagotoviti plasman tržnih viškov. Vzporedno doseči skupno vlaganje in na osnovi dohodkovnih odnosov doseči hitrejšo rast proizvodnje.
Družbeni sektor, ki gospodari na 1.583 ha zemljišč, bo še naprej razvijal živinorejsko proizvodnjo (mleko, meso) in kot dopolnilni panogi hmeljarstvo in sadjarstvo. Poljedelska proizvodnja pa bo v pridobivanju osnovne krme za živinorejo.
Realiziran bo investicijski program za tehnološko modernizacijo 3 farm za proizvodnjo mleka, farme za pitanje govedi - Draškovec in potrebne mehanizacije. V tem razvojnem obdobju je predvidena
preusmeritev proizvodnje na farmi Zalog v industrijsko proizvodnjo prašičev (center plem. vzreje in odojkov — pitanje v kooperaciji).
Kmetijski zadrugi Novo mesto in Žužemberk bosta nadaljevali z razširjeno proizvodnjo v sodelovanju s kmeti — kooperanti. Proizvodno sodelovanje bo usmerjeno:
- v proizvodnjo mleka,
- pitanje govedi,
- pitanje prašičev,
- pridelovanje krompirja in vrtnin,
- pridelovanje grozdja.
Povečanje tržnih viškov v kooperaciji bo doseženo s proizvodnjo iz usmerjenih - moderniziranih kmetij.
V tem obdobju bo preusmerjeno in modernizirano 300 kmetij za proizvodnjo mleka in mesa. Za povečanje produktivnosti v zasebnem sektorju bo potrebno hitreje nadaljevati z ustanavljanjem strojnih skupnosti in drugih oblik združevanja dela in sredstev kmetov.
Povečalo se bo število kmetijskih strokovnjakov - pospeševalcev in zagotovilo ustrezno obliko financiranja raznih akcij v kmetijstvu.
Za uspešen razvoj primarne kmetijske proizvodnje bo v sodelovanju z drugimi organizacijami v tem srednjeročnem obdobju zgrajena klavnica, hladilnica in obrat za predelavo mesa, obrat za predelavo mleka, iskane pa bodo tudi rešitve za gradnjo predelovalnega obrata za grozdje.
Kmetijskim zemljiščem bo posvečena večja skrb. V sodelovanju z vodno skupnostjo Dolenjske bo na ravninskih predelih povečan obseg agro-hidro melioracij, s čimer bodo pridobljena nova kvalitetnejša zemljišča za povečano intenzivno proizvodnjo (pribl.
1.500 ha). Sprejet bo kmetijski-prostorski plan, ki bo ena od osnov za realizacijo kmetijske politike. Kmetijska zemljiška skupnost bo začela s pripravami za združevanje zemljišč zasebnih kmetovalcev.
5. člen Gozdarstvo
Gozdovi v občini Novo mesto, s katerimi gospodari Gozdno gospodarstvo Novo mesto, so precej degradirani z nizko poprečno lesno zalogo, majhnim deležem iglavcev v strukturi lesne mase ter nezadostno mrežo gozdnih komunikacij, zlasti v zasebnem sektorju.
V zvezi z obstoječim stanjem so naloge gozdarstva naslednje:
- postopoma dvigati lesno zalogo z delno akumulacijo prirastka in tako povečati etat v družbenem sestoju od 91.500 m3 na 92.500 m3 in v zasebnih gozdovih od 75.500 na 78.100 m3;
- večati delež iglavcev s pogozdovanjem in z reševanjem obstoječega prirodnega mladja;
- s sredstvi republiškega gozdnega sklada in z lastnimi sredstvi izvajati razširjeno gozdno biološko reprodukcijo na opuščenih in postopoma se zaraščajočih kmetijskih površinah. Letno bo obnovljeno v družbenih gozdovih 88 ha, v zasebnih pa 51 ha, nega gozdov pa bo izvedena v vsakem letu na 684 ha družbenih in 304 ha zasebnih gozdov;
- z izgradnjo gozdnih komunikacij ter uporabo sodobne mehanizacije omogočiti cenejše in hitrejše spravilo in prevoz lesa, za kar bo v obdobju 1976-80 potrebno zgraditi 30 km gozdnih cest;
- Razvijati delovanje območne samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo, upoštevajoč poleg gospodarjenja z gozdovi tudi potrebe lovstva in turizma;
- posvečati vso skrb ohranitvi zdravega, naravnega gozdnega okolja in se vključiti v regionalno prostorsko planiranje.
6. člen
V industriji bo poleg prednostnih dejavnosti skupnega pomena, ki jih vsebujejo dogovori na ravni republike in regije, dana prednost še proizvodnji:
- ki na dolgoročni osnovi povečuje devizni priliv ali nadomešča
uvoz;
- ki na podlagi uvajanja modernizacije in avtomatizacije, uveljavljanja nove tehnologije, lastnih izumov in izboljšav ter izboljšanja organizacije dela prispeva k produktivnosti dela in večanju dohodka ter s tem h krepitvi konkurenčne sposobnosti na domačem in tujem trgu;
- ki zagotavlja izrabo domačih surovin, omogoča skladnejši gospodarski in regionalni razvoj in ki ne onesnažuje okolja;
— ki ima tudi ustrezne kadre ter zagotavlja vse materialne in druge
pogoje za pridobivanje in razvoj kadrov.
Industrija bo tudi v prihodnje najpomembnejša gospodarska dejavnost v občini. Osnovni nosilci bodo predvsem kemično-farmacevtska, kovinska, elektronska in lesno predelovalna industrija. Pomemben delež v skupni proizvodnji bosta imeli tudi tekstilna, konfekcijska in obutvena industrija.
V okviru navedenih panog bodo intenzivirale izvoz zlasti naslednje skupine proizvodnje:	avtomobilske stanovanjske prikolice, gospodarska in osebna vozila ter oprema, farmacevtski proizvodi in proizvodi bazične kemije, elektronski deli, pohištvo, tekstil in tekstilna konfekcija ter obutev.
V razvijanju mednarodne menjave bo posebna pozornost namenjena krepitvi industrijske kooperacije, ki bi temeljila na skupnih programih in delitvi dela ter skupnem financiranju razvojnih priprav in razšiijene reprodukcije.
Udeleženci dogovora bodo svoja prizadevanja močneje usmerili tudi k raziskavam ter uporabi domačih surovin predvsem na osnovi nekovin. Usposobljene bodo zmogljivosti za proizvodnjo anorganskih izolacijskih materialov za toplotno in zvočno izolacijo.
Poleg navedenih dejavnosti bo dana prednost tudi tisti proizvodnji, ki bo povečevala domačo konjukturo, ne da bi pri tem poslabševala zunanjetrgovinsko bilanco.
7.	člen
Organizacije s področja gradbeništva se zavezujejo, da bodo zagotovile vse potrebno, da bi z neprestanim proučevanjem izkoriščenosti dela, materialov in tehnologije ter organizacije zniževale cene gradbenih storitev. Pocenitev bodo uvajale tudi z modernizacijo mehanizacije in z večjo uporabo prefabriciranih elementov. V tem smislu bo dana tudi prednost razvoju proizvodnje gradbenih elementov in materiala.
V tem obdobju bo usposobljena lastna proizvodnja gramoza in peskov, ki se najmasovneje uporablja pri gradnji in vzdrževanju cest in drugih gradbenih delih. Nosilec je Cestno podjetje Novo mesto v sodelovanju z ostalimi organizacijami, ki pri svojem delu uporabljajo te materiale.
8.	člen
Na področju prometa bo predvideni razvoj gospodarstva zahteval večji in kvalitetnejši obseg prometnih storitev.
V poštnem prometu se bo povečala dostopnost ptt enot in povečala hitrost prenosa poštnih pošiljk. V Novem mestu bo razširjena telegrafska centrala, ki bo omogočila podvojitev sedanjega števila priključkov. V Novem mestu bo zgrajenih 3000 novih telefonskih priključkov, ustrezno število pa tudi v drugih krajih v občini, znatno pa se bo povečalo tudi število medkrajevnih telefonskih in telegrafskih vodov. Nosilec: SIS za PTT promet.
V cestnem prevozu bo dana prednost zboljšanju medkrajevnih avtobusnih zvez ter javnemu mestnemu in primestnemu prometu. Razvoj kamionskega prometa bo podrejen dogovorjenim ciljem razvoja celotnega prometnega kompleksa v SRS.
Udeleženci s področja prometa se zavezujejo, da bodo v okviru skupnosti za integralni promet oblikovali tako prometno politiko, ki bo dala optimalne rezultate s stališča širših družbenih potreb in širše družbene rentabilnosti povezanih transportnih sistemov v železniškem in cestnem prometu.
V tem obdobju bo v skladu s sprejetim programom gradnje, modernizacije in vzdrževanja cestnega omrežja urejena premostitev reke Krke v Novem mestu s potrebnimi priključnimi cestami, moderniziranih.25 km makadamskih regionalnih cest ter ojačenih in rekonstruiranih še 42 km cest.
Presežek sredstev, zbranih s posojilom za ceste, bo uporabljen predvsem za modernizacijo regionalnih in magistralnih cest v naseljih, ki jih program še ne vsebuje, ter za rekonstrukcijo mestnih vpadnic ter obnovo obstoječega mostu na reki Krki v Novem mestu.
Podpisniki se zavezujejo, da bodo s svojo aktivnostjo omogočili čimprejšnji začetek delovanja območne interesne skupnosti za ceste, ki bo tudi nosilec akcij na tem področju.
V okviru razpoložljivih sredstev bo pripravljen tudi program gradnje in modernizacije lokalnega cestnega omrežja, ki ga bo po javni obravnavi sprejel zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Novo mesto.
učinkovito obrambno organiziranje delovnih ljudi in občanov, temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter drugih
STRAN 12	DOLENJSKI LIST - št. 7 (1438) - 17. februaija
Organizacije, ki delujejo v okviru železniškega gospodarstva, bodo z rekonstrukcijskimi deli povečale dovoljeni osni pritisk na progi na 18 ton, povečale in zboljšale vozni park, v celoti nadomestile parno vleko ter postopno uvajale sodobne varnostne sistema. S tem bo zagotovljena kvaliteta in hitrost prevozov potnikov in blaga.
Hkrati se zavezujejo, da bodo kot nosilec v sodelovanju z drugimi organizacijami organizirale delovanje transportno manipulativnega centra Novo mesto.
Na osnovi sporazuma o financiranju letališke infrastrukture v SRS bodo v tem obdobju zgrajeni potrebni objekti, steza, komunalna ureditev in dovozna cesta do letališča Prečna, ki bo na ta način usposobljeno kot terciarno letališče. Za gradnjo bodo uporabljena lastna sredstva nosilcev, ki bodo določeni naknadno na osnovi posebnega sporazuma in usmerjena sredstva iz dela poštnohranilnih vlog.
9.	člen
Podobno kot vse terciarne dejavnosti tudi trgovina zaostaja za razvojem gospodarstva. Obseg dejavnosti trgovine na debelo je neznaten, nerazvita pa je tudi trgovina na drobno. Prostorska razporeditev maloprodajnih trgovskih zmogljivosti ni najbolj primerna, saj ima trgovino le 33 izmed 354 krajev v občini.
Da bi izboljšali osnovno preskrbo prebivalstva v novozgrajenih soseskah v mestu in izven mestnega območja ter da bi izboljšali preskrbo drobnega gospodarstva z reprodukcijskim materialom, bo do leta 1980:
- zgrajena nova veleblagovnica,
- izboljšana preskrba z reprodukcijskim materialom, predvsem za kovinsko predelovalno dejavnost in kmetijstvo,
- urejen prodajni salon za pohištvo v Novem mestu,
- v soseski na Drski in na Cesti herojev zgrajeni samopostrežni trgovini,
- razširjena maloprodajna trgovina za osnovno preskrbo v nekaterih drugih naseljih v občini.
Z realizacijo predvidenega programa se bodo povečale prodajne površine od 10.000 m2 na 15.000 m2 število delavcev v trgovini pa se bo povečalo od 800 na 1100. Za dosego zastavljenih ciljev se bodo morale trgovske organizacije močneje povezovati med seboj, s trgovskimi organizacijami izven Dolenjske in s proizvodnimi organizacijami združenega dela, hkrati pa bodo zagotovljeni ustrezni pogoji investitorjem iz drugih krajev pri gradnji novih prodajnih površin na območju občine.
10.	člen
Za učinkovitejši družbeno-ekonomski razvoj in postopno odpravljanje neskladij v gospodarski strukturi bodo imele v prihodnjih letih pomembno nalogo za pospešitev razvoja drobnega gospodarstva delovne organizacije, banke in občinska skupščina.
Prizadevali si bomo, da obrt v tem planskem obdobju ne bo še naprej nazadovala in da bo obrt v strukturi družbenega proizvoda v občini udeležena vsaj s 4 %.
Proizvodna obrt bo v okviru ukrepov za pospeševanje drobnega gospodarstva imela podporo pri tistih usmeritvah, ki pomenijo dopolnjevanje industrijske proizvodnje in s tem širjenju asortimana in zboljšanje ponudbe na domačem trgu.
Jedro proizvodne obrti bo tudi vnaprej predstavljalo združeno delo, kjer se bo število delavcev povečalo od sedanjih 350 na 480. Družbeni proizvod se bo povečeval z letno stopnjo rasti 9 %.
Že vrsto let prisotno pomanjkanje zmogljivosti, storitvene obrti bomo poskušali do leta 1980 omiliti z večjim vključevanjem zasebnih obrtnikov v storitveno obrt. Število delavcev v storitveni obrti se bo povečalo od sedanjih 741 obrtnikov na 1030.
Da bi zagotovili hitrejšo rast storitvene obrti, bomo
— pri načrtovanju gradnje stanovanjskih sosesk načrtovali oskrbovalne centre, ki bodo imeli tudi obrate storitvene obrti,
— pri politiki kreditiranja drobnega gospodarstva bomo dajali prednost razvoju storitvene obrti.
11.	člen
Osebno delo s sredstvi, ki so lastnina občanov, bomo razvijali v tesnem sodelovanju z združenim delom preko različnih oblik kooperacije in poslovnega sodelovanja.
Pri tem bomo spodbujali ustanavljanje pogodbenih organizacij združenega dela.
V občini imamo 276 zasebnih obrtnih obratov s 592 obrtniki in delavci ter 92 avtoprevoznikov in 61 zasebnih gostinskih obratov. Predvideno je, da se bo število obrtnikov povečalo na 266, število pri njih zaposlenih delavcev pa od sedanjih 316 na 491.
Hitrejšo rast predvsem storitvene sfere zasebne obrti bomo dosegli:
— s stimulativno in selektivno davčno politiko,
— z zagotovitvijo lokacij za gradnjo obrtnih obratov za zasebne obrtnike,
— z drugimi pospeševalnimi ukrepi v okviru letnih načrtov.
12.	člen
Na področju turizma bo dana prednost razvoju zdraviliškega turizma ter drugim turističnim zvrstem, ki bodo zagotovile povečanje tujskega prometa. S pospešenim razvojem turizma se bo povečala njegova sedanja slaomna udeležba v družbenem proizvodu občine,
OZD „Krka“ bo nosilec akcij pri naložbah v tem obdobju v turizmu, ki vključujejo predvsem rekonstrukcijo obstoječih objektov in gradnjo povezovalnega trakta v Dolenjskih Toplicah, ustrezne adaptacije in gradnjo novih objektov v Šmarjeških Toplicah ter kompletiranje turistične ponudbe v Novem mestu in na Otočcu.
OZD Goijanci bo v tem času predvsem končala gradnjo novih hotelskih prostorov v Novem mestu.
Organizacije, ki delujejo na področju turizma, bodo reševale vprašanja skupnega pomena z namenom hitrejšega razvoja turizma v okviru poslovne skupnosti za turizem.
13.	člen
Podpisniki tega dogovora ugotavljajo, da na območju občine ni dovolj ustreznih objektov za rekreacijo delavcev. Zaradi tega se zavezujejo, da bodo z medsebojnim sodelovanjem in skupaj z občinskim svetom zveze sindikatov načrtovali in reševali probleme rekreacije delavcev, kjer bo vključena tudi gradnja objektov za počitniško letovanje.
Podpisniki se zavezujejo, da bodo nudili ustrezno pomoč tudi za razvoj mladinskega turizma.
STANOVANJSKO GOSPODARSTVO
14.	člen
V stanovanjskem gospodarstvu moramo doseči boljše sodelovanje vseh dejavnikov, ki sodelujejo ali vplivajo pn reševanju stanovanjskih problemov delavcev in občanov, večjo enotnost pn oblikovanju in uvajanju politike stanovanjske graditve, večji obseg stanovanjske izgradnje kot je bil v predhodnem obdobju ter večje in aktivnejše sodelovanje stanovalcev v stanovanjski samoupravi v
okviru zborov stanovalcev in hišnih svetov.
Izhodišča za planirani obseg stanovanjske izgradnje v občini Novo mesto temelje: na predvideni stopnji rasti zaposlovanja in osebnih dohodkov ter na 6% prispevku od bruto osebnih
dohodkov delavcev za stanovanjsko izgradnjo.
Delovni ljudje v občini se bomo vsako leto dogovorili o stopnji prispevka za stanovanjsko izgradnjo. V primeru, da se bomo odločili za višjo stopnjo od minimalne, se bomo dogovorili o namenski porabi teh sredstev.
15.	člen
V letih 1976—80 bomo v občini Novo mesto zgradili najmanj 2085 stanovanj in sicer:
— družbeno najemnih stanovanj	830
— solidarnostnih stanovanj	340
— etažnih stanovanj in vrstnih hiš	155
— zasebnih stanovanjskih hiš	760
V družbeno usmeijeni gradnji bo zgrajeno 1325 ali 63 % vseh stanovanj. Od načrtovanih stanovanj v družbeno usmeijeni gradnji bo zgrajenih v Novem mestu 1095, v ostalih krajih v občini pa 230 stanovanj.
Od načrtovanega števila individualnih stanovanjskih hiš bo zgrajeno v Novem mestu 225, v ostalih krajih v občini pa 535 stanovanjskih hiš.
Za realizacijo programa stanovanjske graditve so potrebna sredstva v višini 92,3 milijonov dinarjev. 42 % potrebnih sredstev bomo zbrali na osnovi stanovanjskega prispevka. Ostala sredstva bomo zagotovili z bančnimi posojili, z izvajanjem sredstev v sklad skupne porabe za graditev stanovanj in z angažiranjem sredstev delovnih ljudi in občanov.
Udeleženci se zavezujejo, da bodo predvideni obseg gradnje stanovanj povečevali še z uvajanjem dodatnih oblik zbiranja sredstev, predvsem s povečanjem prispevka in s soudeležbo bodočih uporabnikov stanovanj.
16.	člen Gradnja dijaških domov in samskih domov
V Novem mestu načrtujemo izgradnjo dijaškega doma v dveh etapah, in sicer:
— v letu 1977 izgradnjo doma z 240 ležišči,
- v letu 1980 izgradnjo doma z 240 ležišči.
Za izgradnjo dijaških in študentskih domov bomo iz stanovanjskih sredstev v letih 1976-80 zagotovili sredstva v višini
24,049.000	dinarjev, za izgradnjo samskega doma pa 30 milijonov dinarjev. Do konca leta 1976 bomo izdelali program izgradnje samskih domov v občini.
17.	člen Graditev in sanacija domov za varstvo starejših ljudi
V sodelovanju s skupnostmi socialnega skrbstva, konferencami pokojninskega in invalidskega zavarovanja in samoupravnimi stanovanjskimi skupnostmi dolenjskih občin se bomo vključili v akcijo za realizacijo programa sanacije in gradnjo splošnih socialnih zavodov za varstvo starejših ljudi v dolenjski regiji.
18.	člen
Cene v stanovanjski izgradnji bomo oblikovali v skladu, z družbenim dogovorom o oblikovanju cen stanovanj v občini Novo mesto, ki ga bomo razširili tudi na področje racionalizacije v stanovanjski izgradnji.
Odgovornost dejavnikov, ki sodelujejo pri formiranju cen in pri ukrepih za racionalizacijo v stanovanjski izgradnji, je sorazmerna z deležem posameznega dejavnika pri graditvi stanovanj.
19.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost se bo samoupravno tako organizirala, da bo postala dejanski povezovalec vseh dejavnikov v stanovanjski izgradnji in v stanovanjskem gospodarstvu.
INFRASTRUKTURA IN KOMUNALNO GOSPODARSTVO
20.	člen
Na področju komunalnih dejavnosti bodo udeleženci dogovora najprej poskrbeli, da bo ustanovljena samoupravna komunalna skupnost v občini, ki bo nato osnovni dejavnik in pospeševalec razvoja individualne in kolektivne komunalne potrošnje.
21.	člen
Udeleženci bodo zagotovili pogoje za nadaljnje širjenje materialne baze komunalnega gospodarstva predvsem s tem:
- da bodo omogočeni komunalnim organizacijam, ki gospodarijo s komunalnimi napravami individualne komunalne potrošnje (vodovod, elektrika, telefonsko omrežje, kanalizacija za odvajanje fekalnih voda), dolgoročni krediti pod takšnimi pogoji, da jih bodo te organizacije mogle dame odplačevati iz
lastnih sredstev in da ne bodo nove investicije bremenile cen stanovanj pri družbeno usmerjeni in organizirani stanovanjski graditvi s tem, da je hkrati potrebno programsko usmerjanje cen storitev teh komunalnih organizacij;
— da se bodo viii sredstev, ki imajo značaj mestne rente, v občini postopoma združili in se bo sredstva preko samoupravne komunalne skupnosti kot nosilca usmerilo za gradnjo komunalnih naprav kolektivne komunalne potrošnje;
— da bodo dosledno uveljavili načelo, da bo vsak investitor, ne glede na kraj in vrsto gradnje v občini, prispeval sorazmerni delež sredstev za potrebno izgradnjo komunalnega omrežja in tudi za priključevanje na že zgrajeno komunalno omrežje;
— da bodo krajevne skupnosti koordinirale programe svojih investicijskih vlaganj v komunalne objekte s programi samoupravne komunalne skupnosti in postale nosilec združenih interesov za lokalno oskrbo na področju komunalne in druge infrastrukture.
22.	člen
DES Ljubljana, TOZD Elektro Novo mesto, bo prevzelo na področju oskrbe z električno energijo predvsem te naloge:
— gradnjo trafopostaj:	visokonapetostnih	priključkov in
nizkonapetostnega omrežja na novih stanovanjskih območjih, kjer se odvija družbeno usmerjena in organizirana stanovanjska gradnja;
— skrb za rekonstrukcijo omrežja v obstoječih naseljih;
— kabliranje omrežja v gosto pozidanih predelih naselij.
23.	člen
Komunalno in gradbeno podjetje Novograd Novo mesto — TOZD Vodovod in kanalizacija, prevzame na področju kanalizacije in čistilnih naprav predvsem naslednje naloge:
— dograditev čistilne naprave (še eno gnilišče) v Ločni, etapno graditev kolektorskega sistema na ureditvenem območju Novega mesta in postopno priključevanje na čistilno napravo;
— gradnjo kanalizacijskega omrežja na območjih družbeno usmerjene stanovanjske graditve;
— skupaj s krajevnimi skupnostmi bo sodelovalo pri izgradnji kanalizacijskega omrežja v drugih večjih naseljih v občini;
— skupaj z organi občinske skupščine bo sodelovalo pri dokončanju študije o sistemu odvajanja in čiščenja odplak za vsa naselja v občini, za katera se po urbanistični dokumentaciji predvideva nadaljnji urbani razvoj, in pri dokončanju študije o sistemu zbiranja, odvajanja in čiščenja odplak za ureditveno območje, ki ga pokriva urbanistični načrt Novega mesta.
Na področju vodooskrbe bo prevzelo naloge:
— gradnjo vodovodnega omrežja na območjih usmerjene stanovanjske graditve,
— v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi gradnjo vodovodnega omrežja po programu, ki ga bo sprejel zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Novo mesto.
Na področju ostalih komunalnih del bo Komunalno in gradbeno podjetje Novograd Novo mesto prevzelo naloge:
— ureditev centralnega odlagališča smeti v Leskovcu pri Brusnicah,
— ureditev pokopališča in vrtnarije na Marofu,
— razširilo bo obseg urejenih zelenih in rekreacijskih površin v Novem mestu in postopno zagotovilo višji standard oskrbe javnih površin.
Območna vodna skupnost Dolenjske bo sodelovala pri zagotavljanju varstva vode in oskrbe v občini na osnovi obveznosti, ki jih je prevzela v sporazumu o temeljih plana razvoja vodnega gospodarstva OVSD za obdobje 1976—1980.
24.	člen
Udeleženci bodo na področju preskrbe in tržnih površin zagotovili ustrezno funkcionalno ureditev sedanje tržnice v Novem mestu, ureditev manjših tržnic v drugih delih Novega mesta (Bršljin, Kandija) ter v drugih večjih naseljih v občini (Dolenjske Toplice, Šentjernej, Straža).
25.	člen
Krajevne skupnosti bodo na področju komunalnih dejavnosti izvrševale še naloge:
— gradnjo in rekonstrukcijo napajalnega električnega omrežja in ureditev cestne razsvetljave,
— rekonstrukcijo in modernizacijo lokalnih cest,
— graditev kanalizacije z lokalnimi čistilnimi napravami v večjih naseljih,
— ureditev in razširitev pokopališč in druga ureditvena dela pri pokopališčih,
— ureditev oz. sanacijo manjših odlagališč smeti,
— ureditev novih avtobusnih postajališč.
UREJANJE PROSTOROV IN VARSTVO OKOLJA
26. člen
Občinska skupščina, Kmetijska zemljiška skupnost, Dominvest in drugi udeleženci bodo z izdelavo kmetijskega prostorskega plana občine in urbanističnimi načrti ter urbanističnimi redi razmejili interesna območja za bodoče obdobje med kmetijstvom in urbanizacijo. Pri tem bodo za urbanizacijo določili manj rodovitne površine in razdrobljena kmetijska zemljišča, ki so v bližini urbanih naselij.
27. člen
Udeleženci bodo bodoče razvojne plane pripravili tako, da bo uresničena naslednja politika:
— da bo namenska uporaba površin (za družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo, za organizirano individualno gradnjo, za industrijske cone, rekreacijske cone idr.) usklajena z načeli čimbolj racionalne izrabe prostora in da bo pri usmerjanju investicijskih sredstev omogočena izgradnja komunalne in ostale infrastrukture;
— da bodo razvojni programi odraz kompleksnega družbenega planiranja in tako dosežena skladnost socialnega, gospodarskega in prostorskega razvoja;
- da bo v naši občini doseženo ravnotežje razvoja ostalih gospodarskih dejavnosti, infrastrukture in družbenih služb z razvojem industrije;
- da bo potekalo usklajevanje skupnih razvojnih problemov in dogovarjanje o gospodarjenju in urejanju s prostorom tudi na regionalni ravni.
28.	člen
Skupščina občine s svojimi organi in pooblaščena organizacija bosta zagotovili, da bo:
- dopolnjen urbanistični program občine,
- dopolnjen urbanistični načrt Novega mesta z ekonomskim delom in drugimi objektivno potrebnimi spremembami,
- da bodo izdelani urbanistični načrti za druga urbana naselja v občini,
- da bodo kvalitetno spremenjeni in dopolnjeni urbanistični redi * za naselja in območja v občini tako, da bodo postali urbanistični redi odraz teženj socialnih sprememb in sredstvo za pospešeni družbeni razvoj,
- izdelana prometno ekonomska študija razvoja cestnega omrežja.
29.	člen Udeleženci bodo zagotovili:
- da bo za Novo mesto izdelan program za namensko uporabo poslovnih in drugih površin in funkcijsko vrednotenje mestnega prostora;
- da bo pridobljen prostor in bodo usmerjena sredstva za lociranje grosistične trgovine in drugih dejavnosti, ki potrebujejo dosti prostora in zahtevajo ustrezno stopnjo ureditve prometa na ustreznih lokacijah (ob industrijski cesti Mačkovec - Bučna vas in Bršljin — Zalog idr.);
- da bo pripravljen program razčlenitve namenske uporabe prostora in sredstev za urejanje in izgradnjo objektov infrastrukture za postopno odpiranje industrijske cone Cegelnica-Groblje-Zalog;
- da bo v vseh večjih naseljih omogočena večja varnost pešcev.
30. č\en
Udeleženci bodo zagotovili ustanovitev skupnosti za varstvo okolja v občini, ki bo oblikovana tako, da bo osnovni pobudnik za akcije na področju prizadevanj za zdravo in lepo okolje.
Udeleženci bodo zagotovili izvajanje varstva okolja predvsem z naslednjim:
— s primemo vzgojo prebivalstva,
— z ureditvijo odlagališč smeti,
— z gradnjo čistilnih naprav,
— z organiziranjem in s podpiranjem akcij krajevnih skupnosti in šolske mladine za sistematična čiščenja onesnaženih delov narave,
— z izdelavo sanacijskih programov za preprečevanje onesnaževanja zraka,
— s pripravo študije uporabe goriv in sistemov ogrevanja v naseljih,
— z ukrepi razbremenjevanja določenih mestnih cest in pospeševanjem javnega prometa,
— s postopnim reševanjem stanovanjskih vprašanj Romov in hkratnim etapnim odstranjevanjem njihovih sedanjih bivališč.
ZAPOSLOVANJE
31.	člen
Podpisniki ugotavljajo, da je vprašanje smotrnega zaposlovanja hkrati z naraščajočo produktivnostjo dela eden izmed ključnih problemov razvoja občine Novo mesto. Zaradi tega se dogovorijo, da bodo pri skupni stopnji rasti števila zaposlenih 4,3 letno v povprečju upoštevali naslednja določila:
a) letna stopnja rasti možnega povečanja števila zaposlenih -
do 1,5% za vse organizacije, če z novimi zaposlitvami zboljšujejo kadrovsko strukturo oz. če ob večanju števila zaposlenih hkrati dvigujejo produktivnost dela,
do 2,7 % lahko povečujejo organizacije, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
— da je delež dohodka na zaposlenega enak ali večji od poprečja panoge oz. poprečja v gospodarstvu občine,
— da bo stopnja rasti produktivnosti dela (računajoč D ali bruto D (zaposl.) presegala	predvideno poprečno stopnjo rasti produktivnosti v SRS (3,6),
do 4,3 % se bo število zaposlenih lahko povečalo v:
— TOZD oz. OZD s področja dejavnosti, ki so v SIS opredeljene kot prioritetne,
— v terciarnih dejavnostih,
— v družbenih dejavnostih (v zdravstvu, socialnem skrbstvu),
— v organizacijah, ki na splošno dosegajo nadpoprečne poslovne rezultate ter hkrati dosegajo pozitivno devizno bilanco.
V primem, da organizacija le delno izvaja prednostne dejavnosti, se uporabi ustrezno razmerje v udeležbi pri teh dejavnostih.
Nad 4,3 % se bo število zaposlenih lahko povečalo:
— v izobraževalnih dejavnostih,
— v vzgojno varstvenih zavodih,
— v raziskovalnih in razvojnih službah,
— v trgovini,
— v storitvenih dejavnostih,
— v dejavnostih, ki so namenjene inozemskemu turizmu in rekreaciji delavcev,
— pri uvajanju večizmenskega dela zaradi boljše izkoriščenosti obstoječih zmogljivosti,
— pri aktiviranju dosedanjih investicij v izvajanju, kakor tudi novih investicij, ki bodo izvedene v okviru planskih smernic za obdobje 1976-80,
— v organizacijah oz. obratih, ki delujejo na območju Suhe krajine.
V letne stopnje rasti možnega povečanja števila zaposlenih se ne štejejo zaposleni Romi in invalidne osebe.
b) Organizacije bodo povečale število zaposlenih le pod pogojem:
— da bodo v celoti zadostile zahtevam družbenega dogovora o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev;
— da izpolnjujejo vse obveznosti za pokrivanje splošnih družbenih potreb. Obveznosti za splošne družbene potrebe se smatrajo tiste obveznosti, ki jih sporazumno določi večina organizacij združenega dela;
— da v primerih hitrejšega zaposlovanja izločajo dodatna sredstva za stanovanjsko gradnjo, otroško varstvo in izobraževanje.
STKAN 30
skupSCinskj dolenjski list
ŠTEVILKA. 4
c) Prispevek za stanovanjsko gradnjo v višini 6 % se poveča za toliko odstotkov, za kolikor se poveča stopnja rasti zaposlovanja nad 3,7 letno, največ pa do višine 9% od bruto OD.
Tako povišana sredstva uporabi organizacija v celoti za lastno reševanje stanovanjskih potreb.
V primeru, ko organizacija v posameznem letu poveča število zaposlenih za več kot 7 %, obračuna in plača v naslednjem letu povišan prispevek za otroško varstvo in gradnjo osnovnih šol v breme dohodka. Osnova za izračun povišanega prispevka predstavljajo prispevki, izračunani po redni stopnji iz bruto osebnih dohodkov delavcev TOZD za osnovno šolstvo in otroško varstvo v občini Novo mesto. Povečana obveznost pa znaša toliko odstotkov, za kolikor je presežena stopnja zaposlovanja nad 7 %, vendar največ do višine 50 % rednih prispevkov.
Ti povišani prispevki pripadajo občinski izobraževalni skupnosti - skladu za gradnjo šol Novo mesto, in skupnosti otroškega varstva Novo mesto namensko za gradnjo programiranih objektov.
Skupnost za zaposlovanie se obvezuje, da bo spremljala zaposlitvene tokove in tromesečno poročala izvršnemu svetu skupščine občine o aktualnih problemih zaposlovanja delavcev s posebnim ozirom na število zaposlenih in na njihovo strokovno usposobljenost.
Podpisniki se dogovorijo, da bodo v planskem obdobju 1976/80 na osnovi določil družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike uveljavili samoupravno dogovorjeno kadrovsko politiko. Posebno pozornost oodo posvečali izdelavi sistemizacije delovnih mest, planiranju kadrov in čim boljši kvalifikacijski strukturi zaposlenih.
Podpisniki bodo vzporedno ustanavljali in razvijali ustrezne kadrovske službe.
Upoštevajoč družbeni dogovor o štipendiranju učencev ter študentov bodo podpisniki izvajali takšno štipendijsko politiko, ki bo zagotavljala pokrivanje kadrovskega primanjkljaja na posameznih področjih, upoštevajoč srednjeročne kadrovske programe.
Podpisniki se obvezujejo, da bo do ob vseh odločitvah na področju planiranja družbenoekonomskega razvoja enakovredno obravnavali tudi naloge s področja kadrovske politike.
34. člen
Za realizacijo celotnega programa investicij na področju skupne porabe v občini pa bo potrebno zbrati še dodatna sredstva in sicer:
1. za usmeijeno izobraževanje po stopnji 0,4 iz dohodka TOZD po ZR 1976, 77, 78 in 79-skupaj	40,000.000	(fin
2. za investicije v zdravstvu po stopnji 1 % od BOD iz dohodka za leto 1977, 78, 79, 80-skupaj	65,462.000	din
3. za investicije na področju kulture:
- po veljavnem DD za 1976 po	stopnji	0,50% od BOD po ZR
1975 in 76 iz sredstev skupne	porabe —	11,700.000 din
- podaljšanje dogovora iz leta 1976 še za leto 1977, 78, 79-skupaj	22,085.000	din
4. za gradnjo objektov otroškega varstva po stopnji 0,20 % iz dohodka TOZD po ZR 1976, 77, 78, 79-skupaj 20,000.000 din
5. za gradnjo dijaških in študentskih domov podpisniki sporazuma že izdvajajo 0,3 % od bruto OD ali 5 % od 6 % stanovanjskega prispevka — skupaj	21,000.000 din Samoupravne interesne skupnosti bodo s sporazumi podrobneje
opredelile programe investicij z navedbo objektov prioritete in vseh virov sredstev, pri čemer pa bodo sledile tudi prostorski razmestitvi družbeno usmerjene stanovanjske graditve v občini.
OSTALE NALOGE SKUPNEGA POMENA
35.	člen
Udeleženci se sporazumejo, da bo do v skladu s sprejetim programom in posebnim samoupravnim sporazumom iz leta 1974 združevali:
— za sofinanciranje programa posebnih akcij v komunalnem urejanju (izgradnje novega mostu in cestnih povezav v Novem mestu, modernizacija cestnega omrežja, gradnja kanalizacije in vodovodnega omrežja) 1 % od dohodka TOZD s področja gospodarstva,
— za sofinanciranje nalog ljudske obrambe in civilne zaščite v višini 100,— din na zaposlenega iz dohodka ali iz sredstev skupne porabe.
DRUŽBENE DEJAVNOSTI
32.	člen
Samoupravne interesne skupnosti s področja družbenih dejavnosti bodo v skladu z 22. členom družbenega dogovora o temeljih družbenega plana SRS za obdobje 1976—80 najkasneje do 30. 9. 1976 sklenile samoupravne sporazume o temeljih svojih planov in sprejele svoje plane razvoja.
V okviru teh dokumentov bodo določile prednostne naloge, vrstni red njihovega uresničevanja in opredelile pričakovane učinke z vidika povečanja družbene produktivnosti dela oziroma življenjskega standarda prebivalstva.
Samoupravne interesne skupnosti v obdobju 1976-80 ne bodo razširjale svojih dejavnosti preko meja materialnih možnosti, ki so opredeljene s tem družbenim dogovorom.
33.	člen
Za uresničitev tako opredeljenih nalog se bodo sredstva za skupno porabo samoupravnih interesnih skupnosti otroškega varstva, osnovnega izobraževanja, kulture, telesne kulture, socialnega skrbstva in zdravstva v občini oblikovala v mejah predvidene rasti družbenega proizvoda 8,2 % letno in letne stopnje rasti OD 6,8 %. Na tej osnovi in ob uporabi veljavnih prispevnih stopenj za leto 1976 (Uradni list SRS, št. 8/76) ter doseženih osebnih dohodkov v letu 1975 bo znašala skupna poraba v občini v obdobju 1976-80 za navedene samoupravne interesne skupnosti
1.372,492.000	din. V tem znesku so zagotovljena sredstva za redno dejavnost, za skupne naloge v regiji in republiki, za solidarnost in vzajemnost ter del sredstev za uresničenje programov investicij na področju skupne porabe v občini in sicer v višini din 145.357.000.
36.	člen
Udeleženci se obvezujejo, da bodo za sofinanciranje uresničitve programov krajevnih skupnosti oblikovali sredstva po stopnji 0,40 % od bruto osebnih dohodkov iz dohodka ali sredstev skupne porabe.
S tako oblikovanimi sredstvi razpolagajo delavci v združenem delu in jih razporejajo posameznim krajevnim skupnostim v skladu s programom in številom zaposlenih delavcev iz posamezne krajevne skupnosti.
37.	člen
Za zagotovitev opravljanja zadev posebnega družbenega pomena na področju avtomatske obdelave gospodarskih, statističnih in drugih podatkov ter za usklajevanje dela s potrebami in interesi na tem področju, bo formiran v tem obdobju računalniški center. Uporabniki računalniških storitev bodo aktivno sodelovali pri snovanju centra ter sklenili poseben samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za uvajanje in razvoj računalništva.
SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
38.	člen
Podpisniki dogovora se obvezujejo, da bodo v skladu z interesi in s potrebami ljudske obrambe sistematično spodbujali smotrno in
DOLENJSKI LIST - št. 7 (1438) - 17. februaija
  —------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------—«
<V	SVi.V5VSC.WSVA	T>OVEHJSKA	YASY____________________________________STVJS^	3\
organizacij in skupnosti, tako da bodo vsi subjekti splošne obrambe
predvsem:
— v skladu s splošnim družbeno-ekonomskim razvojem dograjevali varnostni sistem ljudske obrambe,
— vgrajevali interese in potrebe ljudske obrambe v plane in programe dela in razvoja,
— krepili materialno osnovo obrambnih priprav,
— idejnopolitično in strokovno usposabljali delovne ljudi in občane za obrambo, zaščito in delo v vojni,
— dograjevali obrambne načrte v smislu vloge in nalog, kijih imajo na področju ljudske obrambe, predvsem na področju vojne materialne proizvodnje, ki je posebnega pomena za ljudsko obrambo, komunalnih dejavnosti, prometa in zvez, kmetijstva, preskrbe, zdravstva in socialnega varstva, šolstva, kulture in informacij,
— pospeševali razvoj enot teritorialne obrambe in civilne zaščite,
— zagotovili načrtno gradnjo zaklonišč in drugih zaščitnih objektov (program gradnje zaklonišč bo predlagan naknadno) in
— krepili vsestransko mobilizacijsko sposobnost in učinkovitost enot JLA, teritorialne obrambe, civilne zaščite in vseh drugih obrambnih struktur.
39.	člen
Podpisniki se obvezujejo, da bodo uresničevali družbeno samozaščito kot najširši varnostni sistem tako, da bodo na temelju družbenega dogovora o izvajanju družbene samozaščite v občini ustvarili pogoje za neposredno sodelovanje delovnih ljudi in občanov pri varovanju ustavnega reda, varovanju samoupravnih pravic človeka in občana v združenem delu in drugih področjih, varovanju družbene lastnine in premoženja ter izoblikovali sistem obveščanja, ki bo omogočil delovnim ljudem in občanom ter njihovim organizacijam in skupnostim seznanjanje o vseh oblikah sovražne dejavnosti, ki je usmerjena na spodkopavanje vrednot samoupravnega socializma.
V letu 1976 bodo podpisniki na samoupravni osnovi izoblikovali sistem varstva pred požari v okviru posebne samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom. V samoupravnem sporazumu o ustanovitvi skupnosti za varstvo pred požarom v občini bodo podpisniki opredelili naloge in sredstva, s katerimi bodo zagotavljali varnost na tem področju družbene samozaščite.
Posebno pozornost bodo podpisniki tega družbenega dogovora posvetili zagotavljanju večje varnosti v prometu s tem, da bodo z raznimi izobraževalnimi akcijami in drugimi sredstvi ter ukrepi zmanjšali vse večje število prometnih nesreč, katerih posledice so vedno večje tako v človeških žrtvah in materialni škodi.
KONČNE DOLOČBE
40.	člen
Udeleženci se obvezujejo, da bodo v svojih planih, v samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih in v pogodbenih razmeijih, ki jih sklepajo z drugimi nosilci družbenoekonomskega razvoja, sprejemali take naloge in obveznosti, ki prispevajo k uresničevanju dogovoijenih ciljev in v ta namen tudi združevali oziroma usmerjali sredstva ter sprejemali druge potrebne ukrepe.
41.	člen
Udeleženci soglašajo, da se naloge in obveznosti, ki jih po tem dogovoru prevzemajo v okviru družbenega plana občine za obdobje 1976 do 1980, konkretizirajo v procesu kontinuiranega planiranja v vsakoletni tekoči ekonomski politiki, da bi omogočili uresničitev s planom zastavljenih nalog.
42. člen
Udeleženci bodo tekoče spremljali izvajanje tega dogovora in v primeru bistvenih sprememb v razvoju, ki bi onemogočale izpolnjevanje prevzetih obveznosti, predlagali spremembo dogovora po enakem postopku kot je bil sprejet.
V kolikor ne bodo sprejeti sporazumi s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi o vprašanjih, ki so bistvenega pomena za določanje skupnih interesov in ciljev, ki jih je treba izpolniti v tem planskem obdobju, lahko skupščina občine sprejme ukrepe v skladu s 60. členom zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije, za katere je pooblaščena po ustavi in zakonu o urejanju teh vprašanj.
43. člen
Posamezni udeleženci podpisujejo ta dogovor in sprejemajo obveznosti v mejah svojih pristojnosti in pooblastil. Morebitni spori, ki nastajajo v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti, dogovoijenih s tem dogovorom, se rešujejo z arbitražo oziroma pred sodiščem združenega dela.
44. člen
Ta družbeni dogovor začne veljati, ko ga podpišeta dve tretjini podpisnikov.
Številka: 30—03/74
Novo mesto, 30. september 1976
(S
H
c«
Občina Krško
55.
Na podlagi 208. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23-1057/76) in 182. čl. statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list št. 19-193/74) je izvršni svet občinske skupščine na seji dne 31.
1.	1977 sprejel
SKLEP o imenovanju občinskega štaba za civilno zaščito
I.
V občinski štab za civilno zaščito se imenujejo:
1. za poveljnika štaba — Je-nič Franc,
2. za namestnika poveljnika štaba - ing. Kolšek Darko,
3. za načelnika štaba — Merhar Dušan.
Za člane štaba in pomočnike načelnika štaba:
4. za protipožarno službo — Špan Marjan,
5. za tehnično reševalno službo — Rovan Ivan,
6. za medicinsko prvo pomoč - Lukač Ilija,
7. za veterinarsko prvo pomoč — Matjan Vasja,
8. za zaklanjanje in zaščito — ing. Fabjančič Alojz,
9. za RKB zaščito — Čuber Stašo,
10. za operativne zadeve — ing. Kalan Janez.
Za člene štaba:
11. predstavnik pooblaščene projektantske organizacije,
12. komandir postaje milice,
13. predstavnik samoupravne stanovanjske skupnosti,
14. predstavnik občinske gasilske zveze,
15. predstojnik občinskega upravnega organa za gradbene in komunalne zadeve,
16. predstavnik zdravstvene skupnosti,
17.	predstavnik občinskega odbora RKS.
II.
Naloge občinskega štaba za civilno zaščito opredeljuje 208. čl. zakona o ljudski obrambi.
III.
Ta sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Veljati začne z dnem objave.
Številka: 1 — 111—3/77
Datum: 31. 1. 1977
Predsednik izvršnega sveta ing. FRANC JUVANC, l.r.
Občina Ribnica
56.
POPRAVEK ODLOKA
Pri prepisovanju besedila za „Odlok o poimenovanju ulic,
cest in trgov v mestnem naselju Ribnica" (Skupščinski Dolenjski list št. 25—241/1976 od 16.
12.	1976) je prišlo do tipkarske napake, ki jo s tem popravljamo:
točka 30. v 4. členu odloka se pravilno glasi takole:
30.	Ožboltova ulica
— se imenuje cesta med Adamičevo in Kurirsko potjo z odcepom iz Kettejeve ulice v smeri bivše opekarne. Točka 32. v 4. členu odloka se pravilno glasi takole:
32.	Ulica Jožeta Petka
— se imenuje cesta, ki se odcepi pri hiši Šipka od ulice Majde Šilc in poteka vzporedno z Majnikovo ulico v smeri proti železniški progi.
Točka 38. v
4.	členu odloka se pravilno glasi:
38.	Podgorska ulica.
Iz pisarne občinske skupščine Ribnica
VINOAGRARIA
GOR/CA (ITALIJA) NA TRAVNIKU 6
nudi VSE ZA VRTNARSTVO, KLETARSTVO, CVETLIČARSTVO kot: semena, pletenke, škropilnice vseh vrst, kemikalije in urodje za kletarstvo, sode itd. Na prodaj tudi KMETIJSKI STROJI.
PUSNAR [HZO
Import— Export FARRA D'ISONZO
Gorica (Italija) Tel. 888-025
Zastopstva podjetij
MAB "AGRIFULL" in drugih
•Motokultivatorji od 5 — 18 KS •Traktorji in goseničarji od 21 — 90 KS *Preše za seno in grozdje *Mreže proti toči •Gume „GOODYEAR" za traktorje in avtomobile
REZERVNI DELI SERVISNA SLUŽBA UGODNE CENE
Cenjene stranke obveščamo, da bo steklarski obrat od 1. 3. 1977 dalje opravljal vse steklarske usluge v prostorih
„SOP" ska 3.
KRŠKO, Gasil-
„SOP" KRŠKO, TOZD STORITVE, Gasilska 3
LICITACIJA!
»AVTO—MOTO DRUŠTVO BRESTANICA
razpisuje
JAVNO LICITACIJO
za prodajo osebnega avtomobila ZASTAVA 750 L, letnik 1975. Licitacija bo 19. II. 1977 ob 16,00 pri društvenih garažah.
C
DOLENJSKI LIST —
vsak četrtek 150.000 bralcev!
II
22. - 25. II. 1977
OBIŠČITE 26. MEDNARODNI
TEDEN USNJA IN OBUTVE
Že danes spoznajte modne linije čevljev, usnjene in krznene konfekcije in usnjene galanterije, ki jih boste nosili jutri.
Najnovejše kreacije svetovne mode iz 12 držav in proizvodnja jugoslovanskih proizvajalcev: BOROVA, DJURE SALAJA, JUGOPLASTIKE, JUGOSLOVANSKE KRZNARSKE INDUSTRIJE, USNJARSKO-TEKSTILNEGA KOMBINATA VISOKO, KOŠTANE, LEDE, PEKA, TOKA, ZINKA in drugih.
22., 23. in 24. februarja modne revije v Kongresni dvorani - brez vstopnine. Presenečenja za obiskovalce!
ZAGREBŠKI VELESEJEM
ISKRA — Industrija elementov za elektroniko,
n. sub. o., Ljubljana, Stegne 17
TOZD Tovarna elektrolitov — ELEKTROLITI,
n. sub. o., Mokronog
ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA delavcev
RAZPISUJE
NASLEDNJI PROSTI DELOVNI MESTI:
1. KV VZDRŽEVALEC — kovinske stroke
2. KV ORODJAR
Za zasedbo delovnega mesta se zahteva: pod 1: poklicna šola kovinske smeri, najmanj leto dni delov-, nih izkušenj in odslužen vojaški rok; pod 2: poklicna šola, dve leti delovnih izkušenj in odslužen vojaški rok.
Za navedeni delovni mesti velja poskusno delo tri mesece. Interesenti naj pošljejo prošnje z dokazili o izobrazbi Splošni službi v tozdu Elektroliti Mokronog. Razpis velja 14 dni po objavi.
ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV KOČEVJE
PRIREJA ENOMESEČNI TEČAJ ZA VOZNIKE-INSTRUKTORJE VSEH KATEGORIJ.
Kandidati dobijo potrebne podatke v pisarni ZŠAM Kočevje, Dom telesne kulture, vsak torek in petek od 16.—18. ure. Vpis traja do 1. marca 1977.
KONFEKCIJA „KOMET'
METLIKA
ponovno razpisuje prosto delovno mesto VODJE FINANČNO-RAČUNSKEGA SEKTORJA
Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
— visoka ali višja šola ekonomske smeri s 5 leti delovnih izkušenj
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev morajo kandidati poslati splošno-kadrovskemu sektorju podjetja. Razpis velja do zasedbe delovne ,d mesta.
LIST — št. 7 (1438) — 17. februaija 1977 STRA 411