Xavier de Maistre Mlada Sibirjanka (Dalje.) npuldne, tretjo uro je bilo, ko so isti Ijutije prihajali |iz palače. Praskovija js počakala, cla je odšel zadnji. Kako veliko je bilo iijeiio začudenje, ko med to gi>-spodo ni opuzila nc enega, ki bi bil količkaj podoben mcstncmu starešlni. Potožila je trgovievi ženi. ¦ Kako pa mislitc veudar. da mora biti starcšina obleČen? Saj se veudar nosijo kakor drugi Ijudje,* ju razlagala trgovka. i Koliko ljudi. Ijuba muja. je šlo jjilino lebe, ki bi jim lahko pokazaJa prošujo.-* Naslediiji ilan je odlutela na vcerajsjijt* mesto. KazaJa jc svojf pisan.je vsiikomur. ()T kako se jc bala, da ue hi zgrešila pravega. Še vedno zii uiof^la \L'i'jeti, da so inestni starešine kakor diugi Ijudje. Fa za njeuo prošitjo se ni zmrnil uobedcii. Nazadnje se je prikazal na vratili visok mož v rdeci uniforuii, z dvuma z^fzdama na prsih in s kraikim, zlutim nu-čcin ob boku. ; To je stareŠijm, Če ne jili pa sploh ni na svetu,« je uganila Praskovija sania pri sebi. Tiho je stopila do njega, mn molče kazala prošnjo in že je pristopil nslužbenec ter jo potisuil s poti. Gospod v rdeči nniforini jo je smatral za beračicro in ji dejal malomaruo: Bo;r vas Mnjroslovi!- iii odbrzel po stop- iiicah. Pf tna jst dni, prcniislitc. jv luko hodila čakat pod stopnioe, pctnajsi rlni, pa tsc zastonj. IHrujena je scdla na spodnjo slopnico in iskala v obrazih uiitnoidočih gospo- dnv socutja in dobrote. Oboji1 bi bila dosefria. čo bi bili Iu vedcli, kuk« je z njo. Taka je pač družba v velemostih. Bt-da in razkoŠje, sreČa i n nczgoda se srečujeta nn vsa- kcm križišcu, ne da bi si paglodali druga drugi v o- ln-iiz. Dva različna svetova sta, ki si nista v sorodu. Med njinia se boci šibek most, ki fia (vorijo sočutne duse. ki jili božja previdnost pošilja ii.i svvi. Nekega dne se ustavi prcd njo mlad itradnik. ki jo je go- (ovo opazil Že prejšnjc dni. \/amti prošnjo iu potegne iz žepa šop lisiin. NesreČna IVaskovija je začela upati. 1 ot\a zavitek <-o bili papirnati rublji in piosujo ji jc uradnik kmalu vrnil. V nji jc bil prilo/-tvn bankovpc- za pet rubljev. Drugega nič. Vsa iz sebe je Praskovija mečkala baukovec v pesti in žalosina odšla. »Čisto zagoiovo vem, da je edeii izmed stareŠiii brai dobre gospe Milinove. Ta se nekoČ ustavi pred inenoj, oii vzame prošnjo in jo resi. ln io, ne da hi me poznal.« Tako je govorila Praskovija irgovki, da si je sama vlivala poguma t potrto dušo. O velikonočiuh praznikih se je nekoliko odpočila. Senatorji se namre| niso zbirali v mestni hiši. Velikoaočoo obhajilo ji ju darovalo veselo misdL Jaz bi že davno pustila vnemar mestni svet in starešinstvo, ki ]^H bo niČ storilo za vas. Isto dosežete, če pokažete prosnjo spoinemku PetK^ Velikega ali pa desetiin stareŠinain.* >Upam.« je jedrnato odgovorila Pra&kovija, >in upanje me bo podpiralo. Danes grem zadnjikrat to pot in samo to vem. da bodo daues prošnjo gotovd: sprejeli. Bog je vsemogoČou in more celo prisiliti tepa človeka.s pokazala je na kip Petra Velikega, >da stopi s kamna in resnje pro.šnjo.i ,. Trgovka se je stnehljala, pa tudi Praskovija je bila vesela. ^aj je ptffl vedaln svoje iskreuo %erovanje. ^k xlmate priporočilo za gospo L.,« je besedovala trgovka. : Laliko vas yed^B k nji. ne mudi se mi nikamor.« fA Bilo je sc zgodaj in PraskoTija s^ ni mogla upirati. Peljali sta se ČeB most. Prijetno je iznenadila Neva, pred nekaj tedni uklenjena v led, zd^B pa polna Jadij, splavov in prevoznih čolnov. \se je kipelo okrog nje, cvetolS pomladanski dan se je odpiral in se svetil vedno bolj. Tudi v nji se jsl razcvetelo uekaj novega. rastel ji je zopet poguai. >Čutini, Čutim, da je Bog z menoj in me nikdar ue bo zapustil.« \rsšt blažena je tiho izrekala besedo za besedo in mehko objela irgovko, kakor objamu ncvesia mater. Srečno sta dobili gospo L.. ki je bila že davuo prej prejela pismo iz Jekateriuburga. O, dobra gospa Milinova! Ko je gospa L. zvedela. da se Pra^kovija že tlalje tasa mudi v Petrogradu, je biln kar nejt-voljna, češ, zakaj je ni bilo prej «a spregled. PrisrČen sprejeni pri gospe L. ji je živo priklical v sponiiii sreČ-ne dneva pri gospe Milinovi. . -it^B Praskovija je kaj rada pripovedovala o svojem itači'tu, kako rršitl cctB in kako ji je tlo sedaj vae spodletelo, karkoli je poskusila v mestni B33M Gospa L. je prcbrala prosnjo iu seveda upazila takuj, da ni prav sesiavljea^B »Nikdo vaiu ne bi mogel v tej zadevi izdatneje pouia^nti kot r.ivno j°*j| je vzkliknila gospa L. vsa srečna. ;-Bližnji soroilnik inia jako \ažno nie^H v mestnem stareŠiustvu. Priznam pa vam. da muii bom pomogla skupoo H staro prijateljico, s kateru pa sva se nekaj sprli. Prilika je Icpa m dob^l apor ui tako hud. Veseli iae pa, da naju boste ravno vi spravili.* ^jj Na kosilo jc prišlo več gostoT. Vsi so se živo zaiumali za Praskovi^^ V obediiico so vstopali z besedarai: ?Krist je vstal!« zvesti stari rtiski navac^l kakor je bila gospa L. zvesta dragi lepi navadi, da se mora vstiko leto -m veliki noči spravili z Msemi. s katerimikoli je prišla navzkriž. .fl Goapa L. je porabila dobro voljo svojega sorodnlka in mu predfitavi^j mlado Sibirjanko. Med obedoni so ves čas govorili samo o Praskoviji. Vsi so bili innenja, da ji je jako slabo svetoval, kdor jo je napotil na mestno starežiustvo. Fregled obtožbe mestni svet neskončno zavleče.* je razlagal odliČen uradiiik. v\sak pameteii Človek bo rekel, da se je treba obrniti na dobroto earja samega, ali ne?« \ sn gospoda je bila za ta aasvet 111 mnogi odličniki so Praskoviji zago-tavljali svojo pomoč. Njeno ]>oiovanje od Išima do Petrograda niso mogli dovolj občudovati, komaj da so verjeli. :kaj takegu je znioglo lo-le dekletee? \ resniei, prava junakinja, na kakršno je lahko ponosna vsa Rusija in kakrsnih naj Rusija miiogo imak Na večer jo je spremljal na ajeno stanovanje služabuik gospe L. Na poti domov je niogla dobra Praskovija misLiti samo na božjo preTidnosl, ki jo ,je privedla do te gO8pe, da omogoci spravo dveh dobrih dusic. In ko je mislila na uiestiio hišo. se je spoinnila, kako je molila, da bi ji bilo treba zadnjikrut :iti v tu hišo. . Božja dobrotljivost iiii je naklonila še več, kakor pa sem jo prosila. Celo to zadnjo pot mi je prihranila. Cclo ta žetezni mož mi je storil uslugo.c ji je prialo na misel, ko je stopaJa mimo spomenika Petra Velikega. >Če bi nti bilo tega. ue bi govorila s trgovko tako odločno in potemtakein ne bi našla (>oti do gospe L, in do tako plemenilih prijateljev. Njihovo varuštvo mi podžiga upanje, da bom dosegla ocetu prostost.* Take so bile njene misli. Take misli, to je čisto gotovo, so jo podpirale pri vseh teŽavah, saj jih sicer ne bi preraagala. Kljub prijateljem pri gospe L. na Vasiljevem otoku pa je mogla biti PrHskovija srečna še zaradi nečesa drugega, Trgovec se je vrnil iz Rige in se nemalo začudil, da se še mudi na nje-govem domu. Zato je začel iskati kneginjo T., za katero, kakor že vemo, je Praskovija hranila priporocilno pismo. Kakor gospa L. je tudi kneginja T. že vedela, da pride neka Praskovija v carski Petrograd. Tako dobro in moČno je segla skrb gospe Milinove preko cele Rusije od vzhoda do zahoda. Težko je zapustila Prasko\-ija svoj prvi petrograjski dom. Kneginja T. je naročila, naj Praskovijo neraudoma izroče njej v varstvo. Kako težko se je Praskovija ločila od dobre trgovke! A vcndar jo je na drugi strani vabilo življenje v knežji hiši. Vratar v krasni obleki z zlatiini našitki je oiiprl knežjo hiiso Praskoviji in trgovcu. Praskovija ga je sinairala za starešino, ki pravkar prihaja iz luŠe, in se mu je zaio globoko priklonila. :To je vendar vratar,« je šepnil trgovec, ki jo je spremljal. Na vrhu stopnic je vratar dvakrat kratko pozvonil. Praskovija si tega ni mogla razložiti takoj. Ker pa je opazila zvonce tudi nad vrati prodajalen, je menila, da bo to najbrž opreznost zaradi tatov. V salonu jo je presenetilo hladno vedenje cele družbe in mrzla tišina. Nikdar še ni ridela tako razkošnega in tako svetlega stanovanja. V salonu je bila zbrana velika družba. V kotu se je okoli manjše mize zbral mladi svet. Igrali so kvarte. Ko je vstopila Praskovija. so se vse oči zapicile vanjo. Stara knegiuja je bila z vso dušo v partiji bostona, to je v neke vrste igri, v dmžbi s tremi drugimi osebami. Tedaj so jo opaz^ili jji kneginja ji je prijazno velela priti bliže: >Pozdravljen. otTok, pismo iraas zame, kajne?« Praskovija je pozabila na to. Morala je potegaiti vrečico iz nedrja in poiskati pismo. Mladi v koiu so šepetali in se tiho hihitali. Kneginja pa je vzela pismo in ga pazno brala. Nekega gospoda pa je obisk dolgocasi!. NepolrpeHjivo je bobuai s pisti po inizi in uejevoljuo buljil v Praskovijoa Ko je videl. tla je knegiiija zganiia pisroo, je nekoliko preglasiio zahtevijjji :Bosto par bc.ied francoski. nato pa uamignila PraskoTJ|U naj odide. 1 irve dtii se ni počatila pri knegiiiji, kakor je pričakovala. Zdelo se ju je, da je zapuščeua, da jo po strani glcdajo in skort) za vsako malenkcMft] jre prišla v zadrego. Skoro bi bila rajši pri trgoveu. Sčasoma pa je postalfti Bolj zadovoljna, ko se je s])oznalu s kiieginjinimi Ijudini. SluŽabništvo Jij' bilo uslužno. saj je bila gospodarica dobra in piemcnita. I Jedla je pri knežji mizi. Starost in slabntnost kueginji uista dopustili» . ob steuo. \se nade jt* stavjjn seclaj nti gos[>o L. iu ostale prijatelje z VasŠ-lijevega otoka. ki jih je še tupatam v.ideln. Ko je Uila Še pri svojeni ptvem petrograjskern gostitelju trgovcu, ji J^ častnik A. nasvetoval, naj naslovi proŠnjo na Njeno Veličanstvo cariaEtel Obljubil ji jp tudi. da 8e bo sam ])obrigal za to. Petdeset rubljev ji je ^fl Io6il in jo povabil na dom. -H *t. ' aialje.)