REALIZACIJA PLANA V I. POLLETJU LETA 1979
Za leto 1979 je bil letni plan celotnega prihodka 90.119.127 din. Po kvartalih je bil letni plan razdeljen takole:
I.	kvartal
II.	kvartal
III.	kvartal
IV.	kvartal
18.000.	000 din
24.000.	000 din
18.000.	000 din 30.119.127 din
da nismo dosegli planirane realizacije celotnega dohodka. V primerjavi z doseženim celotnim dohodkom pa se je tudi povečala poraba materiala in drugih proizvodnih stroškov. Velik delež ima pri tem še vedno prevelik izmet, ki vpliva na povečanje porabe materiala, v zadnjem obdobju preteklega polleta pa je občutna tudi podražitev energije in nafte, ter s tem v zvezi stroškov prevoza.
V lil, kvartalu bomo morali nadoknaditi zaostanek iz
Za prvo polletje je bil torej plan 42.000.000 din. Plan celotnega dohodka pa je bil dosežen v vrednosti 40.339.274 din ali 96%, oziroma 44,8% od celotnega plana.
Iz priložene tabele je razvidno, da je bil dohodek dosežen le z 41,4% ali 18,700.192 din.
Na zmanjšanje dohodka je v največji meri vplivalo to.
prvega polletja tako, da bomo v zadnjih treh mesecih letošnjega leta lahko realizirali plan celotnega dohodka in si s tem ustvarili potrebne pogoje za poslovanje v letu 1980.
Venče Ambrožič ing.stroj.
ZAČASNA DELITEV CELOTNEGA DOHODKA IN DOHODKA za obdobje od 1. 1. 1979 do 30. 6. 1979
1.	Celotni dohodek 2.	Porabljena sredstva	40.339.274 21.639.082
I. Dohodek (1-2)	18.700.192
1. Zakonske obveznosti	1.082.896
2. Pogodbene obveznosti	2.367.795
3. Del doh. za druge določene namene (štipendije in vaj. nag.)	373.217
II. Skupaj (1+2+3)	3.823.908
Čisti dohodek (I.—II.)	14.876.284
Razporeditev čistega dohodka Čisti dohodek za OD Čisti dohodek za sklade	10.506.341 4.369.943
Skupaj	14.876.284
Razporeditev čistega dohodka za sklade	
Za prehrano delavcev	518.804
Za regres za letni dopust	406.831
Za stan. izgradnjo	674.164
Za samoupravne sporazume	446.520
Za sklad skup. porabe za ostale namene	212.852
Za poslovni sklad	1.643.267
Za rezervni sklad	467.505
Skupaj čisti dohodek za sklade	4.369.943
PRIMERJAVA DELITVE CELOTNEGA DOHODKA IN DOHODKA S PLANOM ZA leto 1979 in s prvim polletjem leta 1978
Zap.	STRUKTURA	Plan 1979	30.6.1979	Indeks	30.6.1978	Indeks
Št.			Realiz.		Realiz.	
I.	CELOTNI DOHODEK	90.119.127	40.339.274	44,8	30.118.146	133,9
1.	Amortizacija	2.941.100	1.470.549	50,0	972.198	151,3
2.	Stroški invest. vzdrževanja	795.200	265.629	33,4	121.269	219,0
3.	Mat. tuje usluge, ost. rež. mat.	41.191.158	19.902.904	48,7	13.351.733	149,1
II.	Porabljena sredstva	44.927.458	21.639.082	48,2	14.445.200	149,8
III.	DOHODEK	45.191.669	18.700.192	41,4	15.672.946	119,3
4.	Zakonske in pog. obveznosti	7.025.620	1.510.471	21,5	1.585.053	95,3
5.	Obresti od kreditov	2.355.175	1.940.220	82,4	1.003.649	193,3
6.	Dohodek za ost. nam. (vaj. štip.)	887.031	373.217	42,1	257.484	144,9
IV.	POSLOVNI STROŠKI	55.195.284	25.462.990	46,9	17.291.386	147,3
V.	ČISTI DOHODEK	34.923.843	14.876.284	42,6	12.826.760	116,0
7.	Brutto OD	26.298.919	10.506.341	39,9	8.354.743	125,8
8.	Rezervni sklad	903.833	467.505	51,7	361.130	129,5
9.	Sklad skupne porabe	2.831.797	1.812.652	64,0	670.069	270,5
10.	Za samoupravne sporazume	-	446.519	-	403.052	110,8
11.	Poslovni sklad	4.889.294	1.643.267	33,6	3.037.766	54,1
VI.	Odplačila kreditov	6.662.387	2.075.506	31,2	2.045.006	101,5
VII.	Amortizacija in posl. sklad	7.830.394	3.113.816	39,8	4.009.964	77,7
	Za razširjeno reprodukcijo	1.168.007	1.038.310	88,9	1.964.958	52,8
PRAVICA DO SAMOUPRAVLJANJA
Oblike osebnega izjavljanja:
Zbor delavcev je sestanek delavcev, na katerem obravnavajo določena vprašanja in o njih sklepajo. Skliče se za vse delavce istočasno in na istem mestu ali po delih, to je po enotah organizacije združenega dela po izmenah. Na zboru delavcev se obravnavajo in dolo-
čajo vprašanja, za katera je tako določeno v statutu ali v samoupravnem sporazumu o združitvi. Sem spadajo vprašanja, ki so pomembna za gospodarjenje in razvoj OZD, predvsem z gospodarjenjem z dohodkom, investicije itd. Istočasno pa je tudi pomembna oblika obveščenosti delavcev. Obveščanje zgolj po oglasnih
deskah, po tovarniškem časopisu in podobno ne zadostuje. Če bi imeli samo tako obveščanje, bi delavci ostali v pasivnem položaju. Takšne Informacije bi brali ali pa ne. Pride pa na tak način tudi do tako imenovane povratne informacije (informacije od zgoraj navzdol, povratna informacija od spodaj navzgor) na direkten in neposreden način, ki ima v določenih momentih hitro in efilkasno rešitev problemov.
Delavcem je treba dati možnost, da o teh vprašanjih razpravljajo, da do njih razložijo svoja stališča, da dajejo predloge, da izražajo kritiko itd. Skratka gre za to, da so delavci pri obveščanju aktiven dejavnik, ne pa samo objekt obveščanja. To je edino mogoče doseči na zboru delavcev.
Zbor delavcev mora biti določen v statutu DO v kakšnih rokih je treba zbore delavcev sklicevati (najmanj dvakrat letno) in o kakšnih vprašanjih. Na zboru delavcev se glasuje, javno ali pa tajno, glede na to, kako je določeno v statutu. Sklepi se sprejemajo z večino glasov.
Referendum je oblika tajnega glasovanja, ki poteka podobno kot volitve. Uporablja se za neposredno oblačenje o najpomembenjših vprašanjih v OZD. Glasovanje se izvede z .listki, na katerih je napisan sklep, delavci obkrožijo bodisi z ,,da" ali ,,ne". Pni tem pa mora biti zagotovljena svoboda odločanja in tajnost glasovanja. Kdor ta načela krši, je kaznovan.
Odločitev, ki je sprejeta na referendumu, velja določen čas in pred pretekom tega časa istega vprašanja ni mogoče dati na ponoven referendum. Ta rok je določen v statutu, vendar pa ne more biti krajši kot 6 mesecev. Referendum, kot demokratična oblika odločanja, kjer pride do izraza vsaka volja posameznega delavca in občana. Vendar pa mora biti v predpripravah na referendum delavec dejansko seznanjen z vprašanjem, o katerem odločajo in so jim ipredočene posledice, ki bi sledile iz sprejete odločitve.
Brez objektivnega informiranja je z delavci moč manipulirati. Sprejet sklep je obvezen, če ga sprejme absolutna večina tistih, ki imajo pravico do glasovanja. Z referendumom se odloča o vseh najpomembnejših aktih in drugih vprašanjih, ki so določena z zakonom.
Glasovanje z referendumom pa lahko predloži tudi delavski svet aili pa dajo zanj iniciativno temeljne organizacije ZD, družbenopolitične organizacije itd.
Delavski svet je obvezen organ upravljanja v OZD. Delavski svet se vspostavi v DO, če ima zaposlenih več kot 30 delavcev. DS v okviru svojih funkcij upravljanja dela in poslovanja OZD:
—	določa predlog statuta organizacije ZD
—	sprejema druge samoupravne splošne akte
—	določa poslovno politiko OZD
—	sprejema plan in program za delo in razvoj OZD
—	določa ukrepe za izvajanje poslovne politike, ter razvojnega plana in programa
—	voli, imenuje, razrešuje'izvršilni i.n poslovodni organ
—	skrbi za obveščanje delavčevim drugo.
Člani DS se volijo za mandatno dobo dveh let im nihče ne more biti voljen dvakrat zaporedoma. Način volitev, odpoklic ali razglasitev DS in izvršilnega organa določa statut. Sklepanje na DS mora biti z absolutno večino, to je vseh članov v DS, ne pa samo tistih, ki so na seji navzoči (lahko pa je predpisana še večina, npr. dve tretjini, tri četrtine članov delavskega sveta itd.).
Organ samoupravne delavske kontrole je po ustavi obvezen. Delavci opravljajo delavsko kontrolo neposredno po DS. V organ se volijo delavci neposredno po postopku, ki je v Samoupravnem splošnem aktu. Vanj pa ne morejo biti izvoljeni člani DS in vodilni delavci, ki ne morejo biti voljeni v DS.
Delavska ktonrola nadzira izvajanje Samoupravnih splošnih aktov, nadzira izpopolnjevanje delovnih in samoupravnih dolžnosti delavcev, organov in služb, nadzira ali se družbena sredstva družbeno in ekonomsko smotrno uporabljajo, nadzira uresničevanje delitve po delu, nadzira obveščanje delavcev itd.
Organ delavske kontrole ne ukrepa sam, ampak s svojimi ugotovitvami seznanja delavce ter organe in službe, pri katerih je ugotovil pomanjkljivosti, seznanja organe, ki so dolžni ugotovljene pomanjkljivosti odpraviti.
Vane Mole
POČITNIŠKA PRAKSA
Srednješolci in študenti, ki prejemamo kadrovsko štipendijo, imamo obvezno enomesečno prakso v štipendijskem podjetju.
Ob razporeditvi na delovna mesta, smo bili praktikanti seznanjeni z odgovornostmi na delovnem mestu 'i.n koko se naj varujemo pred poškodbami.
Praksa ima namen, da postopoma vključuje učence v delo, jih vzgaja in vzbuja v njih pravilen odnos do dela, smisel za red in disciplino ter za dobro organizirano delo. Učen-
ci oziroma praktikanti pa moramo biti dovzetni! za vse to, kar se okrog nas godaja in sprejeti. Ne smemo se braniti dela, ki nam je naloženo, ampak ga z veseljem opravljati. Tako pusti tisti praktikant, ki uboga in dela po navodilih, lepši vtis, kot pa tisti, ki ne mara delati. Postopoma se moramo vključevati tudi v kolektiv DO, katerega člani bomo postali ob redni zaposlitvi. Naša olika zahteva, da delavce DO pozdravimo, kadar jih srečamo. Toda vsak je po svoje olikan. Zato nekateri praktikanti pozdravijo, ne-
kateri pa ne. Toda, tudi delavci DO nimajo boljše olike, ker vsi ne odzdravijo.
Če praktikant naredi kaj narobe, ve to vsak 'in že se slišijo govorice, da se nič ne potrudi, ali pa, če je že sedaj tak, kakšen bo potem. Kdor pa se trudi in pridno dela, pa tudi pohvaljen največkrat ni. Saj je postalo že skoraj pravilo, da: vsak človek raje kritizira, kakor hvali.
Praksa nam naše šolsko — knjižno znanje poglobi in razjasni.
Silva Poljanšek
LETOVALI SMO V POČITNIŠKI PRIKOLICI
Letovali smo v počitniški prikolici od 22, do 28. julija 1979. Prikolica je nova pridobitev našega kolektiva, namenjena oddihu članov. Čeprav je dobava prikolice nekoliko kasni la in ni bilo mogoče vsega dokončno urediti, je bilo bivanje v prikolici prijetno. Le škoda, da ni bil še dobavljen baldahin ob prikolici, ki bi malo povečal bivalni prostor. Povsem bi zadostil vsem potrebam za bivanje štirih oseb. Ker je cel teden bilo lepo vreme, nas ta pomanjkljivost n'i posebno ovirala. Prikolica je nameščena v prijetnem borovem gozdiču v avtokampu Indija pri Puli. V času našega bivanja v kampu je bila to najboljša prikolica v celem kampu. Večji del prebivalcev kampa jo je z zanimanjem opazovalo. Nek turist, ki čaka na dobavo prav take prikolice, je prišel prosit, če si jo lahko nekoliko ogleda. Od njega smo zvedeli, da je to najnovejša konstrukcija prikolice, kvalitetna na evropski ravni.
Avtokamp Indija je III. kategorije in ima nekatere pomanjkljivosti, ter dokaj visoke cene za usluge, ki jih nudi. Pomanjkljivost je v preskrbi s prehrambenimi artikli. Predvsem po meso in zelenjavo je treba v Pulo. Ima pa tudi nekaj prednosti: primeren gozd, plaža, čista voda in ugodne klimatske razmere ter primerno oddaljenost in dobra cesta skozi Istro.
Še misli o zboljšanju: predvsem ureditve kampa in preskrbe, to pa je naloga uprave kampa, trgovine in komunale. Kladivar naj dokupi baldahin, kar je verjetno v načrtu. Ostale pomanjkljivosti pa bi lahko Kladivar odpravil le na ta način, da bi v kolikor se stvari ne
IN MEMORIAM
V juliju smo se člani DO zadnjič poslovili od sodelavca Franca Gantarja.
Franci se je rodil 3. 6. 1955 v Žireh. Po končani osnovni šoli je nadaljeval šolanje na T S elekitro stroke v Ljub-
bodo izboljšale, za drugo leto poiskal kakšen drug kamp. Pri tem pa je seveda treba dobro preučiti razmere na-
mestitve, plaže, čistost morja in klimatske razmere. Kdor na dopustu želi miru bo zadovoljen, kdor pa želi še zabave, pa bo imel pripombe.
Mi smo bili zadovoljni in smo hvaležni vsem, ki so nam letovanje omogočili.
Dora Galičič
Ijami in postal štipendist DO Kladivar Žiri. Po odsluženem vojaškem roku, kjer je postal podporočnik veze, se je zaposlil v Kladivairju in delal v razvojnem oddelku do tragične nesreče.
Poleg rednega dela je našel čas tudi za aktivno sodelovanje v športu, bil je igralec in funkcionar košarkarskega kluba Kladivar, član večine športnih ekip sindikata in organizator tekmovanj, obenem pa je opravljal odgovorne funkcije v SIS za telesno kulturo, raziskovalni skupnosti, ZRVS! Bil je član DS Kladivar in centralnega DS ZPS.
Odgovorno strokovno delo, pripravljenost za delo in vsestranska aktivnost so bili vzrok, da je imel Franci kljub mladosti širok krog znancev in prijateljev.
Francija ni več. Ni ga, ki se ob slovesu mladega človeka ne bi zamislil, pobrskal malo tudi po svoji vesti, se natisoma vprašal: ,,Kaj sploh je življenje?" Ko v stalni biitkii s časom iščemo zamenjavo zanj, ugotavljamo, da človeka nikoli ne moreš v popolnosti nadomestiti. V svoje delo, v življenje je vgradil svojo osebnost, ki je samo njegova in samo ena.
Po smrti smo vsii na istem, podobna je zadnja pot. Razlika je le v številu ljudi, ki te spremijo. Je to vse? So ljudje prišli zaradi spoštovanjačloveka ali spoštovanja njegovega dela? Pokojnik ne more presoditi. Se tega zavedajo tisti, ki živijo ob strani? Jih mogoče zaradi tega ni nikjer? Franciju podobni jim s svojo aktivnostjo to omogočajo. Pomisli človek, ki si to le zato ker si, ponovno pomisli; se ti me zdi, da si še živ — mrtev!?
KADROVSKE NOVICE
V naši delovni organizaciji so se zaposlili naslednji delavci:
FRLIC Marko — strojni odelek KREK Alojz — strojni odelek OBLAK Jolanda — splošni sektor ŠTREMFEL Marija - montaža HK ŠUBIC Ana — strojni odelek BOGATAJ Ernest — montaža VD MLAKAR Manija — tehnološki oddelek
POLJANŠEK Marjan, dipl. ing.
- razvojni oddelek (pripravnik)
KLARIČA LJUBICA - razvojni oddelek (pripravnik)
ŠUBIC Pavla - strojni oddelek OBLAK Mira - strojni oddelek
Delovno organizacijo so zapustili naslednji delavci:
TERŽAN Hubert, ing. — sporazumno
IVANUŠ Vera — sporazumno
KOPAČ Ivan — sporazumno
DEMŠAR Alojz - sporazumno
JESENKO Niko — sporazumno
Janez Vidmar
Poročili so se: TUŠEK Branko RUPERT Boris
Iskreno čestitamo I
BOLEZEN
Brez vzroka je prihetela, z nasmehom bi me vzela, če seveda bi hotela.
Bolezen je bila.
T ra pa s ta.
Zajebana.
Sm ota na.
Zver v podobi razvaline telesa in duha je bila.
Nasmehnil sem se, ker sem se moral nekako izjokati, vztrepetati, zaveslati,
v novi dan življenja se skobacati.
Ne boj se prijatelji Ne bo te vzela bolezen prekrasna,
Vzvišena,
nepremagana,
se z nasmeškom bo odstranjala.
Si bil kdaj bolan?
Nikoli.
Potem si srečen?
Da, da zelo srečen.
(Tega ti sploh ne verjamem) (toda poslušaj naprej)
Ne veš, kaj je to: telesna bolečina duševna bolečina bolečina trpljenja
bolečina dela bolečina igranja bolečina vzdigovanja in padanja:-padanja v prepad, ki je teman brezkončen in nem.
Toda rešitev je tu! Poslušaj pesem: pesem srca pesem dela pesem ljubezni pesem vsega življenja.
Ne stoj kot zakopana golazen I Podelaj se v drek, če mislil(a) boš samo na svoj jaz avto obraz
hišo na hinavsko obliko obliko zbliževanja denar lepo ženo
še lepšega moža
Oprosti, vendar si zelo zelo bolan in to smrtno bolan.
veselje,
umetnost, umetnost, srca, srca, srca.
Na tistem hribu sem stal tiisto noč, ura že kdaj bila je polnoč.
Zvezde na nebu sijale so:
na prelepo, prelepo pokrajino.
V viharnem ognju bolezen je obležala.
Izpirjenost — cinizem Hlapčevstvo — idiatizem Zahrbtnost - kurbizem Šušmarstvo - lenorizem.
Iz srca vsa moč se je izlila,
smrtonosne klice — vse je napodila.
Prid i g reva:
enkrat, dvakrat, stoik rat, tisočkrat,
po nasipu z odprtino za: ljubezen, lepoto,
O, komunizem I O, komunizem! Hvala Bogu, da prihajata.
Franc Kopač
d
Ir