Drnžba sv. Moliorja in jene kujige za 1.1879. Med vesele prikazui cerkveuega pa tudi narodnega življenja radostni uvrstimo uspešno delovanje prekoristne družbe sv. Mohorja. Ravno razpoalane knjige za 1. 1879. opravičujejo navedene besede. Za eden goldinar prejel je vsak družbenik 5 knjig, ki bi se brez združenja težko zamogle dobiti za 4 gld. 1. Koledav za prestopno leto 1880. Iz njega poizvemo, kako se je število drnžbeniko7 zadnje leto pomnožilo za 921 udo7. Vseb je bilo 25.333. Ljubljaiiska škofija stopila je a 9673 udov na prvo mesto. Prav tako. Središču slovenskib pokrajin spodobi se tako! Za njo pridejo Lavantin.ska s 8254, Goriška s 2930, Krška s 2469, Trst - Koperska s 1473, Sekovska 8 144, Zagrebačka s 127, Somboteljska s 117, Senjska s 93, Poieaka s 17, Videmska (na Italijaiiskeiu) z 11 udov. Družbinib dohodkov bilo je 27.411 gld. stroškov pa 27.393 tako, da se je do 17 gld. vae porabilo. Dosmrtuib udov, ki plačajo enkrat za vselej 15 gld. ali dvakrat po 8 gld., priatopiio je 16. Matici je prirastlo tako 241 gld. ter iznaaa jena svota sedaj 15.603 gld. Denar je obreatinosno založen na družbinej hiši in tiskaini. 2. Slovenski Goffine ali razlaganje cerkvenega leta. Koristna knjiga izliaja aedaj v drugem natisu, kojega nam je vrlo popravil in predelal 6. g. Lambert Ferčnik, dekan v Zabnicab na Eoroskem. Letoa je bil izdan II. snopič. 3) Občna zgodovina za slovensko ljudstvo. Spisal Josip Stare, kr. profesor viaje realke v Zagrebu. G. Stare piše 6em dalje tem boljše. Slovenščina njegova je priprosta, jasua, gladka, pravilna. Izdani VI. snopič dopripoveda vsaj deloma najvažnejše dogodke srednjega veka. Jako zanimivo popisano je življenje Rudolfa Habsburškega, potem zgodovina francoska in angleška. 4) Šmar(ij)nice naše ljube Gospe presvetegaSrca. Spisal Janez Volčič, znani spisovatelj pobožnih knjig na Kranjskem. Ove Smarijnice se bodo mesenca maja 1880 gotovo po vsem Slovenskem rabile. Kdor si knjigo da zvezati, dobi lep molitvenik. 5) Slovenski spisovnik, s^etovalec v vseh pisarskih opravilib. Te knjige smo Slovenci mocno potrebni iu moramo družbej pa tudi pisatelju g. Audreju Praprotniku 7si hvaležni biti, da se je precej v prvem natisu tako dobro sestavljena izdala. Da bo njo treba v par letib zopet natisnoti, o tem ni dvomiti. Treba jo bo popraviti in povekšati, ker Slovenci bodemo tako dolgo tirjali, dokler ne dosežemo slovenskega uradovanja pri naših gosposkab, in v ta namen nam je spisovnika neobhodno treba. Župani slo^enski bodo veliko porabnega, 7si mnogo koristaega, in sedanje dni 7edeti potrebnega, v tej knjigi naali. S^etovati je, da se knjiga brž da zvezati. Škoda, da knjigi ni pridjan imenik dotičnih nemškib in iz latinščine vzetih izrazov, ki 80 sedaj 7 uradib itd. navadni in toraj obče, tudi slovenskitn županom, najbolj znani, n. pr. Einant\vortung, amortizacija itd. S pomo6jo takega imenika bi zamogel vsak, tudi sloveuščine menje veač, doti6no re6 najti v knjigi. Vsakako bo knjiga veliko, veliko koristila. Za drngo leto pripravlja odbor slavne drnžbe 87. Moborjeve te-1« knjige: 1) Slovenski Goffine, III. snopič; 2) Cerkvena pesmarica. Po priredbi Cecilijinega dmštva v Ljubljani bode ,,cerkvena pesmarica" ob-*egala najboljae izbrane cerkvene pesmi, kakor jili poje priprosti narod pri božji Blužbi, in druge, ki so jih zložili razai skladatelji, z notami za eden in dva glasova. Pesmam bodo sledile navadne ranlitve pri sv. meši, popoldanskej slažbi br.žji itd. tako, da bode ,,pe*marica" ob ensra molitvenik; 3. Občna zgodo^ina, VII. snopi6; 4) Škodljivc doma6e živa 1 i s podobami. Spisatelj je g. prof. F. Erjavec. Namen tej knjigi je seznaniti tnenj izobražene gospodarje 8 skodljivimi živali tako, da iz opisa lebko izpozna akodljivca in da v knjigi najde vse, kar bi ga utegnilo zanimati, kako se n. pr. škodljivec plodi in kako ga je mo6 zatreti itd. 5) Slovenake večernice, XXXV. zvezek. Prinesejo ,,životopis dr. Janeza Bleiweisa" v spomin na njegovo 70 letnico, zanimivo Jurcičevo poveat: ,,Ponarejeni bankovci" itd. 6) Koledar za 1. 1881. Nabiranje družbeniko7 se lehko brž za6ne in sklene z zadnjim dne^om mesenca februarja 1880. Letnina je 1 fl. Edor res 87ojo slo^ensko naroduost ljubi, širenje zdra^e omike in pra^ega napredka Slo^encem iz srca želi, ta bo k tej 6estitej in blagonosnej drnžbi pristopil in jo 7seatranski podpiral. Zraven naiib 5asopiso7 je družba av. Mohorje7a naše najkrepkejse, najzdatniše sredst^o za širenje in ut7rdi7anje narodne pros^ete. Podpirajmo, širimo jo! Sv. Mohorjeva družba je plod Slomšekove ljubezni do slovenskih rojakov. Ona ima 87oj sedež 7 Celo^cu na Eoroškem, na skrajni meji 8loven8t7a, pa vaakako še na tleta, kder so nekdaj stolovali gorotanski 7OJ7ode slo^enski: Vladub, Kara8t, Kajtimar, akoro edini, 6ijib imeaa nam je zgodo^ina obranila. Odbor steje 9 mož: dr. Val. Mliller, prost krške atolne cerkve so vodja, Andr. Einapieler pod^odja in blagajnik, Lambert Einapieler tajnik; odborniki so: Andrej Alijancič, stolni dekan, Vincencij Boratner, gimn. profeaor, Šimen Janežič, nadporočnik, dr. Valentin Nemec profesor bogo8lo7ja, B. K. Rosbaher, trgo^ec in Andrej Wieser, kaplan pri stolnej cerk^i. To so imena 6estitih mož, ki nam tako are6no, uapešno in blagonosno 7odijo drnžbo 87. Mohorje7O. H^ala in slava jim!