Inossemslco * V NEMČIJI število dijakov stalno pada. V letu 1930 se je zmanjšalo število slušateljev na tehniki za 21%, število dijakov na srednjih šolah ipa v letu 33—34 za 10%. Reakcionarni in srednjeveški karakter učenja in obseg šolskega dela nemške narodno socialistične stranke pojasnjuje tale stavek natisnjen v pedagoškem časopisu »Hamburger Lehrerzei^ tung« od 8. aprila 1933: »Edini cilj naše vzgoje, je vzgoja nemškega človeka. Vrelec izobrazbe bo nemški narod, katerega lastno zgodovino bo treba najprej napisati. Glavna ideja vzgoje mora biti krščanstvo«. Prefesor nove stolice »politične pedagogike« na berlinski univerzi Wimler je napisal v »Allgemeine dttutsch« Lehrerzeitu-ng« (po 20, 1933) tole: »Predvsem je najnujnejše ublažiti in izključiiti kontrast med akademikom in častnikom ter izobraženim človekom in vojakom. Politična pedagogika mora postaviti na mesto humanističnega obraza človeka praobraz političnega človeka, ki mora postati »političnr vojak«. * TURŠKE ŠOLE NA BOLGARSKEM. TuTki so najštevilnejša manjšina v Bolgariji (10% vsega prebivalstva 600.000). Najbolj je obljudena s Turki severovzhodna Bolgarija (Deliorman, Tuzluk, Gerlovo) in vzhodni R<> dopi. Dočim oni Turki, ki prebivajo v svoji državi slede zvesto Kemalovi reformi in zapadnje evropski kulturi1 in civilizaciji, bolgarski Turki več alr manj životarijo. Kemal je v domači državi že zamenjal arabsko pisavo z latinsko, toda bolgarski Turki so ostali za tovTStno modernizacijo gluhi. Ker so številčno najmočnejša manjšina imajo tudi največ šol, ki ipa niso ravno pohvalno urejene. Po statistiki je bilo leta 1926 -1927 turških šol: 37 osnovnih deški.h, 4 dekliške in 1285 mešanih z 2008 učitelji in 57.709 crtroki. 35 je bilo progimnazij s 107 učitelji. Po zakonu je poset šole obvezen, toda največ neizšolanih otrok je ravno v turških vaseh. Mnogo učiteljev ima samo progimnazijo, kar cdgovarja naši meščanskošolski izoibrazbi. O kafcšnem urejenem pouku v smislu modernih vzgojnih naoel ni govora. Glavno sredstvo vzgajanja je telesna kazen. Najbolj neurejene razmere pa so v pogledu prejemkov, ki niso povsod enaki. Za bolgarskega učitelja je odmerjena Letna plača 25.000 levov, za turške učitelje, ki so obiskovali turško učiteljsko šolo 18.000 levov, za turške učitelje, ki so obi&kovali »niivap«, nekak duhovni zavod 15.000 levov, a oni, ki so dovršili progimnazijo 12.000 levov. Vendar pa je vse to več ali manj samo na papirju. V resnici je mnogo huje. Učitelj Šestakov, ki se mnogo ukvarja z ureditvijo turškega šolstva na Bolgarskem je zapisal: »Oni prosvetni minister, ki bo uredil ta bolgarski in turški problem, ki je madež evropskeniu šolstvu in radi katerega turško ljudstvo mnogo trpi, si bo ohranil svetal spomin in zapustil bo globoko brazdo na socialiKim in prosvetnem polju Bolgarske. Dokler se pa to ne uredi, namreč, dokler se n.e urede učiteljski prejemki tako, da bodo vsaj ustrezali eksistenčiiemu minimumu, poitem jei vsak učitelj, ki bi kakorkoLi hotel delovati na tem področju, onemogcčen in prisiljein, da vzame isvoj kovčeg, prekolne vas in odide s trebuhom za kruhom. (»Čaisopis Č. O. U. — Praha). * V SKUPNOSTI JE MOC. Dopisovalka »Časapisu Češke obec učiteljstva« V. Mošova poroča v omeiijenem časopisu tole: »V letošnjih počitnicah sem imela priliko ogledati si v Varšavi zgradbe »Zwiazku nanczycielstwa polskiego«. V in učMelfsivc? tihi uiici, imenovanii po umrlem učitelju in senatorju Julianu Smulikovskem stoje dve veliki, krasni in svetli stavbi, od katerih nosi ena na .proodju napis organdzacije z velikimi kovinastimi črkami. Ta veliki petnadstropni dom je ves posvečen osrednji organizaciji in so v njem same pisarne. Je tu pisarna predsedstva, tajništva, uredništva itd. V tej zgradbi so meščanske redakcije vseh poljskih ipedagoških časopisov. Poleg tega w v tem nameščene tudi pisarne vseh odborov, ki so: pravni, finančni, pedagoški in izdajateljski. Tudi redakcije mladinskih časopisov so nameščene v tej zgradbi (Plomyk, Plomyczek, Gazetska szkokia). Slednje navedeni časopis (Šolske novine) izhajajo na enem samem listu in se v šolah nalepljajo in pripenjajo na stene. »Zwiazku nanczycielstwa poliskiego« je skupna, vzajemna organizacija in sestoji iz učiteljev otroških vrtcev, obrtnih, trgbvskih, asnovnili, srednjdh in višjih šol. Je torej v Poljski včlanjeno vse učiteljstvo vseh šol v eni osrednji organizaciji. Poleg tega je v zgradbi tudi pisarna za nezaposlene učitelje, nekaka borza dela in zbi^ralnica inseratov. Ob tej visoki zgradbi so postavljene na obe strani tudi nižje in manjše zgradbe, v katerih so stanovanja ženskih funkcionarjev. Druga zgradba je hotel za učitelje, v katerem je nastanjeTia velika učiteljska dvorana za najrazličnejše prilike. V njej je penzionat za otroke podeželskih učiteljev, ki študirajo v Varšavi. Preskrbnina je cenena. V ta »buTs«, kakor pravijo Poljaki taikim kolegijem, je lep in veličasten vhod: kovinasta visoka vrata vodijo v tiho dvorišče, pokritim s svežimi trtami in rožnimi gredami. Poleg teh dveh stavb se dokončava zdaj še tretja stavba. Bo to učiteljska tiskarna. Ima samo na pročelni strani v eni vrsti 18 oken. Bo pa tro nadstropna. Te imenitne zgradbe napravijo na vsakega zelo veličasten in samozavesten vtiis. Poglej poljskega učitelja, kako krasno se je reprezentrral v glavnem mestu svoje oblasti! Kako ponosen je lahko vsak podeželski poljski učitelj ob pogledu na veliko imetje svoje organizacije! On ve, da mu je organizacija v močno in solidno oporo v vseh težkočah njegovega dela in življenja. V pravnih vprašanjih najde tu učitelj strokovnega delavca, če nima mesta ali posla, mu organizacija 'preskrbi vsaj začasni zaislužek kjerkoli je, če zapade v dolg, mu organizacija pomaga, 6e oboli, ima društven sanatorij v Zakopanih in še hotel v Krynici in na Helu. Če p<JtTebuje navodil in nasvetov v didaktičnih in metodičnih vprašanjih, dobi vse potrebno, kar mu je vedeti v mesečnikih in tednikih, ki jih izdaja organizacija. V ipočitnix^ah prireja organizacija za odpočitek kolonije po vsej širni poljski zemlji. Prav tako prireja v počitnicah izlete po Baltiškem in Atlant&kem morju do najsevernejših predelov Evroipe in kajak izlete po reki Pruti do Črnega morja. Organizacija se trudi tudi za izobrazbo in v ta namen pripravlja in organizira v počitnicah najrazličnejše tečaje. Pa tudi po smrti svojega člana še skfbi za njegovo družiTio, ženo in otroke. V ta namen je bil ustanovljen fond za vdove in sirote, ki ne razpolaga z ravno velikimi zneski, toda kar že je, je stalno in bolje ko nič. Za vse to pa in še za organizacijski časopis plača učitelj mesečno 2 zlota, to je 9 Kč (ali ca 20 Din). Uradna statistika iz leta 1929 pravi o učiteljski organizaciji, da je med strokovnimi organizacijami po številu članstva na 4. mestu, po prejemkih na 2. mestu in po premoženju na 1. mestu. Imetje saveza je v omenjeTieni letu znašalo 6,500.000 zlatov (30,000.000 Din). * V RSFSR so se v mesecu maju gradile 263 šole. Od teh je bilo 222 novih stavb, ostala pa so popravili in dozidavali. SoTazmerno največje število šol se je zgradilo v Moskvi, v celoti 72 od tega 66 popolnoma novih šolskih zavodov. V Leningradu se je sezidalo 39 šol, od teh 29 novih. Nadalje so se zidale nove šole v Ivanovu in Kerči. V Murmansku so preuredili stare šolske istavbe. Nove šole so se dozidale tudi v Vladivostoku in Nižjem Tagilu. — V minulem letu je bilo v KSrSR 466 milijonov knjig, kar je gotovo evropski rekord v izdajanju knjig. 40% je bilo socialno - političnih. Drugo mesto zavzema tehnika (46 milijonov). Na tretjem me&tu &o poljedelske knjige (32 milijonov). — V letu 1934 so bili v RSFSR 103 domovi za umetniško vzgojo, 100 otroških gledališč, 55 lutkovnih gledališč, 70 mladinskih kinematografov; okrog 4000 šol ima lastne kinematografske naiprave, 20.000 šol ima radioaparate. — Naklada mladinskih knjig v SSSR raste od leta do leta. Letos je bilo izdanih 50% več knjig, kot v preteklcm letu. V celoti bo izdanih 24 milijonov eksemplarjev. Toda niti to število ne more popolnoma zadostiti nekaj deset milijonov šoloobvezne ruske mladine in 6 milijonov otrok predšolske dobe. Od klasikov so izbrana dela Puškina, Lermontova in Čehova, dalje Guliverova potovanja od Swifta, Dona Quichota od Cervantesa, Gargantun in Pantagruela od Rabelaise, nekoliko knjig Dickensa, Huga, Marka Tvvaina, Wellse, Child Harolda od Byrona, prvi- del Goethejevega Fausta, Shakesipearovega Hamleta, zbrani stihi Brjusova, Majakovskega, vrsta knjig Gorkega, Saltykova - čedrina, Gogolja, Povesti o živalih in kavkaški ujetnik od Leva Tolstega, Puškinove pravljice, Kiplinga, Grimma, Andersena, Haufa, Mamina - Sibirjaka, Jeršova, Krylove basni, ljudske pravljice, ljudske pesmi, zbornrk verzov o prirodi iz klasičnih del in druge. Od odobrenih knjig sovjetskih pisateljev bodo izdane: Konduit in Srambranija od Kassila. Življenje, delovanje M. Gorkega od Gruzdjeva, Kolhida od Panstonskega, Mojstri potaf)ljači od Zolotorskega, Čapajev od Furmanova, Zavijač od Pantjelejeva itd. Po potrebi bodo prevedena tudi v sledeča ruska narečja: mordva — mokša, mordva — erzija, maru — lugovi, maru — horni, dalje v Asirsko, eikansko, jakutsko in druga narečja. * V NEMČIJI so se z uredbo minrstrstva prosvete osnovale zasebne šole za nearijce. Do poletja 1936 se morajo osnovati osnovne šole za Žide. Pozneje pridejo na vrsto tudi drugi.