V Gorici, dne 30. septembra 1898.
Te&tf XXVIII.
Izhaja dvakrat na teden v štirih tedanjih, in sber: vsak torek in petek, izdaja za Gorico opoldne, izdaja za deželo pa ob 4. uri popoldne, in stane z gospodarski in Listom" in s kako drugo uredniško izredno prilogo vred po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana:
Vso leto.......gid. trpel leta ........>   3 —
četrt leta ......  .   »   1-50
Posamične Številke stanejo 6 kr.            ,,„»
Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici; stv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. Gabršček vsak dan od 8. ure zjutraj do fj. zvečer; ob nedeljah pa od 't. do 12. ure. Na naročila brcat doposlane naročnin« se ne oziramo.
„PKIHOREC" izhaja neodvisno od «Soče» trikrat mesečno in stane vse leto gld. I-dO.
cSoča* in «I*riiriorec» se prodajata v 'Gorit-TV to-nakarni ijchvvarz v Šolski ulici in Je!lor>itz \ Nunski ulkJ: — v Trstu v tobakami Lav renčič na trgu della Ca»erma in Pipan v ulici lVinte detla Fabbra.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan
SOČA
(Izdaja za deželo).
UradniStvo In odpravnlStro
se nahaja v Gosposki ulici št. 9 v Gorici v II. nadstr.
zadej. — Urednik sprejernlje stranke vsak dan od 11.
do 12. ure predpoldne.
»opisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo y delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravaištvu.                                             *
Neplačanih pisem ne sprejernlje ne uredništvo ne upravmstvo.                        ....
Oglasi in poslanica
se računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru.
Naročnino in oglase je plaža« loeo Gorica.
„Gori5ka Tiskarna« A. GabrSeck tiska in zalaga razen »Sočo* in «Prunorca» še »Slovansko knjižnico*. katera izhaja mesečne v snopičih obsežnih 5 do 0 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «SIov. knjižnici* so računijo po 20 kr. potit-vrstica.
Kavčič v Gorici.
¦*»»  Bog in narod!  ««*              cGor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv. Meijavec) tiska in zal.
Po našem deželnem zboru.
Zadnje soje našega deželnega /.bora nam dajo mnogo misliti.
Sklicali so deželni zbor kar nekako ua-tihoina, da Slovenci o tem niso ničesar vedeli in celo deželnega glavarja namestnik ni bil obveščen, da bo deželni zbor, izvedeti je moral to Se le i/. Časnikov.
Da bi Italijani Se bolj ne vpili ter ne r.izkrioavaii Slovencev kol nelojalne, so se odločili slovenski poslanci, stopiti v deželno -.bornico k ti verna sejama, v katerih se je i,-reklo Njeg. Veličanstvu sožalje na prebrit-kem udarcu o smrti cesarice in se je r-kie-uiia udanostna adresa.
Deželni glavar ni imel nikake Ijuheznjive In seile za slovenske poslance, ki so prišli v .¦.boriifrio, čeprav bi bili lahko sožalje in adreso ».Idali na drug način, pač pa se je Sioven-iem pokazalo koj v prvi seji, da so ,od zgoraj" se vedno .star.lt mislij, po katerih se Slovencem ne obrne se tako kmalu na bolje, ("'.liti je bilo Lam le par slovenskih stavkov in še te je dež, glar čil al. Prvziranje in ža-Ijenji' .-lovenskega naroda ;-;<* je pričelo koj v prvi seji.
V drugi se je pokazala laska mogočnost. Italijani so hoteli na vsaki način, da mora prodreti njihova udanostna adresa, kakor so jo oni sestavili, Slovenci .so se uprli in s pomočjo nadškof iti kneza se je črtalo mnogo običajnih italijanskih fraz. Hadi lega besni'-naši italijanski iisti ter kriče, da so hoteli slovenski poslanci strmoglaviti udauostno adreso, kar pa ni res. ker bi sploh m- bili vstopili v deželno zbornico, ako bi ne bili hoteli sodelovati pri adresi. La"ka mogočnost in ošabnost sta se o tej priliki pokazali v najlepši luči. Da je pa s tema dvema .čednostima* Italijanov združeno tudi prezira nje slovenskega naroda, je umevno samo po sebi.
Superiativ laske napihnjeno sli, sovraštva do Slovencev, pa se je. pokazal v tretji seji, katero je omogočil nadškof in km-/ s svojo navzočnostjo, ker slovenskih poslancev ni bilo več.
Tako lepo med seboj so sedeli gospodje Italijani ter ropotali nad Sloveiui, kakor znajo le oni. Kaj se je nakopičilo v oni seji
Rmim U fc»M* Kriitntvlk.
ANGLEŠKI SPISAL LUDVIK WALLACK
Poslav. Podrrmki.
(Drugi   zver.ek).
U)sl;,v).
PETA  KNJIGA.
drugo
»Ne,   tam  sloji  črni.   Beli   ima število.*
»Da, da, drugo število."
»Ali si že videla kedaj MessaloP vpraša Kstero Egipčanka.
»Ne*, odvrne, zgrozivSi se, Simonide-sova hči. »Rimljan je bil sovražnik Ben-Htira."
»Zal je kakor Apolo!*
Pri teh besedah se Egipčanki zaleske-tajo oci in jame se hladiti s pahljačo.
Estera jo začudeno pogleda.
»Ko bi bil zaljši od Ben-Hura?* se vpraša v duhu.
V tem hipu zasliši, kako je dejal Ilde-rim njenemu očetu:
»Glej, njegov hlev je pod drugim številom na levo od Pompejskih vrat."
Oci se ji obrnejo na to stran in usta j&niejo Šepetati molitev. Tudi Sanballat se jim približa.
iažij, obrekovanja, zavijanja, žaljenja itd. na slovenski narod, te/a ni mogoče popkili. Italijani so se r.idovali in lahonsko občinstvo je ploskalo. Znamenito je morda tudi to. da je biio bas pri zadnji seji navzočega mnogo italijanskega občinstva, dočim ga pri prvih dveh sejah ni bilo toliko, pač pa je bilo prav mnogo Slovencev.
Deželni zbor je zaključen, a more - -kakor trdi- laski listi •¦- poslovati, kadar hoče,, ker nadškof in knez baje sloji na strani Italijanov, tako tla Slovencev v deželnem zboru sploh ni potreba in abstinenca nima nobenega smisla več.
No, kljubu temu, (v se tudi res nadškof in knez odloči hoditi z Italijani proti Slovencem, slovenski poslanci ne vstopijo v deželno zbornico, ker v tem slučaju bi fako ne tiio^li delovati, kakor dosedaj niso mogli. Dokler ne dolu-zahtevaue-.v puro Uva, dokler visoka gospoda ne pride do h ;m prepričanja, tla treba v korist dežele po-iopali nepristransko, tako s Slovenci kakor z Italijani, da se ima družiti poslance, ne pa r.izi epijati jih, kar se -zadnje godi s letu, d.\ >•• Slovencev ne dopušča k \kupnemu delovanju o splošnih potrebah lia:V div.eie, dotle bi bil Vsak vstop s!ov.n>.kili poslancev brez smisla.
Zadnje zasedanje je pač pokazalo jasno, da se razmere ne spremene ;v kmalu, temveč, da ostane ;V nadalje vse lepo po starem. Nikdo izmed pukluauih činilcijev se se ni zmerni do.dcj za to, d.t hi se dalo slovenskim posi.nicem zahtevano poro-lvo. nikdo se *" ni pobrigal zato, da bi;=e uredile t az-metv tako, da dobe tudi Slovenci s\oje pravice, p;;č pa jv ostalo vse pri starem in laska prenapetost in premoč se nista odstranili, pač pa rasteta, ker Italijani vedo, da se proti njim ne zgodi nič, če tudi imajo neopravičeno oblast v rokah proti Slovencem.
Kako se reči zasučejo je odvisno od tega, kako pot nastopi v prihodnje nadškof in knez. Vlada in* namerava nife.-ar strnili v prilog Sani-ucem. pa« pa bo golov« z v-« silo uplivaia na nadškofa in kne/a, da y>: oitiogo'"). kadar hoče, de/»\uj zbor • brc/. Slovencev.
Tako nekako v njegovih rokah je n;>A» u-oda aii tako delovanje Italijani ter nadškof in knez   ....... za   stalno   (udi ni mogoče
Kaj vlada misli, kdo ve. ('le mislijo poklicani činitelji se po starem sistemu, tedaj se njihove misli take : Italijani v Pri morju imajo vsega dovolj, „ščavi" pa ničesar ne potrebujejo, za-nje je vse dobro.
Sistem, da, sistem je se vedno stari. Izvršila se je izprememba v namesfnišlvu, prišel je grof Goess, ali drugo co ni prav n:č spremenilo.
Prav ima »Slovenski Narod", ko piše v svojem številu od torka, da ,je grof Goess znal popolnoma zalreti tisto zaupanje, s katerim so ga Slovenci in Hrvatje sprejeli, ko je prišel v deželo, kajti potrudil se je, Čim hitreje in kar najjasneje dokazati, da hoče nadaljevali Pretisovo in Hinaldinijevo politiko. Itazutere na Primorskem so se v leni času znatno poostrile, kajti vlada zastavlja vse svoje sile. da podpre in ojači prevlado Ila-lijanstva, in primorski Slovani žive v odno-šajih, da morajo že zavidali Poljake na Pruskem,
Kazmere na Primorskem so vneho-vpijoče, da so postale tako n-znosne, da je boj proti sedanjemu nositeljn starega sistema neizogibno potreben. Vemo dobro, da osrednja vlada ni obveščeni-, o vsem, kar se godi na Primorskem. V minislerstvu ni nikogar, ki bi bližje poznal primorske razmere in bi vedel, kako se prav za prav tam gospodari, kakov sistem je tam v veljavi. Ministerslvo se Z.0..A1 na namestnika, a prav Thunov odgovor na Spinčieevo interpelacijo in Spin-čicev proliodgovor svedoči, da se na Pri-mor->ketii mat sika j godi. česar vlada ne odobrava.
Z ozirom na to je očitno, da treba ves boj naperiti proti namestniku grofu Goessu. Primorska birokracija nam je od konca do kr..ja nasprotna, a predno ta izumrje, minejo ?<• desetletja. Zategadel pa je; treba, da pride na čelo te birokracije mož, ki bo imel voljo, jo brzdati in jo vodili tako, kakor zahtevajo pravica in /:koni. Namestnik grof Gočss je ¦ lokaz.il. da od njega Slovenci in Hrvatje nimajo niiesar dobrega pričakovati, da ga morajo" smatrat* svojim nasprotnikom, in narav na posledica liga spoznanja je zahteva, n a j v i a d a pri m o r s k o n a m e s t-,v i -". t v o p o v e r i d r u g i m rok a m".
Dokler se. si iirm ne .spremeni, oziroma
I '
,Pridem \z hleva, r-ejk" n če, k'ai'W..joč se Ildorimu, »ter prerokujem tvojim k<.'in/ iv. sijajno zmago.*
Ilderim ^j zadovoljen {»ogladi brado.
»Ako jih ima kdo pn kositi", odvrne, .prosite. Boga, da bi to ne hil Messala.'
»Tudi tebi", nadaljuje Sanballat, obr-nivži se k Simonidesu, »tu.li tebi, častivreden starec, prinašam dobre novice. Omenil sem ti že včeraj o slavi, katero sem predloži! rimski mladini. Stava je sprejela. Tu je tablica, katero sem pustil včeraj na mizi v palači."
Simonides jo vzame v roke ter prečila z veliko pozornostjo,
»Da.", reče, »poslali so k meni poslanca vpraSal, če imaš res pri meni toliko denarja. Ako zgubiš, veš, kam imaš priti po denar, ako pa dobiš, prijatelj, bodi pozoren! Ne 5pn*"aj izpred očij teh, ki so tu podpisani, ker bi se ti vtegnili zmuzniti. Ne daruj jim niti jednega šekelja."
»Zastran lega si ne delaj skrbij", zagotovi ga zalagalelj.
»Ali se ne vsedeš k nam?"
»Hvala za vabilo", odvrne Sanballat, »toda ne morem se ga poslužiti. Ko bi se oddaljil od odra, pa bi tam mladi Rimljani šumeli, a ne v naš prid. Mir z vami, mir vam vsemi"
S^r« se je pričela. Trombe zaigrajo. «>ii;hiSri planejo na svoje sedeže.
Nekoliko sužnjev stopi na pozorišSe. Pri vzhodnem koncu gledališča, pred drugim ciljem, položijo v nalašč za ta namen prirejene žlebove sc:>t lesenih krogelj in na to, vrnivši se k prvemu cilju, nastavijo tu v take žlebove sedem iz lesa narejenih delfinov.
„Kaj mislijo počet: s temi krogljami in s temi ribami r-" vpraša Baltazar.
»Ali še nisi bil nikdar na dirkah?"
»Ne, nikdar. Tudi sedaj sam ne vem, čemu se nal ajam tukaj."
»Torej vedi, da ta • roba služi pri računu. Vsakokrat, kadar vozovi okrožijo po-zorišce, boš videl, kako jedna od teh krogelj in jedna od teh rib pade navzdol.*
Ob enem nastane sredi občinstva IrušC in razgovor. Oči vseh se obrnejo proti vzhodu k vratom šeslerih hlevov, izza katerih bi imeli priti borilci.
Na navadno bledo Simonidesovo lice stopi živa rudecica. Ilderim si je razburjen roval svojo belo brado.
»Glej, glej! Rimljan", zašepela Iras Esteii na uho.
Toda Estera je ni Cula. Za spuščenim zavojem in z močno vtripajočim srcem se je zagledala v Ben-Hura.
se z najvišjega mesta v primorskih deželah no bo dušilo prešime italijanske birokracije, ne bo bolje. Kdaj pa se utegne to zgodili, tega ne ve nihče, vemo pa, da je sedanjost taka, da ni misliti še na nikako zboljšanje in za to gledamo s skrbjo v prihodnjost.
In ee grd grof Goess, bomo morali, sodeči po dosedanjih dejstvih, uporabiti sigurno znani nemški rek: »Es kommt solten was Besseres nachl"
DOPISI.
Z Vipavskega. -— (Iz učiteljskih krogov). — Tu in lam vtaknete kak dopis iz učil. krogov v svoj cenj. lisi, s eimur po-kažete, da Vaš list je z uCiteljstvom in njegovimi ležnami v prijaznem, dobrohotnem razmerju, No, saj ucileljstvo ni samo vredno, temveč tudi potrebno prijateljev, zagovornikov. PreveC se jo na učitelja pozabilo, zlasti pri nas na Goriškem. Z dolžnoslimi se ga je obložilo kakor drugodi, eo no Se bolj, a o pravicah še sanjali no sme! Svojo uboštvo in nagoto vsak rad skriva, in uCiteljstvo bi moralo z odkrivanjem te rane vzbujali v svojih predstojnikih čut pravičnosti ali vsaj vsmi-Ijcnja. Že dolgo Časa kriči gluhim ušesom, kako se vjema 40 g 1. i n druži n a. Pustimo bolezni in druge neprevidne izdatke. V tem oziru niti govoriti ni potreba, zlasti ne gluhim ušesom! — »Denarja ni. Davki so že tako previsoki!" — A vse to le za učitelja, za njegovo zboljšanje, za marsikaj drugega se pa dobi denarja dovolj. No, skoro za vse je denarja zadosti; še preveC ga je! Nikjer ni pomanjkanja. Celo za beraCe je preskrbljeno v vsaki deželi, v vsakem najmanjšem »komuna*. Edino uCiteljstvo, in to na Goriškem, ima na razpolago — be." •. Za nje ni denarja in ga ni in ga tudi nikakor ni mogoče dobili. Take gre stvar vedno dalje. Ali kakor vsaka stvar, tako naj bi imelo i to enkrat svoj konce. Če sprevidijo naši predstojniki, da nas ne morejo plačati, ali da nismo vredni, naj nas odpravijo. Zapro naj vse šole in konec bo vsemu. Mi ne bomo potem ni zahtevali, ni prosili, Ako pa nas hoCejo imeli, naj nas plačajo po našem delu; robotati ni dobro, ne častno na nobeno stran.
Vsi hlevi so se nahajali enako daleC od prvega cilja in od razpetega nad njim motvoza.
Tromba se oglasi glasno, pa kratko. Na to znamenje je Šest ljudij, po jeden za vsak voz, stopilo izza stebrov prvega cilja, pripravljenih za pomoč, ko bi se kateri konj splašil. Na to je dala tromba novo znamenje in vratarji so odprli vrata »carcerov* (hlevov).
Spredaj so dospeli jezdici — pet po številu, kajti Ben-Hur ni hotel imeti spremstva. Znižali so motvoz, da jih spuste v gledališče, pa ga takoj zopet dvignili.
Sedeli so na zalih konjih ter imeli na sebi sijajno opravo, toda le malo kdo se je ozrl po njih. Iz hlevov se je razlegalo raz-getanje konj in klici voznikov — torej so se oCi vseh obračale na to stran in ušesa pozorno lovila te odmeve.
Motvoz se je dvignil znovič; vratarji so klicali imena voznikov.
»Sedeti! sedeti!" so kričali nadzorniki občinstvu na galerijah.
Bilo je to slično, kakor bi hotel kdo z žvižganjem pomiriti nevihto.
Vse Cetvorke, vsaka iz svojega hleva, so pridrvile na piano kakor strel iz/p^ce. Gledalci po vsem cirku so vstali raz sedeiže ter sklonivši se po klopeh, klicali kricaje imena svojih lijubljericev; po ozračju je odmevalo nekaj, podobno tuljenju divje zverine. Bil je
Kmet, t. j. naše ljudstvo, sprevidi, da noben davek, katerih toMko plačuje, mu ne pride povmen, kakor ta, ki ga daje za šole. Sprevidi, da šole so neobhodno potrebne in da neznanje je najdražja in provzroCa drugi pa največji davek. Pravi ljudski prijatelj bo skrbel za dobre šole in dobro uCiteljstvo a vedel bo, da tega se ne dobi zastonj, ali dober kap. Dobro stvar treba plaCati. — Sedaj se mora učitelj ubijati z raznimi postranskimi službami, da živi. Orglanje, tajništvo in drugo pa mu vzame mnogo Časa in zada veliko truda, a ljudstvu in šoli vse to malo koristi; učitelju pa menda tudi ne, razun da dobi par grošev. — Čas je tu in želeti ga je v imenu narodovega napredka, ko ne bo občinstvo vprašalo, kedo zna orgljati, temveč kedo zna razumno kmetovati. Tedaj dajte učitelju, da bo mogel ob svoji plači živeti, ne v obilnosti,rpač pa dostojno svojemu stanu.
Iz Srednjega.— (Italijanska pravičnost). ~ Sedaj še božjepotniki, ki potujejo v »Starogoro* v ltaliii, niso varni svojega življenja.
Jožef Gcrbec iz Jaznega je potoval 8, septembra na božjo potv »Starogoio". Utrujen od daljnega pota je zaspal pri mizi v krčmi crkvenika. V omizju je bila tudi fi-naCna italijanska straža. Poštenemu možu, ko je spal, vtaknili so Italijani v zgoranji žep zgorenje obleke košCek tobaka (klobasina a. v. 5 kr.) Ko se mož prebudi, napade ga finančna straža, ako ima kaj avstrijskega blaga pri sebi. Mož, svest si, da ni prinesel seboj nič, je zanikal. Ali fmanCni stražniki, kateri so najbrž videli, da je bil tobak potaknen in on celo sumi, da so mu ga oni sami po-taknili, ko je on spal, nedolžnega moža preiščejo in mu iz znanega žepa izvleče;- košCek avstrijskega tobaka. Moža nedolžnega na mrtve preLpejo ter ga tirajo v zapor v Čedad, iz katerega je prišel še le po sedmih dneh in komaj se oddahnil, ko je stopil na avstrijska tla.
Mož je bil dninar in si je služil vsakdanji kruh z delom svojih pridnih rok. Kdo bode za njega sedaj skrbel, ko so mu pošteni Italijani njegov najveCi zaklad, z '.ravje vzeli, ko ga sedaj w ga bodo morali tudi za naprej sosedje prehranjevati!
Kdor se hoče zdravja iznebiti, naj potuje na božjo pot v »Starogoro" v Italijo. BenedeUa Italija, katera ima tako izurjene hnančn^ stražnike, da avstrijske osebe, katere prekoračijo italijansko mejo, naklestijo in pošljejo nazaj v 'domovino, kakor se je dogodilo stari ženici iz Idrije.
Kakor se vidi, Avstrija varuje Italijane, ali blažena Italija Avstrijcem pa s palico grbe meri.
»Dove e la giustizia italiana ?!"
Porto Alegre, (Brazilija) — 22. avgusta. — Kakor si ne moremo misliti Avstrije brez Slovana, istotako ne avstrijskega društva v inozemstvu brez istih. Zato menda ne trebam navajati mnogo dokazov. Omenimo le, da imamo doslej v Braziliji 2 taki društvi. Eno v S. Paulo, kjer Čehi in deloma Hrvatje (Dalmatine!) vzdržujejo avstr. društvo, da ne
to najvažnejši kos današnje igre, ktl 'o so že toliko dnij in nočij  koprneCe pričakovali.
„To je oni tam! poglej! zakliCe Iras ter pokaže Messalo.
„Vidim ga", odvrne Estera, gledajoča Ben-Hura.
Odgrnila je zavoj, pozabivši v tem hipu celo na svojo bojazljivost. Sedaj je razumela, s kakim razkošjem mora napajati junaka izvršitev junaškega čina pred oCmi neštevilne tolpe in odslej se ni več čudila, da ljudje v tej vnemi prezirajo celo smrt.
Od vseh stranij cirka je bilo moči videti borilce. Čez kratko bi imel upasti motvoz.
Nategnili pa so ga radi tega, da so vsi konji stali v jedni vrsti pri začetku dirke.
Za borilce je bil ta motvoz velika zapreka. Pognati konje k njemu, je bilo nevarno radi tega, ker bi se konji vtegnili vanj zaplesti, ko bi, namesto pred glavomi, padel jim na vrat ali hrbet; nasprotno, oni, ki bi se mu bližal polagoma, pa se je moral bati, da pride ob prostor, za kateri so se vsi pulili, to je ob zidu, presekajočem pozorišče, ali pri tako imenovani »spini."
Občinstvu je bila dobro znana važnost tega trenutka, torej je tudi po trušCu v cirku nakrat zavladala grobna tišina. Slednji je pridrževal sapo, oči vseh so bile obrnene proti jedni strani.
Vroči solnčni žarki so zalivali pozorišče, toda nobeden izmed borilcev ni gledal na
propade; drugo v Curitvbi (drž. Parami), kjer je v splošnem poljski živolj merodajen tudi v društvenem življenji. Pred kratkim sem Vam opisal neko zborovanje tukajšnjih Avstrijcev ter izid istega. Kakor ste videli, so takozvani Nemci — ako tudi imajo nekateri slovanska imena, to nic ne škodi — ne samo doma, nego tudi tu navdihnjeni s proti-avstrijskem mišljenjem ter fanatični privrženci zloglasnih V/olf-ovcev, Sehonerer-janov itd. Ti ljudje se tu prištevajo pravim Nemcem, so društveniki »Germanije", »Teutonije6, »Alldeutscher Bund" in kakor se sploh zovejo društva pragermanskega izvora, tam se slavi rojstni dan nemškega cesarja, razni dogodki Bismarka itd., doCim se je doslej redko kdo spomnil na rojstni dan našega cesarja. Med pristnimi Nemci je seveda precej takih, kojim so avstr. tia postala prevroča in se sedaj hote maščevati za to na ta način, da se znašajo nad staro domovino in njenimi zakoni, ki so baje edino krivi njih »malhcur-a". Kje je Vaše domoljubje, ali, če že tega nimate, kje je Vaš značaj, Vaš ponos, s kojim doma hočete imponirati drugim narodnostim, gospodje pristaši dunajskih kričačev?!
Pojdimo k drugi vrsti »domoljubnih" Avstrijcev! To so Vam tirolski in primorski Italijani! Ti ljudje so precej praktični. Avslr. konzulati uradujejo navadno samo nemški, pri mnogih takih zastopnikih naše monarhije ni vslužben ni jeden človek, ki bi znal koji drugi jezik avstr. narodov. Tu v Porto Alegru srno celo tako srečni, da imamo Nemca iz »rajha" za konzula, vslužbenci seveda tudi sami Nemci. S tem nočem morda zagovarjati ali opravičevati »polentaše", ki se baje edino iz tega vzroka skoro brez izjeme vsi obračajo do italijanskega konzula, kateri jim drage volje vstreže v vsaki zadevi ter jim največkrat izposluje ital. državljanstvo. Na ta način gredo novci, namenjeni v Avstrijo, v blaženo Italijo.
Kdo pa potemtakem ostane Avstrijec, boste rekli nehote? Kdo drugi nego vedno pošteni in značajni Slovan. Oni rod, čigar očetje so vedno v prvi vrsti stali med bra-nitelji avstr. mej, koji so skozi stoletja odbijali navale krvoločnih Osmanov; v eni roki plug, v drugi puško in meč so tvorili ne-prodirni zid na jugu cesarstva, dočim so imeli severni narodi dovolj prilike se razvijati iit popolnjevati svojo kulturo, s kojo se danes iolifco ponašajo; oni rod, kateremu se že od nekdaj plačuje zvestoba in požrtvovalnost z brezobzirnim preziranjem in kračenjem najsvetejših mu pravic! Slovan v Avstriji, ki se še danes mora boriti za obstanek proti so vragu, kateremu je branil življenje in imetje, se mora boriti brez pomoči od tiste strani, na kojo prisega in za kojo je pripravljen žrtvovati celo svojo kri, ta je .lajverneji Avstrijec, ki goreče ljubi svoj dom in skoro obožuje svojega vladarja. — Toliko sem hotel omeniti, g. urednik, da si morete načrlali nekako sliko tukajšnjih sorojakov, ako Vam pripovedujem o kakem društvu v avstrijskem duhu.
Letos, ko se praznuje 50. obletnica vladanja našega presvitlega cesarja,  se pri-
polje bližajoče se borbe,  ker je  vsak z napetim pogledom iskal samo motvoz.
Vseh š3c-t je izpustilo četvorke, brzdajoče jih z vajeti. Prostranstvo, ki ga je bilo treba predirjati, je znašalo dvesto petdeset korakov. Treba je bilo bistrih očij, krepkih rok in dokaj mrzle krvi, ako je hctel priti kdo zmagoslavno iz te prve skušnje.
Novodobne dirke niti ne dajo človeku pojma o tem, kaj so bile dirke v slarodavnosti.
Orjaško, od belega peska leskeče se pozorišče z granitovim obzidjem, po njem drve vozovi iz zlata in slonovc kosti, lahki in mični, v katere se nahajajo vpreženi ognjeni konji. Vozniki, zali mladeniči, katerih kratka obleka je še povečala močne mišice, stoje ravni kakor vzidani, navzlic divjemu diru vozov — rekel bošr kipi bogov. Gotovo je bil to mičen prizor.
Borilci so drvili k zidu; vsak je hotel biti tam  prvi. Množica jih je spremljala s krilom.
Štirji so se ob enem približali zidu. Trombar, stoječ na strani pretorja, je dal znamenje. Za dve sto stopinj ga ni bilo mogoče slišati. Videči njegovo gibanje so siniki spustili trak, ko so baš kopita Messalovih konj dosegla naznačeno črto. Rimljan je dvigni bič, spustil vajeti jn^irjavši naprej, prvi dospel k zidu.
»Jupiter je z nami! Jupiter je z nami!" je zagromelo med njegovimi privrženci. (Dalje pride).
pravljajo avstro-ogerski podaniki ne le v mejah monarhije, temveč tudi izven istih, po vseh delih sveta, da proslave ta važni dogodek na dostojen način. Tu živeči avstr. Slovani, ki vedno v duhu sledimo .dogodke v naši domovini, smo bili užaljeni, ko smo uvideli, da se nikdo ne gane in že radi tega, da ostanemo čast Avstrije, smo sklenili* da poskusimo še enkrat združiti Avstrijce v začasno društvo za prireditev jubilejne slav-nostl. Nekaj mož, njim na čelu Hrvat g. M. L u k i C i C, je počelo delovati z vso požrtvovalnostjo, osebno nadlegovalo in drezalo ljudi in konečno se jim je posrečilo dobiti nad 30 podpisov. Zaspance je bilo menda nekoliko sram. Da ...» to prisiljeno domoljubje prehitro ne ohladi, je pozval v ta namen izbrani odbor vse avstro-ogerske podanike na malo zabavo v proslavo rojstnega dne Njegovega Veličanstva.
Dne 17, t. m., kot predvečer rojstnega dneva cesarjevega, se j« zbralo v la namen okrašeni dvorani tuk. hotela »Globo* blizu 30 tu živečih Avstrijcev. Celo konzulat je odposlal svojega zastopnika. Po prvem nagovoru istega zastopnika, ki je končal z na-pitnico na presvitlega cesarja, se je »*azviia precej živahna zabava. Govorili so tudi nekateri drugi rojaki, med njimi zlasti gospod L u k i č i e, ki je povdarjai, da se složimo in složno delujmo, ako hočemo doseči prava in varstvo, katero v teh deželah mnogokrat potrebujemo, gospod W e i s s (Čeli) je kri-tikoval postopanje konzula in zahteval, da se reč premeni, da dobimo zastopnika, ki z nami čuti in zna še kaki drugi jezik Avstrijcev. Burno odobravanje. Dalje je govoril pisec teh vrst ter posebno naglašal, da je sramota za Avstrijce, da se tako malo poznamo, ko bi morala nas vezati vsaj ljubav do vzvišenega vladarja, ako smo ?.<>, v drugih stvareh nesložni. Ta ljubav je, ali bi morala biti, globoko vkorcninjena v vseh avstrijsko mislečih srcih in to odkritosrčno ljube en hočemo danes v duhu položiti pred prestol Njegovega Veličanstva kot neznatni dar za 08. rojstni dan. Zopet živahno odobravanje in »živio" klici v vseh jezikih! Kol najlep.v trenotek tega večera moram omenili, da smo nekoliko kasneje se združili navzoči Slovani za eno mizo in so zase zabavali. Sledile so napilnice na vsako kronovino posebej; pri vsaki taki napitnici je moral dotični rojak začeti najlepšo pesem svoje narodnosti, na kar smo vsi peli, kot: »Liepa naša domovina", »Kdo domov nmj", »Naprej* in »Luna sije", »Rado ide Srbin v vojnikr", »Zame oezi", dalje je Čeh H ase k izvajal nekoliko odlomkov iz Smetanove opere: »Prodana nevesta" itd. — Redko so nam podaja prilika v tujini, da se moremo zabavali prav slovanski, zato ostane ta večer vsaj nam Slovanom v trajnem spominu. O tej priliki z zadoščenjem opažam, da se bo našo malo društvo »Jugoslovanski O r a o* kmalu znatno povečalo, bratje Cehi so nam obljubili, da k nam pristopajo ter da poskrbe za češke in druge slovanske knjige in časnike. Živela vzajemnost Slovanov, živeli Č e h i, kot prvi boriteiji občeslovanske ideje!
Drago ti n Št r u c e I j.
Domače in razne novice.
Še o adresl na cesarja. — »Edinosti" pi?'.jo iz Gorice: »Desetorica izljučno od katoliškega ljudstva izvoljenih slovenskih deželnih poslancev je dosegla, da so se izbrisale iz udanostne adrese na Njegovo Veličanstvo vse lažiliberalne fraze; zahtevala je tudi odločno še sledeči dodatek: »Katoliška cerkev časti v Njem (našem cesarju) zvestega sina in očetovskega zaščitnika, narodi Onega, ki je dal vsem enako pravice in delavci ne le Onega, ki jim je dal koristnih ustanov, marveč jim je pripomogel do politiškega prava". Ko bi bil prišel slovenskim poslancem samo še zastopnik virilnega glasu na pomoč, bila bi adresa spopolnjena tudi v katoliškem smislu, kar je vedno in posebno pa se v sedanjih socijalno-anarhističuih časih za kateličane posebne važnosti. Mislimo namreč, da je virilni glas v prvi vrsti poklican varovati in tudi do skrajnosti zastopati koristi in ugled katoliške cerkve ravno tako, kakor imajo po ljudstvu izvoljeni poslanci dolžnost varovati v prvi vrsti narodne in gmotne koristi svojih volilcev, verske pa le v slučaju opravičene odsotnosti špecijelno za to poverjenega cerkvenega zastopnika. Zato nam ni nikakor doumno, da ni prišel na pomoč kat. slovenskim poslancem označen zastopnik niti v oni zadevi, katera se eminentno nanaša na vgled kat. cerkve in vere'."
Rariiopravnost pri c. kr. naincst-HlStvu v Trstu. ~~ Na črni deski pred rav-nateljsko pisarno c. kr. višje gimnazije v Gorici so pribiti oglasi, zadevajoči razpis nekih
dijaških ustanov, deloma samo v nemškem, deloma pa v nemškem in v italijanskem jeziku, Čeprav so ustanove namenjene izključno dijakom slovenske in hrvatske narodnosti. Tako n. pr. ustanova pokojnega škofa Dobrile kakor tudi ustanova ranjkega kanonika Jakoba Č r n e t a iz Tomaja na Krasu. Seveda to se ne pravi samo prodirati primorske Slovane — marveč celo izzivati jih!
Kako delajo s Slovenci v Gorici. — Lovišček Janez iz Kanala, stanujoč v ulici Orzoni, je čital »Sočo* ter ga je nekaj Ijudij poslušalo. Mož, zvest Slovenec, veren Avstrijan, mirna duša, je odobraval, kar je pisala »SoCa*, saj je rekel sam da je bilo tisto število našega lista „za vsakega Človeka, ki ima kaj čuta krščanskega, tako tužno, da se ni bilo mogoče zdržati solz*. Neka laška cestna baraba je slišala moža, ko je čital naš list ter je hitela na redarstvo. Res, kaj se zgodi ?! Modre glavice na redarstvu so pokazale vso svojo »kunšf, češ, tam v ulici Orzoni imamo prav nevarnega človeka, ki bi s svojo osebo lahko napravil strašanske izgrede, ker ga vse pozna, kar je Slovencev; on bi jih malo podšuntal, pa bi bilo kar hitro vse na nogah. G. C o n t i n je hitro zapovedal straži, naj brž gre po lega tako nevarnega moža. Dobili so ga na ulici zraven Korna, ga klicali k sebi, če je morda on tisti drvar »di via Orzoni*. namreč »siate Voi ijuel uoiu, che spacca legna in via Orzoni". Nič ni vedel, zakaj in kako, prijeli so g.i ter odpeljali na redarstvo.
Prišel je komisar in mož ga je vprašal, zakaj ga tje kličejo, ali g. komisar ni slišal na nobeno uho. Čez dolgo časa potem, skoro za tri četrti ure, pride zopet komisar z inšpektorjem ter ukaže straži, da ga naj odpelje v zapor. Moi je bil v zaporu od sobote 17. t. m. (dan pogreba cesarice) od 10'/» dopoludue do torka do 10. u r e d u p o I u d n e nič preslišali; zahteval je odgovor, zakaj je bil aretovan, ali odgovora i.i dobil!
Reja iz Kozane, ki trži s sadjem, mlad mož, je na trgu nekemu Italijanu brcnil čebulo pod prostorom, kjer je prodajal ter rekel proti Italijanu i«i kraljestva baje, da Gorica -kakor pravi »Karjola* --- ni laška zemlja ; storil ali rekel pa ni na sploh prav čisto nič hudega. Kaj se /god: ?
Drugo jutro pride Reja na trg; tržnemu nadzorniku, zagrizenemu lahnim, je oni Lah vso reč kdo ve v kakih barvah naslikal. S kralka, tržni nadzornik je udaril moža po roki, da mu jo ves drobiž, okoli o e;ld., kar je imel v roki, padel na tla ter ga je na to zapodil s trga. Reja se je šel priložit na redarstvo, a našel ni nobenega, pač pa je tr/.ui nadzornik lam našel, kmalu na to, redarja, ki je Rejo aretoval. Vtaknili so ga v luknjo, preshšavali ga niso kdo ve kaj, (bilo je ha* isto solmlo, kot gori) in so ga izpustili še h-v nedeljo popoludue iz zapora u a intervencijo odvetnika, katerega je v to svrho najel prijatelj Reje, čeprav mož ni storil nič takega, da bi bil zaslužil zapor.
»Vič ne rečemo, ampak samo prosimo gg. čitatelje, naj premišljajo o teh dejstvih, kam plovenui v Primorju V !
Kaj pa Uvi — V sredo je čakal na1-šef v čakalnici poslanske zbornice na veleč g. dr. A. G r e gorčic a, ki jo bil takrat navzoč v tajni seji Slovanske-krSčansko narodne zveze. Isti čas je prišel tjekaj tudi jeden svetnikov e. kr. okrožne sodnije v Gorici in je poiskal lam — poslanca Blaža z Razdrtega, ki je vse drugo, le naš ne! -• Kaj pa je imel tako nujnega?! Menda vendar ne, da bi Blaž z zavijanji opral sloven-ko-nemškega ultra-laškega uradnika Zorrerja ? (— Pravilno ime je — Cerar! Gospod Z o r r e r, ne zamerite')
V kakosnl .slovenščini doplMijeJo luski trgovci Slovencem na deželi. -- (Pismo je pisano i]t\c 13. junija t. 1.) • - Nam so povedli kar imate velika botega naša reči. Mi predamo več blaga v Kobarid, no tudi bolči kup koker Lubliaui. Se imate kai potreba, vas poslatim laimpiona. Tiste Blandruk Knderlin koker kampiona vas damo po 2~> no 2t- no tudi skont. Imamo lepa Croise. Satin, Oxford, Zefir, Cotonina ruša no biol.i, več sorta facola. Se čete vas poslatim kačiu pieca sa videt; tiste kar ne vas napadel, v.i«= tudi nasai usau.emo.
Vas posdravemo lepu.
Trs sv. Mihaela. — Ljudje so večkrat pomolijo, da ne vedo pravega dneva, koda; je ta trg. Letos n. pr. so večina misiili, \U je bil 2«>. I. m., pa bo še le 3. okt„ t. j. v ponedeljek. — Kupčija zadnjega trga tega meseca je bila jako slaba glede živine in sploh v vsakem pogledu vsled. deževnega vremena.
Oznanilo c. kr. finančnega ravnateljstva v Trstu. — V smislu"§ 201 zakona od dne 25. oktobra 1S%. d. z. št. -220. mora vsak, kedor je v kraljevinah in deželah zastopanih v državnem zboru, dolžan izplačevati za eno osebo prejemkov na plačilu ali pokojnini, označenih v § 167. na leto več kakor 000 gld., predati vsako leto davčnemu oblastvu naznanilo o osebah, ki imajo pravico do Mi prejemkov, navede njih ime, stanovališče in posel, potem višino in vrsto v prejšnjem letu izplačanih prejemkov. Ako tacih prejemkov ni bilo celo prejšnje leto, je povedati znesek letnih prejemkov in dan od katerega ali do katerega so se izplačevali.
Pri stalnih prejemkih je napovedati njih izmero ob Času, ko se je dalo naznanilo; pri premenljivih  zneskih po  tisti znesek, ki
so dosegu z zadnjem letu, t, j, v dobi dvanajstih mesecev pred oddajo naznanila: n. pr. če se je oddalo naznanilo 20. oktobra 1898. tisti znesek, ki je bil izplačan v času t,d 20. oktobra 1897. do 19. oktobra 1998. Na temelju napominjanih zakonskih določb in na temelju čl. 40 izvršitvenega predpisa k IV. poglavju označenega zakona, predpisa objavljenega v d. z. št. 108. od leta 1897., poživljajo se radi priprave za odmero osebnega dohodninskega davka za leto 1899., delodajalci, kojl plačujejo prejemke imeno^' vanih vrst, naj predložijo ona naznanila in sicer v neposredno-državoem mestu Trstu in v okoličanskih občinah pri c. kr. davčni administraciji v Trstu, v poknježeni grofiji goriški in gradiščanski pa, in v mejni grofiji istrski pri pristojnih c. kr. 'okrajnih glavarstvih, davčnih oblastih prve stopinje, in sicer najkasneje do 25. oktobra 1898.            j
Uzorei zn naznanila dobe se brezplačno pri pristojnih davčnih oblastih I. stopinje (loraj za Trst in okolico pri c. kr. davčni administraciji, v Gorici, Gradiški in v Istri pa pri pristojnih okrajnih glavarstvih).
Kazenska določila radi neresničnih naznanil ali upusla teh naznanil, dahajnjo se v §$ i»40, 211, 243. M. G in 214 zak. 25. oktobra 1890. d. z. št. 220.
li Brd. — V Kojskem županstvu e bližajo nove obč volitve, tipati jo, da zuitfgn stranka sedanjega g. župana. Sicer se na vso moč pripravlja, kakor pri zadnjih volitvah, posebna stranka v Kojskem, ki bi rada strmoglavila sedanjega župana. Na čelu jej stoje možje, ki v vsakem obziru zaostajajo daleč za sedanjim g. županom. Mesto da bi bili veseli, tla so vendar enkrat dobili poltenega župana in bi ga Se prosili, da vslraja na svojem mestu, se mu ustavljajo. Morda jim pa bas njegova poštenost in odločnost ne ugaja! Še ve, v motni vodi se bolj uspešno ribari, Želite li, volilci, da se povrnejo časi prejšnjih županov? Ne dajte ?e speljati na led kakemu sebičnožu, ki hlepi le po časti in po       groših!
Zlasti je dolžnost čas. duhovščino, da st* postavi po robu vsaki nasprotni stranki. Si-ianji g. župan je to zasluži!!
Iz Soške doline. — Nekdo nam piše : .Nedavno sem bil v Gorici. Moj prijatelj jo cital iz radovednosti .Karjolo* ter meni — ker jezika žlobodravih, čivkajočih vrabcev no razumnem, prestavljal vsebino. Zapomnil sem si samo to, kar piAe o Soški dolini za čas, ko bo tam tekla prodolska železnica. »Karjula* pravi, da kdo se bo predrzni!, nastanili se lam med divjaki — Slovenci, kjer ni varen življenja itd. Na tako grde in nesramne besede rečem le, da krivonoscev in laških izzi-vačev po Soški dolini ne potrebujemo, ne zdaj in tudi jih ne bomo potrebovali kasneje, ko bo tekla predelska železnica. Za potrebna podjetje smo tudi mi tu, a pri nas najde lahko zavetja ob jeduem vsak pameten človek, pa naj si bo te ali one narodnosti, ako miidi resno z nami, izzivačev in laskih pre-napeležev pa ne maramo. Ti naj nikari ne hodijo k nam, na le gredo še le bolj na jug. Mi bomo že znali gospodariti si doma brez njih*.
Oropani zamorce! •-- V Ajdov-- č i n i v krčmi g. liraliua se jo trudil neki . amorec, dasiravno „neuio* in nabiral po ttjogovi moči miiodarov za »Šolski dom". Ali iriej usoda je bila tudi njemu več kruta nego mila. Na Šmaren dan je napravil g. Hr.itiiia \ njegovi na novo sezidani lepi dvorani javni ;!.e>- v korist „Soškemu domu*, in to ne :••:> /. u-peha. Vbc;:i zamorec si ni mogel ta 'i.ui dospeti do velikih zaslug, ker dn^.o Ijud--Jvo je imolo misli več pri plesu kot pri ra-¦ '.<¦¦ tarnosti; nasprotno pa še, naše! se je '.ektlo Ki je bi! gotovo sovražnik .sitega* /a-: sena, imenom „u,'.mo\ič*. Vz< 1 ;.m je o pozni ::»«"•; seboj, razbil, svojega imetja oropa!, in :..i zadnje vliuhe! vrgel kjer mi ga drugi dan pa samo polovica na*!t. — liog tla-, da bi ••¦¦ posrečilo dobiti tega .u/moviča" in potem •u hi ga .fajn*  namazali.
Iz Devlna nam pijejo 20. t. m. — Zaano je Vam, da =n bili na večer 14. t. '.'... »izgredi* zoper .Legino* Šolo. Na to je prišlo it) vojakov s :1 častniki in sežanskim komisarjem G o r i z u 11 i -jem. Cenjena je 4<oda na 500 '/n\. Otl tedaj se mir ni več motih Ud Uevincev ni bilo nijednoga demou--'ranta, vendar so 3 zdaj poti ključem, ki so kakor govore, izgrednikom orožje posodili. Vo-,'"ki so odšli, a stvar še ni končana. Orožniki jih love sedaj kar trumoma in uklonene vo-•li.io v zapor. Nekatere bližnje vasi bo ostale {"»polnoma prazne.
2:?. t. m. pa je došlo 40 vojakov v bližnji Šti v'a n, da čuvajo ondotne tovarne pred izgredniki, ki so baje napovedali svoj prihod. Danes je vojaštvo odšlo. Posledice pa izgrednike še*le čakajo. Ječe so kar prena-polnene ž njimi. Love jih neprestano. Toda ne samo orožniki jih love, tudi privatne osebe jih izročajo pravici. Najbolj se odlikuje tuk. pajiščinski lovec B i k s n e r, rojen Tirolec, ki se sam ponuja za špijona. Ali je g. knezu to znano, kaj počenja njegov hlapec, ne vem. Siram ga bilo!
V slovo. — Poročajo nam: 20. t. m. *e je poslovil od nas iz Devina prec. g. kaplan Josip TJ š a j. Vsi Devinci ga bomo težko pogrešali, kajti bil je unet duhovnik in zaveden Slovenec. Ostali pa mu kličemo: Bila Ti sreča mila na bregu bistre Sofiel!
Naročnikom. -— Tretje četrtletje je pri koncu. Prosimo torej, da vsak naročnik iz-
polni svojo dolžnost do našega upravmštva, kakor jo točno izpolnujemo mi! Saj vsakdo vidi, da stojimo nevstrašno in odločno na straži proti vsem lopovščina m, ki se god6 našemu narodu od katerekoli strani. Naša nevstrašenost nas 'itoji cesto nemalih žrtev, da ne govorimo o sitnostih in ro-varstvih, s katerimi se nam je bojevati. Naši naročniki pa naj nas podpirajo vsaj s tem, da točno plačujejo naročnino. — Ako list komu ustavimo, je zamera gotova: mnogi ^pa čakajo s plačilom-* to!Hee««»*asa, dokler jih odvetnik ne zgrabi. To nilepč, ne častno za nje! Prosimo, naj vendar vsakdo rado-voljno vrši svojo dolžnost!
Razgled po svetu.
Trgovin* M minister dr. Mrenrcltlicr
je oznanil svoj izstop ministerskernu predsedniku, ker se je vlada izrekla proti nujnim predlogom nemških veleposestnikov.
K položaju. — »Slovanska kršč. narodna zveza* je baje nameravala izstopili iz večine in je imela v tem pogledu burne seje. Slovenci in Hrvatje imamo res mnogo vzroka, obrniti hrbet vladi ter jej ne več tiačaniti, kajti vlada z vsem aparatom dela proti nam. Vendar ne vemo, če bi bilo pametno udati se kranjskim klerikalnim poslancem ter v sedanjem položaju izstopiti iz večine ter tirati nasproti vladi opozicijo, čeprav je ~- kakor rečeno --- za to dovolj povodov. Resnost j položaja zahteva dokaj previdnosti in zato bo j menda za sedaj še bolje, če ne izstopijo iz j večine, pač pa je potreba interpclovati na solidarnost klubov desnice ter s pomočjo isle zahtevati pravic zatiranim Slovencem in Hrvatom. Z opozicijo sedaj bi se poslanci osamili, bi ustvarili nov položaj, kateri bi bil najbrže škodljiv nam vsem. Pred vsem je potreba delali na to, da se omogoči de', »vanje državnega zbora, potem je kolikor toliko dana prilika zahtevati in tudi kaj doseči.
Ohstrukcija se bo najbrže nadaljevala, če se tudi morda pri eni ali drugi seji ne pokaže. Obstrukcijski listi jo napovedujejo in menda bo tudi v prihodnjo njihova beseda merodajna za Nemce na sploh.
Poljski poslanec li u lovski je hotel Poljak«' odpraviti od Cehov, a svojim govorom jo je pri sodrugih skupil, kar kaže, da Poljaki ne nameravajo nikake zvezo z Nemci.
Položaj še nikakor ni jasen, vrvi in drvi sem ter t je, konec razmišljanj in ugibanj pa bo najbrže tak, tla državni zbor pokaže zopet jasno svojo nezmožnost za delovanje, kakor je bilo to v zadnjih časili
Zadnje vesti. — Slo ska krščansko narodna zveza je sprejela p Uog, s katerim je izrazila skrajno nezadovoljnost glede stanja Slovencev, Hrvatov, in Malorusov in glede pt»stopanja vladnih organov proti istim. Zveza ostane v večini, dokler hod«1 poslednja zvesta načelom izraženim v adresnem načrtu. Vlado pa bode zveza sodila po dejanjih.
V  seji t i rž. zbora 29. t. m. je finančni minister predložil proračun za leto 1898. Poslanci Sclnvegel in tovariši so predložili nujni predlog, s katerim opozarjajo na veliko gospodarsko škodo in nezakonitost, ki bi nastala, ako bi se uagodba z Ogersko sklenila na podlagi § 11, ter zahtevajo nemudnega pojasnila o pogajanjih z Ogersko. Podano je .L(• več sličnih predlogov, zahlevajočih tudi takojšnjo odpravo § 11. Znova je podanih več v prejšnjem zasedanju stavljenih pred-ir.gov, med temi obtožba grofa Badeuija radi znanih dogodkov. Kaiser iu tovariši so predložili obtožbo proti grofu Ihunu iu vladi radi uporabe g 11 iu posebno radi zlorabe lega paragrafa v svrho izvedenja nagodbe, s čemer da je kršena ustava, Silvester pa nujni predlog glede železnice čez Ture.
Iirzojavka. Dunaj :10. — Kekurzi primorskih posojilnic proti neču-venemu nalogu nameslnišlva  ugodno  rešeni.
Atentat na slovensko uradovanje. —
Naš gosp. šef m; je odpeljal še isti večer na Dunaj, da govori na merodajnih mestih o zadnjem atentatu na slovensko uradovanje. - Brzojavka sama je zbudila občo po/.ornost. Se isti dan so jo prinesli doslovno razni dunajski listi, »Politik*, ,Narodni Lisly" in še drugi v Pragi; tudi »Grazer Tagblall* je imel poročilo še isto noč.
V  parlamentarnih krogih je zbudila veliko presenečenje. Predsednik poljskega kluba vitez J a \v o r s k v je takoj poiskal mini-slei^kega predsednika in mu izročil brzojavko (katero je dobi! istočasno tudi sam) s primernim priporočilom.
Slovanska-krščansko-narodna zveza je prejela brzojavko v seji, v kateri se je uprav vršila rezka razprava o zatiranju Slovencev ki Hrvatov na jugu, vsled česar naj se preide v opozicijo. Umevno je, da je ta brzojavka duhove še bolj razdražila.
Kreta. — Turčija noče odpraviti svojih vojakov s Krete, čeprav je to obljubila storiti. Radi tega so »krečanske vlasti" izjavile, da nastopijo s silo proti Turčiji, če svojih vojakov, ki so tudi povod nemirom, ne odstrani takoj.
Šuansko-ainoriška vojna. — Pogoji, pod katerimi se ima uveljaviti končno mir, Se vedno niso dognani. Posvetovanja se vršo, a do pozitivnega zvršetka še niso prišli.
Kolumbove zemske ostanke prepeljejo Španci iz Havane na Kubi v Granado.
Razgled po slovanskem svetu.
Slovenskemu ueltcljstvu! —Vsi narodi širne in mogočne Avstrije žaljujejo z ljubljen, m svojim Vladarjem ob nenadomestni izgubi, ki je tako nenadoma zadela Njegovo Veličanstvo, presvitlega  Cesarja,   monarhijo,
— nas vse.-------In to  sožalje,  ki  se je
tako mogočno — rekel bi veličastno — pojavilo, je našemu Očetu — vladarju gotovo blažilni balzam, ki mu olajšuje te težke tre-notke Njegovega življenja.
Patrijotizem, ki se ravno ob tem groznem udarcu tako lepo kaže v vseh slojih avstrijskih narodov, prošinja gotovo tudi nas slovensko in istrsko-hrvatsko učiteljstvo. S svojim Cesarjem tudi nu čutimo. Spomin na »rožo bavarsko", na Njo, ki je imela tako čuteče srce za vsako človeško bol, bode nam neizbrisen. A to nam ni dovolj! Tudi dejansko hočemo pokazati svoja patrijotična čutila. S skromnimi svojimi močmi hočemo postaviti svojej Cesarici dostojen spomenik, da oveko-večimo Njo, ki je vredna ovekovečenja.
V  zmislu blagih načel, ki so vedno vodila Nj. Veličanstvo, pokojno cesarico Elizabeto, je sklenil podpisani direktorij, trdno uverjen, da ž njim soglaša vso v »Zavezi* združeno slovensko in istrsko-hrvatsko uči-leljstvo, tla se ustanovi potom prostovoljnih prispevkov tri »Cesarice Elizabete ustanove** po 50 gld., in sicer ena za Kranjsko, ena za Štajersko in ena za Primorje. Te ustanove naj so namenjene učit. sirotam in v pomanjkanju teh pa učiteljskim otrokom, ki se šolajo na srednjih ali na visokih šolah in se bodo podeljevale vsako leto v 10. dan s e p t e m b r a.
V  slabih naših gmotnih razmerah sicer ni pričakovati, da bi se potrebna glavnica nabrala že letos; a to tudi ni, da bi moralo biti,  nabiranje traja lahko delj časa.
Overjeni pa smo, da bo spomenik, ki ga bomo s tem postavili pokojni cesarici EiizabeU, dostojen znak našega patrijotizma, zgrajen po načelih Nje, ki je bila velika zaščitnica ubogim sirotam, zgrajen »z dru-ženimi močmiJ"
Vas pa, častiti stanovski tovariši in lo-varišice, prosimo, tla blagovolite odzvali se našemu pozivu polnoštevilno vsak po svoji moči, ter položili svoje darove na oltar patrijotizma in milosrčnosti.
Direktorij „Zaveze slovenskih ttftlt* tfruStev" v Št. Juriju pri Kranju, dne 18. septembra 1898. Drag. Časnik,                      L. Jelene,
tajnik.                               predsed.
O p o m b a. Prispevki naj se blagovolijo za zdaj vpošiljati blagajniku ..Zaveze".
„Zadrilf?a". — Glasilo slovenskih in istrsko-hrvatskih posojilnic in hranilnic. (Vabilo na naročbo). Prvi splošni zbor slovenskih in istrsko-hrvatskih posojilnic v Ljubljani je sklenil:
»Vsa društva in zadruge, ..i so namenjene v podporo slovenskim in istrsko-hr-vatskim posojilnicam, naj vzajemno postopajo, naj imajo svoj organ, s katerim bi se slovensko in istrsko-hrvatsko posojilnistvo in vse slovenske gospodarske zadruge pospeševale. Ta organ je ob enem glasilo vseh slovenskih in istrsko-hrvatskih posojilnic in gospodarskih zadrug, katere naj ga podpirajo malerijelno iu duševno*.
Ob enem je zbor poveril »Centralno posojilnico slovensko", da izvrši njegove sklepe.
Med najvažnejšimi sklepi se nam poleg ustanovitve jubilejske zaloge in podpiranja »Naše straže* dozdeva ustanovitev posebnega glasila za naše posojilnistvo.
Na splošnem shodu se je sicer zelo ugibalo o tem, da bi se le kateri izmed obstoječih časnikov sprejel kot organ slovenskega in islrsko-hrvatskega posojilništva; toda niti jeden časnik ni popolnoma ugajal, da-si se je bil jako zaslužen časopis sam v to ponudil.
Zato je sklenila »Centralna posojilnica slovenska", da bode z novim letom poseben časnik izdajala za koristi naših posojilnic in vseh drugih gospodarskih zadrug, če bi tudi s tem še kaj žrtvovati morala od svojih itak pičlih dohodkov. Pa tolaži se s tem: Pred 15 leti je bilo mogoče, da je »Zveza slovenskih posojilnic* izdajala svoj mesečnik »Zadruga*, ko je bilo vseh slovenskih posojilnic komaj 30. Izmed 150 posojilnic in 50 drugih gospodarskih zadrug, kolikor jih je sedaj, se bode pa že dobilo toliko domoljubnih naročnikov, da list ne bode imel prevelikega primanjkljaja. V tej nadi se bode torej zopet oživelo z novim letom glasilo
»Zadruga" list za narodno gospodarstvo, in izhajalo enkrat v mesecu ter staio 2 gld. na leto, oziroma 1 gld. za posojilnice-za-družnice »Centralne posojilnice".
•Ta list bode odprt vsem slovenskim in islrsko-hrvatskim posojilnicam in hranilnicam ter gospodarskim in vsem drugim zadrugam, kmetijskim, konsumnim in sličnim društvom. Na razpolago je seveda tudi cenjenim društvom: »Zveza slovenskih posojilnic" v Celju in »Zveza kranjskih posojilnic" ter društvu »Gospodarska zveza" v Ljubljani, pa tudi vsem domoljubnim pisateljem, kateri hočejo s svojim peresom pospeševati slovensko in islrsko-hrvatsko narodno gospodarstvo.
V Krškem, 15. avgusta 1898. Naželstvo »Centralne posojilnico slovenske".
Domača banka. — Kreditna in es-komptna banka — akcijska družba — v Ljubljani. — Pod tem imenom hoče »Splošno kreditno društvo" v Ljubljani ustanoviti banko za vse naše pokrajine, t. j. za Kranjsko, Južno Štajersko, Slovensko Koroško, Goriško, Istro in Trst.
Splošno kreditno društvo — registro-vana zadruga z omejeno zavezo — začne poslovali s 1. oktobrom t. 1. V upravnem, odnosno v nadziralnem odboru so možje, katerih imena jamčijo za uspeh.
Vrhu teh so pa društvu pristopile že najboljše in najuglednejše domače firme.
Prva naloga naša v tem oziru je, da si uredimo trgovske kreditne razmere, ker le tako oživimo industrijo in pospešujemo domačo trgovino in obrtnijo.
Vse to more storiti samo banka, katera nas zveze s svetovnim tržiščem in z avstro-ogersko banko.
Glavni delež — pozneje delnica — znaša 100 gld. (§ 28. pravil določuje, da za-morejo biti izvoljeni upravnim svetnikom le tisti členi, ki so vplačali najmanje 10 glavnih deležev po 100 gld.) Delež naj se vplača takoj ali pa naj so vplača takoj vsaj 20%, ostanek pa osem dnij po pozivu; vplača se po položnici ali pa osebno v pisarni na Dvornem trgu h. št. 3 v Ljubljani.
V  bodoči banki naj bi se osredotočilo vso denarno, bančno in kupčijsko gibanje po vseh naših deželah.
Pospešujte jo torej vsi s pristopom!
Pravila, pristopnice, položnice in vsa pojasnila se dobivajo brez stroškov od »Splošnega kreditnega društva" v Ljubljani, Dvorni trg h. št. 3.
Poziv! — V podnožju Sv. Višarij ležečo slovensko »Ovčjo ves" je zadela dne 17. septembra t. I. ob 1. uri po noči grozna nesreča. Nastal je po dosihmal neznanem načinu požar, ki je tekom eno ure vpepelil 38 hišnim posestnikom vse njih premoženje. Vaščani, kot posestniki, se ne morejo pri lastnem malem zemljišču preživeti in so tako prisiljeni si iskati svoj kruh kot drvarji v tujem svetu. To je vzrok, da ob času požara ni bilo domačih možkih, ki bi branili svoje imovilje. Beda in potreba je velika in to tem večja, ker jo uničil požar tudi cerkev. Škodo je blizo 100.000 gld. in siromašni prebivalci so bili za neznatno svolo zavarovani.
Podpisani ohrač jo se tem potoni do usmiljenih bratov Slovanov ter trkajo v upu uslišanja na njih srca, da bo vsak po svojih močeh pomagal olajšati nesrečo svojim bratom v Ovčji vesi.
Blagohotna vsakovrstna darila vsprejema Jože Svalofi, župn. upravitelj v Ukvah na Koroškem.
V  Ukvah, i\nc 25. sept. 1898.
Luk. Zelnik             Franjo Grafenauer
župnik.                           dež. poslanec.
Jože Sva ton.
Književnost.
Cesariea Elizabeta. — V spomin na preblago vladarico avstrijsko povodom Nje žalostne smrti slovenski mladini sostavil (sic!) Jakob Dimnik, učitelj v Ljubljani Založil I. Gionlini v Ljubljaoi. Tisek »Kat. tiskarne", cena 15 kr., s pošto 18 kr.
Tako se zove prav lično napisana knjižica s sliko preblage cesarice. Knjižica ima 19 poglavij, katera obsezajo njeni životopis, kratko a jedernato pisan. V knjižici dobiš vse ono, ker želiš vedeti o nesrečni cesarici od nje rojstva pa do smrti.
Knjižico moramo prav toplo priporočiti vsem, zlasti pa šoiam.
Lebanov »Čcliovin" na Primorskem In na Kranjskem. — i čim je žandar-merija o Cehovinovi slavnosti v Brantci hitela zaseč Lebanovo knjižico o našom junaku, je veleslavni c. kr. deželni šolski svet v Ljubljani priporočil isto delce vsem šolam na Kranjskem, in to vsled razpisa veleslavno istega z dne 18. avgusta t. 1. št. 2172., a »Vrtec", list za mladino, kateremu je urednik prof. Kržič, ud c. kr. deželnega šolskega sveta na Kranjskem, je o Lebanovi knjižici pisal nastopno: »Izvrstna knjižica! Gospod pisatelj nam najprej kratko pa krepko naslika hrabro delovanje in častno odlikovanje našega junaka, potlej pa še navdušeno opisuje njegove osebne vrline, kako se je odlikoval kot človek, kot katoličan in vrl slovenski narodnjak. Jako priporočamo lepo knjižico slovenskim dečkom in mladeničem, Še posebno pa vojakom".— Brez komentara!
Seidcn-Diiinaste 75 Kr.
bis fl. 14'65 p. Met. — sowie sclnvarze, weissr antl farbige Henneberg-Seide von 45 kr. bis fl. t4*65 p. Met. — in den motlernsten Geweben, Fnrben und Dcssins. An Prlvate iiorto« und steuerft-el ins Haas. Muster umgehend.
O. Henncljerg 's ScMon-Fabrikou [k. u. k. Hofl.] ZtmiGB.                       (B)
njštvu.
Na prodaj je krčma
.AlBoscMio^Prigojzflft)
'y Solkana štv. 172.
z tremi vrli. Proda se bodisi samo poslopje z vrti, ali z pohištvom vred. Ponudbe naj se pošiljajo na naslov:
Andrej Boltar,
v Solkanu, h. štev. 172.
4-1                                                                               2-1
Podpisani uljudno naznanja slavnemu občinstvu, da otvori v soboto 1. oktobra t. I.
novo mesnico
na trgu Sv.-Antona, kjer bode prodajal vedno sveže meso po sledečih cenah: Sprednji dei 53 kr., zadnji del 64 kr. kilogram. ~ Zagotavljaje   točno  postrežbo, se najtopleje priporoča.
Frane Oultn.
Naznanilo.
Podpisani naznanja, da je s 1. septembrom 1898. prevzel žage g. Godine v Lokavcu pri Ajdovščini ler da more od tega dneva dalje služiti vsem p. n. g. odjemalcem z mehkimi deskami, ža-ganicami ter sploh z vsem blagom, spa-dajočim v to stroko na drobno in na debelo, kar se vse razpošilja iz mojega magazina v Lokavcu.
Proseč gg. posestnike, mizarje itd., da »se poslužijo moje zaloge, zagotavljam najboljšo, najtočnejšo in kulantno postrežbo ter beležim
Z odličnim spoštovanjem G—1                        Iv. Rollet.
Lokavec v septembru 1898.
jLcta 1881. y Gorici ustanovljena tvrdka
lici 3,
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd., vse po zmerni ceni. — NaroČila za deželo izvršuje ločno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo (S. cl.)              tiskarno 3rk na perilo.              (P. cl.)
100 do 300 gld. mesečno ff*rtSJ ?f;
vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica in ni nikaka nevarnost. — Ponudbe pod Luthvig Oster-reicher, VIII Deutsche gasse 8 Budapest 138,10—7
Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Sorici ia na dežeti, svojo novo urejeno
inluiliici jMim
V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: Francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec. domači tropinovec, fini rum, različna vina, gorušice (Senf) ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmerni cenah.
Z odličnim spoštovanjem
Kopač & Kutin
7a                     trgovca v Scmenisti ulici št. 1
v hiši, kjer je „Trgovsko-obrtna
V Gorici — Nunska ulica 14-16 — V gorici
Prodajalnica
edina mehanična popravljal n i t'ii
šivalnih strojev.
Naznanilo.
Podpisani naznanja p. n. občinstvu, da je vnovič odprl svojo že znano kleparsko delavnico
na koncu Gosposke ulice, na Kornu 5t. 1, v kateri ima vedno gotove Štrcaljke iz bakra proti peronospori. dalje mehe za žveplanje raznih sistemov ter žvepljalke za sode itd. Ima zalogo bakrenih kotlov na izbero, kakor tudi onih za kuhanje žganja. Vse po najnižji ceni, da se ne boji tekmovanja. Kupuje stan baker ter prevzema vsakovrstno kleparsko delo v mestu in na deželi                ,,                     12—9
Spoštovanjem Makso Ornelia, klepar in sodnijski zapriseženec.
Lokalnega agenta
sprejme se takoj z 20 ?i prisluikom, brez težave in nevarnosti, za štiri patentovane, jako rabljive in obiskovane izdelke. Naslov : „H. P. M." na naslednike A. Oppelika, Anton Oppelik, anončni biro Dunaj, I., GHI-nangergasse 12.                 _____________       -' ~
H*r- Svoji K svojim!    _
Priporočam veleslavnemu   občinstvu   , Gorici in z dežele svojo lepo urejeno
brivnico
na Travniku štev. 21,  zraven  Paternollijeve knjigarne in loterije. Obijubuje točno in hitro postrežbo, se toplo priporočam udani 68—33                             Anton Pucelj.
Martin Šuligoj
urar t Kanalu
ima v zalogi raznovrstne šivalne slrdje najnovejšega in najboljšega sistema kakor tudi vse v to stroko spadajoče potrebščine po najnižjih cenah.                                      5—'*
Plačila sprejema tudi na obroke. — Ob enem priporoča svojo zbirko ur za čas birme.
P. Drašček
trgovec z jedilnim blagom
v Stolni ulici št. 2. v ttoriei priporoča se p. n. slovenskemu   občinstvu v Gi                  Gorici in z dežele.
Prodaja kavino primeso iz  tovarne
ARNOLD & GUTMANN z Dunaja.
Zaloga žveplenk družbe sv. Cirila in
Metoda.
*|            Združene opekarne            |*
%   Bilje-Bukovica   $J
L§j            (pošta   Bilje  pri   Gorici)            ^
«| imajo veliko zalogo vsakovrst-  |$
^l nega opekarniskega materiala  ^
j,S         po sledečih zmernih cenah:         tt^
j^           Navadna stavbna opeka   št.  2  ejl
T| po 9 gld. tisoč.                                  |T
Ts           Opeka št. 3 in 4 po 8 gl. tisoč.  §7
T|           Strešnike (korce) po 11 gl. tisoč.  |
Vsega zdravilstva
dr. Josip Kenda
naznanja svojim bolnikom, da se je povrnil s potovanja in ordinuje vsaki dan od 10. do lll/2 ure z jutra* na svojem stanovanju v 3—2                   *      Vipavi.
Anton Potatzky v Gorici.
Na sredi Raštelja 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovališče nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalno stroj o, POTREBŠČINE
za krojače in čevljarje.
Svetlnjlce. — Kožni rencl. — MaSne knjižice.
Hišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kroSnjarje, prodajalce po sejmih in trtjili ter na deželi.       2 35   27
Veliki prazni sadovi
iz Srbije, iz hrastovega lesa z železnimi obroči, od 2, 7, 20 30 do 70 hektov, 6-7 cm« debelosti v glavi, popolnoma zdravi, so na prodaj. Natančneje poizvedbe v hiši na Franc Jožef o vi cesti št. 9. pri g. L. Sternu.                          215.«   8
M
(ilosposka ulica št. 14 (blizu lekarne Gironcoli).
Podpisanec uljudno naznanja slavnemu občinstvu, da otvori 15. oktobra t. I.
ime zalogo pohištva, ogledal, si M
V   GOSpOSki   Uliel   Št.   14   (blizu   lekarne   Gironcoli).
Dajalo se bode tudi na obroke, bodisi mesečno ali tedenske. Zagotavlja Ločno postrežbo in ukusne izdelke po najnovejših zahtevah te stroke. — Naclejaje se obilega obiska iz mesta in dežele, belježi z odličnim spoštovanjem
Anton Breščak.
Gosposka ulica št. H (blfzo lekarne Gironcoli).
Gosposka ulica št. 14 (blizu lekarne Gironcoli).
Jurij Mose v Gorici
trgovec z manufakturnim (krojnim) biagom
v Raštelu št 7-8
Ima bogato preskrbljeno zalogo volnenih, svilnatih In bombažastih sno vlj za vsa k S letni čas ter perila In platna Iz samega lana za gospoda In kmeta. Najnovejše moderno blago In perilo za vsaki stan, bodisi duhovnike, učitelje, uradnike itd.
Največja zaloga volnenih ali žimnatih blazin za postelje ter pogrinjal, vsakovrstnih volnenih plaht itd.
Vse blago prodaja po tako nizki ceni, da se ne boji tekmovalcev.   102
Usojam si »-lavnemu občinstvu, nazna- . <§g niti, da prevzamem in izvržujem turno j <&  naročila na                                                     i
«gj kavo, čaj. oUe. rlž. makerone, ! i§ ^ellkatese. sadje, ribe, vina Itd, j
«f|          Pošiljatve v  omotih jio 3  K. (»ijilajatn   ;
*•»  po  poŠti,  one ml 30  K.  naprej  jia po že-   j <g lezniei s povzetjem.
fTake poSiljatve si; izplačajo vsakomur,   \
posebno p. n. w. krčmarjem,  družinam in   i
49*   onim, ki rabijo za dom različne jestviue ali   j
Ly  žele o raznih prilikah nabaviti  .si spedjali-   '¦
*8  tete, katere m' na deželi ne dobi,  ali pa le   \
<feL  zelo dni|,'<>, n. pr. morska rib« In rak«,   ; iV svwt« sadja, fino olj« Itd. «g: Glavni moj namen Je razpošiljati *$    dobro blagro in po nizki ceni.
#2   Cenike dopošljeiu radovoljno in brozplarno. ^          Za   p.   n.   KK-   trgovec  imam   poseben
<^   cenik   in   ziimorem   dajati   blatit   p»   tuki>
<^   nizkili kupili, da »e ne bojim konkurence. *ji          Tudi spreji-mam zastopstva in vsakojaka
Jijj   l»".'r«l(.v«nju.
CS,          ^ oillirnim spoštovanjem
^                                       KrncHt lN'tfiUi
m                                                  THST
j& (d.)                      v ulici S. FrancMCo itv. 6.
^t>f4%v ^%v^^%r^%4
Na dež. jubil. razstavi odlikovan s srebr. drž, svetjujo Na ivovski razstavi s prvo eeno       srebrno :i\utiuj»
Tovarna uzornih telovadnih priprav JOS. VXNDYd-A,
v Pragi na Smihovu
(FVaha-.Smichov) Vinohradska ulice tisto 810. se priporoča
k popolnemu uzornemu prirejovanju sokolskih in šolskih telovadnic
po najnovejših pripozoanih in praktičnih sestavih.
V ta dokaz je na razpolago mnogo prtpmoOu oiih sprieal domačih in inozemskih.
Zagotavlja jedno leto. Cene zelo zmerne, p!aču;< se pa na mesečne obroke po volji in zmotnosti.
//avadne priprave so vedno v zalogi.
Ceniki, proračuni in načrti za popolne tel« vadniee  pošilja   na   zahtevo   brezplačno in   poštnin
roprave tavršujc po nuJuUJlu cmiA.