St. II.
V Trstu, v saboto 18. marcija 1882.
£	vsa kJVU J ¥	H*/ ■	IIIMI	■ V^ w
Edino
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
Tefcaj \'H»
..BDINOST« izhaja v*iko »iboto zjutraj; «411:1 r.u v^ l.-to j) 4 gM. 40 kr. za iSatrt leta I Ult. 10 kr. - L'mn »zne 5 L ■ v i L k ■ m t ihiv.ij > pri opravnii T kr. v Gorici in v AJdoviBlnl po8kr. - Xtn?.ii ir, r-k! mi vij 1 ni ins -rata 1
4 rM. 40 kr.. *a pilu luta 2 rUL išLvu in v tr.uikah v Trstu Opravnlatvo »via Zonta $».
Vsi dnpiii m pofdjajo Uredništvu »via 3. Latiaro < Tip. Ibiala; vsik 111 »r.i Kiti fr.1nkir.1u II >k ,;»:si lirez taebne vrednosti s« »j vr.i:.ij>. - lw,nu 'r.izn* vrst. t n i/.!iii!iihi in p islmii ' v «' / ir,n!an(Jo po pogodbi — rav cono; pri kr.it.lt I h oglasili z drobnimi črk 1011 s.j pladnje za vauko beMdo 'J kr.
Govor, g. poslanca Nabergoja
v državnem zboru, dne 8. manija.
Visoka zbornica! Tri tom poglavji se nisem z.i besedo oglasil /ato, da bi govoril za posi-mezne postavke, ker o teli se je uze v odseku zadosti govorilo. Tudi se ne bom spuščal v polemiko z gospodom predgovornikom.
Namenil sem sc le, govoriti o zadevi, ki ni le mestu Trstu, temuč vsej Cizlitaviji silno važna, in le obžalovati moram, da se ni uže pred 20. leti rešila. V zadnjem času se je bolj nego kdaj poprej s priznavanja vrednim domoljubjem v več najboljših časnikih poudarjal trgovinski propad edine cizlitavske luke, in vzbudili so se bolestni klici, ki so naglaSali stanje tega mesta nasproti drugim pomorskim lukam sicer preživo, vendar pa dejanskim razmeram le čisto primerno. Ti bolestni h vznemirjajoči klici so so glasili od ene strani z ozirom na silne napore in požrtvovalnost ogerske vlade, katera se oeividno prizadeva, da napravi na Reki južnej Evropi pomenljivo luko in tekmovalko Trsta; od druge strani z ozirom na to, da so se prejšnje cizlitavske vlade krvavo malo brigale za vspeh trgovinskega blagostanja mesta Trsta, če tudi so za to na prvem mestu poklicane korporacije edinega cizlitavskega emporija večkrat in glasno svarilne besede govorile. Ta neskrlmost gledć Trsta, ki je toliko očltnUa, ako si pred oči stavimo, kako so se v drugih deželah, ki so bile uže zdatno s žel«znicami preprežene, vedno še paralelne, gotovo ne dosti potrebne Železnice delale; morala je silno ovirati gospodarske razmere v Cizlitaviji — saj je dandanes vsaceinu znano, da je blagostanje in propad katere luke v najožjej zvezi z blagostanjem i propadom za njo ležečih dežel.
Stoprv v najnovejšem času, tedaj pozno« zelo pozno, kakor pravi italijanski pregovor, »meglo tardi cbe tnal,« prišli so v merodajnih krogih do tega najvažnejšega spoznanja, in ču. jejo se glasovi, da ima sedanja vlada, ki je o neskončnej važnosti mesta Trsta uže dalj Časa prepričana, trdno voljo, Trstu in s tem tudi tostranskrj državnej polovici pod pazuho seči.
Ne bom govoril o tem, kake naredbe je storila ogerska vlada nasproti Trstu, da ogerski trgovinski in občevalni ministri, dobro poznavajoč svoje namene, od nekdaj hodijo po pravej poti gospodarske politike, katera jo sicer po iz-ključljivo madjarskem stališči le hvalo vredna, i najsijajniše priča, kako doslednjo in krepko umejo postopati ogrski državniki v gospodarski!) velevaŽnih zadevali; vsacemu cizlltavskomu do-
Podlistek.
Odlomki iz mojega dnevnika.
(Spisuje Samovič.)
(Dalje.)
Čuden šum In grom je nas zbudil iz spanjn, daleč tam na Tičinu je grmelo, beli dim se je v zori v zrak valil. V taboru je bilo vse po konci, konjica je dirjala ko blisk sem ter tja, nosila in odnašala povelja. Bližje in bližje se je valil grom, dokler je tudi mej naš bataljon pala votla krogla, ki je na široko zemljo morala iu se razpočila, da je vse v zrak letelo. Od godbe sta padla dva, In to sta bila Vrana in Gubička, Per mej dunaj, — zarcžal se je FlajŠman — zdaj naj ju pa avtman štrafa, če more; ta dva sta mu fige pokazala. Druga krogla prileti in pretrga poročniku konja in njemu desno nogo. To je bila francoska kavka — reče Stupica, ta frči ko strela in vjeda kakor peklenšček. Vse je *tilinolo — lo Flajšinan sč svojimi tovariši se je šalil in popraševal, kedo ima kaj denarja-Repnik jo molil ves plašen, in kadar je prišu-mela kaka krogla mimo ušes, vselej se je prl-pognol. Ti zinrzek — reče mu Flajšinan; kaj se boš pripogibal, stoj korajžno, če ne jo boS
moljubu, posebno Trstu, pa mora prizadevati teške skrbi za bodočnost.
Našemu trgovinskemu ministru je prizadevanje Ogerske za Reko prav dobro znano, in gotovo je nam v tolažbo, ko vidimo, da njegova prevzvišenost to prizadevanje marljivo opazuje ter se ozbiljno prizadeva oživotvoriti nasprotne naredbe Trstu v prid.
Ono prizadevanje se posebno vpira na to, da se prevzemu važniŠe železnice v državno vlast, i da se na državne troske izvrše tiste železniške proge, ki so gospodarstvu na Ogerskem zelo pomenljive.
Le s tem bo mogoč! državni vpliv na životno Žiln narodov popolnoma varovati; lo s tem bo mogoče, javno trgovino In državno gospodarstvo, neodvisno od zasebnih interesov, državi v blagostanje na pravo pot privesti i ga tej ohraniti.
To se mora zgoditi tudi v Cizlitaviji; tu nema državni vpliv na železnice v gospodarstvenom oziru nikake moči; imamo sicer nekaj državnih železnic, ali te so v prerahlej zvezi, v nobenem tesnem stiku, i z ato ne morejo imeti blagodejnega vpliva; sicer se pripravlja vdržavljenje nekaterih važnih železnic iti nadejati se je, da se to vdrŽ avljenje v prav kratkem času tudi izvrši; ali recimo, da so to gotovo tudi zgodi, s tem železnice, katere pridejo državi v vlast,dobodo gotov notranji stik, vendar žalibog ne tistega tesnejšega, mnogo važnišega i nco 1-visnega stika z morjem, glavno žilo gospodarskega živenja vseh narodov. I11 ta zveza z morje;n, ta neodvisni stik mora biti glavni politični namen gespoda trgovinskega ministra.
Sicer pa, Če tudi namenjeno v/.državljenje železnic odobrujem, moram državi in Trstu v prid poudarjati, da bo imelo vse vdržavljanje le potem praktičen pomen, ako so vdržavljene železnice naravnost i neodvisno do morja, tedaj do Trsta podaljšajo, oziroma tu neodvisno končajo. Govori se sicer, da se tarifne olajšave uvedo, in sicer s primerno subvencijo južnej železnici, da se tako Trstu pomore.
Gospoda moja! po skroinnej mojej misli bi ta naredba bila le pomoč za prvo brambot tedaj napčna stopinja, iu bi se tedaj mogla uvesti lo začasno, namreč do tistega časa, ko so odpre državna železnica do Trsta, taka pomoč pa ne bi imela nobenega opravičenega vpliva države na določanje tarif mej tem časom.
Ne sinemo prezirali, da so tarife na železnicah kakor vreme premenljive, da se morejo preincnjati in da bi tedaj pogodba o dokladi k vožuini bila nenaravna; taka pogodba, tedaj
precej imel v rebi'ili. Ćo imaš kaj denarja, daj ga meni, per mej dunaj, da bom na tvoje zdravje pil, ko pojdeŠ krte lovit, in bom domu pisal, kam te je pičila muha. Zopet zazvižga krogla kakor Brencelj, Repnik se pripogne in — zadela ga je v klobuk.
nVoricurts!* je lovski rog zatrobil, in liho smo slušali povelju, uže smo tu li mi v boj vmešani bili. Grozovito streljanje se je pričelo, vse je bilo v dimu zavilo, da nismo skoraj več poznali, kedo je sovražnik in kedo je naš. Nastala je tista doba, ko vojn!: nema časa misliti, vse se viti, to je peklenski ples, povelje na povelje se čuje, pa tudi presliši, vsak je sam na se navezan, sebi izročen, a vendar mora gledali, da so ne otdalji od tovarišev. Smrt je imela svojo žetev, strašno je kosila mej nami, smrtna krogla sovražnega topa je požrla včasih več ljudi in celo vrsto na enkrat. Gluh in slep je vojak, kajti streli na desnej, na levej, spredaj in zadej, omamijo čutniee in vendar skrbno sluša na vsako komando svojega častnika.
Flajšinan in Slupica sta tudi vtibnola, svinčene muhe so preveč okrog nas rojile. Zdaj zavpije Flajšman: .laz sem jo uže dobil, in na tla sede, pretrgala mu je sviučenka palec na nogi; a zopet vstane iu nabija svojo risanico, ali nič več ni bil za rabo, ni mogel hitro stopati in
državna subvencija, bila bi le umetna poskulnja, vsaka umetna poskušnja v gospodarskem oziru pa se mora obsojati, vsiko umetvanjo v gospodarstvu ima zelo dvomljivo vrednost. Le naravna pol, le neprisiljena sredstva morejo Trstu pomoči in ta bi bila podaljšanje Rudolfove železnico do Trsta.
Le s tem bi se skrajšale daljave mej edino cizlitavsko luko i za njo ležečimi deželami za promet domačih pridelkov in se odprla I i-ti pot, za katero se Trst uže let brez v? peli a poganja, le tako more Trst postati lo, kar bi 'inel biti, naravni posredovalec avstrijskih pridelkov na daljnem vshodu; le po omenjenem sredstvu more drŽava raztegnoti svoj vpliv na gospodarsko živenje od krkonoških gor do sinje Adrije in povzdignoti svojo veljavo v trgovinsko-poli-tičnem tekmovanji kulturnih narodov.
Res je, nasvetovana pot 1 zahtevajo denarne žrtve; ali neglede na to, da so žrtve le začasne, moralo bi se pomisliti, da so uže odprte planinske železnice Trst vedno bolj v zakotje potiskale, in da Gottnardova železnica, ki se k inalu odpre, Trstu vseka zulnjo rano, ako se takoj iu z razumom ne ubrani.
Tudi na to bi pokazal, da jc bila ter je še tuja konkurenca, ki je kolonijalno trgovino od Trsta odvračala in jo še odvrača; da mora biti domača konkurenca, ki ima ustvariti litavskej primorskej Inki nova prodajališča in krajša pota v notranjo državo, in da je konkurenca železnic od Trsta potrebna, da so avstrijska pomorska trgovina povzdigne, da S3 meščanom zigotovi razcvet najvažnejšega trgovinskega mesta Trsta, in s tem tudi razcvet države.
In z ato je podaljšanje Rudolfove železnice do Trsta potrebno; zato ne da drŽava daru druge neodvisne železnice Trstu samemu, temuč In osobito saina sebi. Jaz gotovo uvažam državne ti naučne težave, ali ker je rana uže globokn mora tudi zdravljenje biti naglo, do korenine in popolno.
Gospoda moja! kakor je v vojni denarno prašanje le podredjeno — denar se mora dobiti — prav tako mora denarno prašanje podredjeno biti tam, kder gro za trgovinsko blagostanje Trsta in z njim tudi države. Da je pa to ozdravljenje v prvej vrsti mogoče le s podaljšanjem Rudolfove železnice do Trsta, o tein naj pričajo tudi soglasne prošnje tržaškega, istrskega, kranjskega, koroškega in solnograškega deželnega zbora.
Po sklepu teh dokazov prosim cesarsko vlado, naj bi še v tem zasedanji predložila vi-
oslal je za nami. — Konjica pritisne na nas, precej smo se v štirivogelnik vredili iu ko jež smo bodala nastavili. Zemlja se je tresla pod konjskimi kopiti, ko je pridirjala sovražna konjica; zdaj se oglaso lovske puške, in v tren olji so se prvo vrste konjice v travi valjale. Konji brez konjikov so besno dirjali sem ter tja iu razge-tali; — grozi jo bila, vedno nove čete so se enako morskemu valovji proti nam valile — naši hrabri fantje so padali vedno huje, vedno redkeje so bile naše vrste, streliva je začelo po-manjkovati; vsi raztreseni in zmešani smo korakali čez trupla mrtvih in umirajočih. Tovariš ni mogel tovarišu pomagati, vsak zamujeni tre-notek je veljal živenje v vojni; tam kder smrt z svojo koso kosi, stopi ranjeni, če se le more plaziti v zavetje. Vsako drevo pokriva kupec mrtvih, kateri so si zavetja proti kroglam iskali, pa tudi drevo ne brani, ko kroglo »avskriž žvižgajo. Solnce jo pripekalo, kri se je ranjenim slijevala, na polji je zdili in krik, katerega ne čuje človeško uho, lo umirajoči in ranjenci se premetavajo, grom topov, gosti strel pušk — preglasi vso. Srečnega sem se št.I, ko smo se vračali nazaj, razbeljeni od vročino io muk. Le prezgodaj sem si sreče voščil — levo roko mi jo pod komolcem sovražna francoska krogla ranila, čutil sem, da me jo nekaj vjedJo, potip-
sokej zbornici načrt zakona zastran podaljšanja Rudolfove železnico do Trsta.
Doz volj ujem si tedaj staviti to le resolucijo
(bere):
»Visoka zbornica nnj sklene: C. k. vladi so naroč 1, naj predloži v ustavno obravnavo še v leni, ali vsaj v začetku prihod, njega zasedanja načrt zskona, zadevajoč podaljšanje Rudolfove železnice do Trsta.« (DobroI Dobro! na desnici.
Govor poslanca g. dr. Tonklija
v državnem zboru dne H. februvarja t. 1.
(Konec.)
To postopanje nadsodnlje v Gradcl je rodilo lepe sadove. Ural sem v »Slovenskem Narodu«, od G. februvarja dve epizodi, ki ste se dogodili pri c. kr. mestno-delegiranej okrajnej sodniji v Ljubljani. Dne 3. februvarja se je pri tej srid-n i ji izdal slovensk odlok, po katerem je bil na .'i. februvarja IHH2 razpisan dan. Za zastopnika prišel jo zastopnik in sicer odvetnik dr. Stempihar, ki je predložil slovensk zapisnik-Kaj se je zgodilo? Prišel je dež"lne solnijo svetovalec Ledenig in dejal, da se slovensk zi-pisnik ne sprejme, da sc mora prevod zapisnika v nemščino priložili.
Drug slučaj pa je ta, da se dr. Štoru na slovensko tožbo ni dovolil slovensk ugovor; da si je bil zapisnik uže kolekovan, raztrgati se je moral in spisati nov zapisnik v nemškem jeziku. Da, gospoda moja, je lito pravosodje? Se li tako narodu deti pravo? se ne iikauira s tem marveč ljudstvo? In ali ui kriv oni, ki je tako določil, prestopka nasprotovanja proti višjim oblaatnijam, proti ininlsterstvu?
Jednak slučaj, kakor vidim iz telegrama v denašnjih novinah, dogodil se je na Vrhniki. Slovenska vloga dr. Moscheta se jo vrnola z opombo, da odvetniki z slovenskimi vlogami sodnije le molestirajo. (Čujte na desnici.)
Gospoda inojaI Se li more Se reči, da v Avstriji, v pratnej državi, v konstUucijonalnejpravnej državi živimo'! Ni li dovoljeno o tem dvojiti? Kdo l/ocori o »molestiraaji«, če okrajni sodnik v prvi dan vsacega meseca predloži polu, da se mu iiplača zaslužek? In kdo mu plača? Ali mu ne plača razmerno isti kmet, kateri išee pri njem varstva i u pravice? (Dobrot na desnici.) Ali naj velja, ia Slovence le takrat jednahopravnost, kadar morajo 1 denarjem in krvjo državi služiti* Jaz menim, da imamo pravico, da se našim opravičenim željam in zahtevam opravičeno zadovolji. Nadejam se, da vlada te slučaje natanko preišče
Ijem za komolec — oh, to s'di, plašč, košuljo^ kožo in še kosti mi je nekoliko odneslo. Kako sem bil vesel, da jo bila ?e roka gibčna. Ne morem ti popisati, dragi bralec, groznega prizora, katerega sem v vseh bojih le enkrat videl — vse polno ranjenih in mrtvili je za nami ležalo — kdo jih pobere v svinčenem dežji, sov« razna konjica za nami pritiska, čez trupla ranjenih in mrtvih konji stopajo, za njimi rožlja čez njive in travnik brez ceste topničarstvo; grozovito so nekatera trupla razmesarjena, ta pogled pretresa kamenito sreo in ni na svetu junaka, ki bi mogel to mirno gledati. — Daleč zadaj, tam v zavetji, kder je čruo-rumena zastava na drogu se vila, zdramil sem se Še le. Tu jo stok in jok — zdravnikove roke delajo na vse pretegljaje, tu iztezava vsajeno kioglui/, života, tam veže razcepljeno roko, tu je na tleh zopet noga, ki jo je moral ubožic zgubiti pod žago in svetlim nožem, da si morebiti živenje otme in bo ko siromak životaril po svetu. — Nekateri še operacijo niso dočakali, oljela jih jo poprej bela smrt; drugi si želi sam smrti, toda Bog je določil vsacemu svojo zadnjo uro. Tudi jaz sem na vrsto priSel; odparall so mi rokav iu košuljo zavihali. — Škaf vodo in goba; idaiilo moje in okrepčalo; naglo je bila roka povita iu dalje smo se umikali, kateri smo imeli
EDINOST.
in di gospodom uradnikom, kateri svojo nalogo tako slabo umejo, zasluženo plačilu.
Opomniti mi je še, kar 3em prej izpustil, da je isti deželne sodnije svetovalec I.edenlg v Ljubljani, ki nI hotel sprejeti slovenikega zapisnika, da je isti svetovalec odvetnikom naravnost zagrozil, da jih bode v prihodnje, ako lii se ustavljali v nemščini obravnavati, kontumaciral. (^ujteI na desnici.;
.laz menim, da so take razmere nevarnejše, nego one nemških Čehov, (Istina! Dat na desnici), in če naše ljudstvo to vse voljno nosi, zahvaliti se je samo mehkemu značaju in zaupanju v zdanjo vlado, katerej se naposled vendar posreči, to opozicijo svojih podložnih organov upognoti.
Navel bi lehko še jeden vzgled. Gospod poslanec dr. Kller se je pritoževal, da so pri volitvah v trgovinsko zbornico v Ćeskej narodnjaki, Cehi one, ki so nemške kandidate volili, zazna-men ovali ko sovražnike narodu. Kaj pa se je zgodilo 1. 1876. v Kranjskoj pri volitvah v trgovinsko zbornico. Tam so se poslali volilni listi davkarijam in to so jih izročile svojim uradnim slugam, kateri so jih raznašali voliieem iu kar kratko zahtevali podpis, češ, da ni dru/egn, nego da se doseže pomaujšanje pridobninskega davka. (IHljtel čujte! na desnici.) V fcštirem trgu so ljudje izvedeli to zvijačo iu zahtevali od razna-šalcev volilne liste, da jih zamenjajo z drugimi, ttaznnšalci pa jih niso hoteli dati. Volilci pa so jih k temu piisilili.
Proti tem volilcein, ki so si 11:1 ta način pomogli do pravice, naperilo je državno pravd-nišlvo v Ljubljani tožbo zaradi javnega nasilstea-(Uujtel čujte! na desnici.) Nekateri izmej njih so bili v resnici tudi obsojeni. (Cujtel na desnici.) Posledica je pač naravno bila, da so nemški kandidatje zmagali, da je v trgovinskej zbornici ustavoverna stranka dobila večino, odposl.ila v deželni zbor dva ustavoverna poslanca in po nezakonitih, sredstvih se je doseglo, da je deželni zbor v Kranjskej ustavoveren, torej nemšk, kder 5 odstotkov Nemcev proti 95 ostotkom Slovencev živi. (Ćujte! na desnice.]
Omeniti mi je še, če je postopanje grnskega nadsodnijskega predsedstva pravo iu zakonu ugajoče, da bi se tako moralo goditi tudi v nad-loinijskain okrožji tržaškem, torej v Istri iu Goriškej, ker tam veljajo jadnakl zakoni iu jednake določbe. V nadsodnijskem okrožji tržaškem pa se sprejemajo slovenske vloge, nare-kavajo se zapisniki v slovenščini in brez ugovora sprejemajo, da, izdavajo se celo slovensko razsodbe. Možno ml je naravnost pokazati na mestno delegirano okrajno soduijo v Gorici, ki zastopa tudi mešano prebivalstvo. Tam se obravnava brez ugovora slovensko iu akti so slovensko rešujejo. Će je to tam pravo, mora pač tudi pravo biti v Kranjskej iu Štajerskej. Nad-sodnija v Trstu dajo pri izkušnjah beležnikov v spričalih izrečeno jim dovoljenje, da sinejo belelnlška pisma tudi v slovenščini spisavali iu beleŽniki v Gorici spisujejo tudi v slovenščini vknlževalna pisma in na podlagi teh zahtevajo se vknjižbe in se dovoljujejo, ne da bi bilo komu v glavo palo, zahtevati prevod, (io se to godi v tržaškem nadsodnijskem okrožji, zakaj ne v gralkem nadsodnijskem okrožji? je pač vendar tu isto pravo, kakor tam? Će se pa ne godi, pač je to opozicija, ki je gotovo neopravičena in nezakonita. Gospod poslanec Klici* je na daljo trdil, da so Nemci v Avstriji vez države, da so oni nosilci jedinščlne in moči države. Nu, kar se te trditve tiče, da so Nemci vez mej narodnostmi Avstrije, doč tkali smo uže, da je ne
zdrave noge, drugi so se peljali. Gladni in žejni smo prišli v neko veliko vas, ženske so nam prinesle dobre vode, dobili smo streho v nekej kinečkej hiši. ko je solnce zašlo. — Zgubljen boj je dvojna bolečina ranjenemu, tako je bilo tudi z nami.
Žalostni smo popraševali po tovariših; vsak jo vedel kaj povedati, taje videl, kako je /lebarjev Janez pal zadet od krogle, drug je videl, kako je nek konjlk prekljal glavo tam pod holmcem 1'raj-tarju Ćadežu. Stupica je povedal, daje tako tekel, da bi ga ne bil pes ujel, ko je nek Zuvav skoraj uže roko nanj položil. Vse je govorilo le o bo|i. Flajšman je ležal v nekem kotu na slami, vso nogo je imel zavezano, v roki pa je držal hleb komisa ter zobe na njem brusil, če tudi je prišel iz peči uže pred štirnajstim dnevom, grozil pa se je Plemontežem, da bi jih bil s komisom pojedel. Zaklinjal seje, da jim v prvem boji glave poreže, ko ozdravi, če le katerega v pest dobi. Stupica je takoj k njemu sedel, da mu je ko zvesti tovariš komisa dal iu ga po »fajfi« vprašal, ker je svojo izgubil, ko je čez njive tekel. K malu seje ta vesela družba vkupaj zbrala in bilo je posvetovanje, kako bi se dobilo dobre jedače in pijače, posebno »šnopsa«. Hodi k »oberlajtnantu,« ki je tvoj »lonctnan«, pravi Flajšman, on ima »provijanda«, da ga v
vsled nemškega naroda, pač pa v«l>'d politike njegovih volij, da j; ti ve', postali klin (za-gvozda), kajti, inestu da bi bili 0;rsko z Avstrijo združili, razdvojili so ju. Duilizma nismo ustvarili mi, da si sino ga sprejeli in ga respektirali. Da bi bili vi, Neincl, istinito ve?, ostali bi bili Ogli tu; torej ni resnično, da ste prava vez.
Da so j"dino le Nemci moč in je linost Avstrije, tudi ne verujem; jaz marveč trdim, da vse narodnosti in tudi mali Slovenci, ki jednako-merno plačujemo davek r denarji in krvi, da vsi delamo na to, da st ohrani jedinost, moč in čast države: in jat ne verujem, da bi bil kateri narod v vtčjej meri poka\al zvestobo, ljubezen in uda-»ost državi in najviijtj dinastiji, nego Slovenci
Ako bi Nemci bili nosilcijednakopravnostb ne bojevali i>i se danes mej seboj; j^inakoprav-nosl iti se bila izvela brez omejitve kulturelnih interesov, dokler so imeli vladarstvo, A naniestu da bi zdaj dali rok", da bi se izvela jednako-prnvnost, bojujejo se z nu m i; postavljajo se komisije, da preiskujejo jezikovno naredbo zaOsko, interpelira se pravosodni minister zaradi določbd glede slovenščine v Kranjskej. (Je to imenujete jednakopravnostiie ideje, zahvaljujem se za tuke nosil-e narodnostno jednakopravnosti.
Isti gospo I govornik je tudi obžalovaje omenjal, da je vlada nekatere uradnike — on ni dejal kurila, pač pa odstranila.
Nekateri visoki uradniki so vsukako svoj delokrog krajevno menjali, a niso se odstavili; ne morem si pa kaj, da ne bi omenil, da v čisto konstltucijonelnih državah, v Angliji, Ameriki. Franciji, uradniki, ki so bili nosilci in voditelji palega zistemu, navadno tudi odstopijo in ne sprejino službe pri drugej vladi. Jaz ne Želim da bi se to pri nas godilo v jednakej meri, a misliti se vendar more, da politični vodje stran«, če pade politični zistem, tudi odstopijo.
Gospoda moja, v vašej sre li sem naSel uže take može. Opozarjam le, da je v dobi Potocki-jevej zelo časten Član vaše stranke položil svoje mesto kot poddržavni tajnik v naučnem inini-sterstvu, ker se ni mogel sprijizniti z novim zislemom. To imenujem trden značaj in doslednost v politiki. A Če pade zistem in se sprejme služba pod novim, a zraven se dela opozicija, naravno je, da se tak uradnik olstavi. (Istina | na desnici.) To bi bila doslednost in to bi bili menj skrupuleznl državniki tudi storili.
Omenjalo se je tudi, da se jo poklical general, da vodi in ravna upravo dežele. Jaz in moji strankarski drugovi bi so srečne Šteli, alto bi v Prlmorskej dobili tudi takega c. kr. generala za namestnika.
KoneČno hočem naglašati, da so vsi narod1 v Avstriji nosilci jodnote in moči avstrijske države, da delajo vezi za ohranitev jednoto in moči avstrijske monarhije, ne Nemci, ne Slovani, nego da to nerazrušljivo vez delajo skupni interesi vseh narodov in dežel in naša slavna dinastija, za katero so unela srca vseh narodov v neizpremenljivej zvestobi, ljubezni in udanosti. Jaz bodem glasoval, da sa preide v specijalno debato.« (Dobro! dobro! na desnici.)
Izvršujmo svojo nalogo.
Y Rojanu, 16. marcija. Vojaci se vadijo na boj, ko povsodi Se vladata mir i tišina i ngeden Se ne misli na vojno.
Ko pa je noprijatoli uže pred durmi, tadaj sc še le pripravljati, oboroževati, za-
kladati, vaditi, tačas bilo bi, to sc ve da, jaku prepozno. Takisto je pri duševnoj borbi, ko se različne stranke i narodnosti na volilnem poprišču sprimejo i bij^jo duševni boj. Da nas čas ne pribiti, vadimo se, urimo se! Brusimo uma svitle meče, oglejmo se od glave do petfl! Ko smo se vzpoznali, preidimo k narodovej skupini! koja ustvarja duh, ki vse oživlja, ki nas druži, povae-bujo v jednoto, celoto.
Ni dovolj! Tudi vtiski Časa i kraja v kojima živimo, tiam so pravi vzgojevalei; izobraževalci narodov, bolje človeške družino. Ako omenjeno spoznamo, pretehtamo, takoj se o resnici aksijomov preverimo.
Ako smo bitja nadarjena z umom i prosto voljo, ako hranimo v sebi iskrico »samoljubja«, tedaj na noge! Z lučjo resnice pokažimo nasprotnikom svojo trdno voljo, a njimi se pojenačiti. Kakor nasprotnik, tako sedaj i mi spoznavamo čim dalje bolje svoj »ego«; do tega smo dospeli po premnogih skušnjah na polju narodne nrobuditve, zavednosti i prosvete.
Ko znamo svoj »ego«, tedaj nas nasprotnik več ne nadkriljuje s patentirano vedo, znanjem samoga sebe; ker smo si jednaki. Do sedaj mu jo bilo geslo »ego voloff, i ini našega stališča, poklica nevešči, rnolčč smo trpeli, kajti pomanjko-valo je nam duševnega orožja. Ali tudi nas jo Minerva obdarila svojim bliščečim mečem, da ga rabimo v svojo korist i svoj prid, da dokažemo svojim nasprotnikom politično zrelost. Mi zahtevamo, da tudi na nas posije blagodejni žarek jednako-pravnosti; mi hočemo v našej milej domovini mirno, po bratski živeti z drugimi, koji niso našega jezika in običejev.
Na prihodnjem volitvonem polji do-kažimo nasprotniku naše sedanje stališče s politično zrelostjo. Ko nasprotnik opazi našo trdno voljo, našo značajnost, potem no bo mogel nas več zaniČljivo gledati, ampak nehote bo moral nas spoštovati, no bo si upal nam ukazovati, ampak enakopravnost bo moral nam sam priznavati.
Kakor jo surovi Grman preustroj il život pomehkuženih Latincev; kakor je strastni Turek verolomne i prepirljive Grke prevladal i zmogel tor brez volje in vedo bil uzrok razširjenju prosvete po zapadnoj Evropi; kakor jo divji Mongol provzročil sklopitev ruskih knezov okoli matuške Moskve: prav tako jo Slovan poklican, da pojači ali prenovi »na vseh udih bolno sedanjo človeško družino«. Ali ne toliko z mečem, razdevanjom in ognjeno silo; ampak najbolj mirnim potom, evangeljsko ljubavjo, na podlogi prava človečanstva.
Kodor ni slep na duši, mora videti, okoliščine jasno govori! Velika i najvaž-neja naloga jo Slovanstvu odmenjena, njemu je utrditi mir i spravo mej narodi. Rim se ni sezidal v jednera letu! Kakor čas spreminja obraz našej zemlji, tako tudi narodom različne naloge deli. Ako se člove-čanstvo do vedno višje popolnosti povzdiguje, zakaj bi tedaj Slovani, katerih jo ko listja i trave, v tej nalogi no bili prvi de-
lalci? Vf.c zarad tega ogromnega števila jim po naravnem zakonu pripada prva naloga, prvo mesto. Ko svoj poklic spolnijo, podare svetu mir in boljše bo na zemlji.
A. B.
Dopisi.
X (.soriškega *24. fehruvirja.
Slovenec sem,
Tako je mati dejala, G-k.
(Pomen slov. naznanil po goril kih voglih. — (Urne bukve. — Glediiče. — Inseratstvo. — Dodatki.)
Človek, ako je Slovenec, pride pri nekaterih v zamero, da le zine. Da potrpežljivosti ne izgubi, dobro je, da gori zapisane stihe pogosto ponovi v duhu, kaj da zine, uŽe za to, da je kdo Slovenec, groza je onim. Vendar pst? Ali ste kdaj čuli o vogeljskej filozofiji? Ne, porečete, to vem; kajti — strmite —jaz sem nje iznajdenlk. Ko namreč iz svojega Diogenovega soda prikoruncam v Gorico, Še predno vtaknem svoj nos skozi kaka vrata ali okno, da znanca pozdravim, ogledam si kot pravcat vogeljski inšpektor vse poglavitne vogle, ali je kako slovensko oznanilo na njih. Kaj hočete — Slovenec sem' A po navadi stegnem vrat le — zaman, da-si ga ko gosjalc vlačim k visku. Potem pa na povratku premišljujem voglejske inspekcije — raboto i slovenskih upov votlost. K večjemu najdem kak obližnji ples naznanjen, i v tem slučaji premišljujem na povratku slovenščino plešočo v pred-podobl nje v onem plesu, pri katerem jej plščejo na Dunaji ali nemški časopisi, kateri »cigu digu« nain pa nič kuj po godu ni. To frigično trob-Ijenje nam draži žice, ker smo — Slovenci. Zato pa tudi ne plešemo, kakor drugi hotć. Le ondan sem uže mislil, da so naočniki očarani (ocoprani), ker sem zagledal na velikem nuznanilniku tudi slovensko naznanilo v gosposkej obleki. Sv. Lu_ cija — vzdahnem — varuj ti mojih očij; nemara te nenadejane izjemnosti — slovensko črnobo na goriških voglih — le moje duševne oči vidijo, ali da se je vsled pogostih želj i Žarovite fantazije vtisnola mi na očesno inreno v duhu naslikana podoba. Vendar ni bil privid, da-si Nemci i Vlahi trdijo, da smo Slovani jako poetično nadarjeno pleme. Zato pa vendar nočemo priti prepozno k razdeljevanju zemlje, kakor Schlller poje o pesnikih v: »Theilung der Grde«. Nekaj praktičnosti ne škoduje i pesnikom, človek se potem bolje čuti. Prav ta dan sem zagledal po voglih tudi premog v bIov. jeziku naznanjen. Nobeno malenkosti, ako se nas spominja, ne s.netno sramovati se; iz malih narastejo velike reči, ped za podjo, i polžje zajca prestrlgel. To da bi si zapomnili nekateri, ki hotć vse naenkrat, kar ni — mogoče. Sijajno delovanje v gledišči naznanjeno v slov. jeziku — v Gorici, to je pač kaj redka prikazen i vredna, da se tudi v zlate bukve »Edinosti« zapiše. A g. urednik, ne zamerite, ako Vam nadlego delam: Brž po črne bukve I Še sem prišel v Gorico, še sem ogledoval vogle, slovenskega nič več. Tako prehaja Blava sveta I Tako ljudem na severnem solnce le kratko sije. Saj res, nepričakovani prijetni vtiski so vendar ali tako — poetični! Tukajšno občinstvo bi nikakor ne bilo mrzlo slovenstvu — to se vidi, ker se uže ptuji kupci poslužujejo slov. jezika v naznanilih — ko bi nekateri obč. uradniki i ital. časopisi bili mu bolj prijazni. Pametno bi bilo, da bi v našo gledišče ne zahajali Nemci niti Slovenci, ker s6 svojimi na-znanili valil prav za prav le — Lahe. Saj iz-
_/Dalje v prilogi.)_
--------
videlo se je, da ni navaden kmet, da mu ni treh a nositi lesenih cokelj in raztrgane suknje. Svojega pravega imona ni hotel imenovati, rekel je, da se piše Mazzuchell Giaccomo in da je biizu Milana doma. Pri ogleduhih se ne gubi mnogo časa, najmanjši dokaz mu živetije ugasne. Vojaška sodba pa tudi ne obsodi brez dokazov sumljivega ujetnika, ampak odvede ga v glavni stan iu ga tam v preiskavo izroči. Nekateri kmetje so bili vprašani, ga li kedo pozna ali ne? vsi pa so zanikali, ali ga morebiti niso hoteli poznati. Bil je obsojen, a ponosno je stal s£ zvezanimi rokami, videl je, kako se je peta kompanija okrog njega nastavila, slišal je ukaze, katere je gotovo razumel, ker se je večkrat ozrl na stran. Bobni zapojo tam na konci vasi; prebrala se mu je zatožha po nemški in po laški, prosil je »pardona« —oproščenja; pardonjepri Bogu, ne pri nas, odgovori mu sodnik. Poklekne na zemljo, vojak mu zaveže oči — »O patria inial« — vsklikne s krepkim glasom, »per tuo bene io moro«. Stotnik mah ne se sabljo — tri puške po» čijo — in zavrela je vroča kri iz srca, katero je nehalo biti.
{Dalje prihodnjič.)
kozolec ne spraviš, zlagij se mu kaj in prosi ga, naj ti da mesa, Šnopsa, ali pa vina, čo so pa njemu kanoni oglušili ušesa, pi se s »firerjem* pomeni i če tudi to 110 pojde, »pofuli« mu z vozil, saj sam ne ve, koliko Ima. — Stupica se oboroži, kakor Slovak piskrovez, z vsemi potrebnimi posodami ter koraka na travnik mej vozove. Ni bilo četrt ure, uže je prinesel na rami celo volovo glavo z rogiui; plazil se je za grmovjem iu srečno jo je odnesel. Kaj vraga si prinesel? reče Flajšman, nisi mogel še malo počakati, pa bi bil lahko za rep privlekel celega vola? saj mesar enega nebi pogrešal, ker jih še en general tisoč ni! V tem rokodelstvu ti Še nisi izurjen! Da mene ti prokleta brklja ne bi bolela, uhejl kako bi mi jedli iu pili! »Šnopsa« pa uže mora Palčič poskrbeti, če ne, grizel bo to le roge, katere siti prinesel. Jaz sem »marod« oglasi se je Palčič, ki je pod plaščem skrivaj v oficirski usnjati žep prste vtikal ter tipal, alj je kaj rumenjakov notri, pa ni bilo druzega v njem, razen nekoliko zmečkanih pisem z rožicami, gotovo od njegove ljube. Flajšman ga je takoj op;izil ter mu očital: Pa si uže spet kakšnega Plementezarja slekel? ali ne veš, da so Še večji berači, nego smo mi soldatje?
Volova glava, katero je prinesel Stupica, bila je hitro v kotlu. Flajšman je bil vrhovni
kuhar, kožo je po večjem raz glave zrezal in vse pripravil. Palčič mu je mesto petršilja prinesel neke trave, katero mu je Flajšman v glavo treščil, potem pa pihal ogenj, da je imel lica kakor liolus napeta. Uže na polu kuhano glavo so trgali in jedli, kakor bi ji in bil na klarinet Guhičku piskat.
Orna noč jo zagrnola vso bojno polje, sanitetni vojaki so iskali z svelilnicami ranjene in mrtve; vsi so vtrujeni počivali, ki so imeli zdrave ude in prostost.
Na rano jutro pripelje patrola nečega slabo oblečenega človeka z črno brado in bistrimi očmi. Spijonl per moj dunaj! zakriči Flajšman, ta le pa ne bo več polente grizel, per moj dunaj! še danes mu damo svinca jest. Bil je v istini nek ovaduh, zasačili so ga daleč tam na nekem drevesu. Ko so vsega preiskali, našli so načrtano, kako je bila naša vojska postavljena. Nek hrvatski avditor je bil takoj pozvan, naj ga izpraša. Bobnarji so prinesli tri bobne, ;;a enega je avditor sedel, druga dva, drug na druzem, služila sta tu 11 za mizo. Vojna sodba ni mnogo po gg. blodila; eden izmej 32 vojnih Člankov je zadostoval, da se je palica prelomila i nesrečniku pred noge vrgla. Dokazi so bili v rokah, tajil je vse, izgovarjal se, da je načrt našel, ali imel je pri sebi obilo zlata, roke so mu bile gosposke>
Priloga k št.
11. „Edinosti".
vrstnih društev tako le po redkem pride v Gorico. Vsak pa naj svoje podpira , to je uže prilika tudi nam, če nismo le lesene narodne uiaiijonelf. To je moja vogeljska filozofija iz ljubezni do materinščine: Slovenec sein, tako je niati dejala. V tein pa želim, da bi goriški vogli prav pogosto slovenski govorili po izreku: »Si bi (denimo ministri na Dunaji) tacuerint, lapides clainabunt«. Zato ima pa tudi inseratstvo v primorskih slov. časopisiu višji pomen nego je materijalni. širi I skazuje <ve slovenščina kot potrebna na vse strani, prestavljene inserate pa naj nafii časopisi le pridno prinašajo, nič se ne zamerijo za nekoliko vrstic globokejše mislečemu bralcu i žrtvujočemu narodnjaku. Dobro je, da se laške oči navadijo slov. pismu, spričo katerega hirajo za unetico, kakor so starorimljanski vojvode va iili svoje osuple vojake nasproti grozovitim Tevtonoin i Cirabrom v divjezverlnskih kožah. Tako straš insk je smešnem u Vlahu na§ jezik. Pa naj, da le nI res.
Z Ctorlikega 12. marcija.
(Cerkev oč. kapucinov v O. okradena. — Lju-dopisnt črtice-. Solkan, Orgar, Čepovan, — čepo-tanska kat. pol Čitalnica.)
Naši časi so kaj korporaejiskega duha: čitalnice, telovadska, delniška, plešoglavska društva po vseh krajih sinjo. Tako so je, kakor se govori, tudi na Goriškem ustanovilo društvo tacih, ki žanjejo, kder ne sejejo. Solnce, pe-tiolje, plin in električna luč so jim zoprne stvari kakor peklenščaku blagoslovena voda-a najrajše ti kosmatovestni zmikavti svojo ume-teljnost ukazujejo, kler po virhu diši. Nedavno ste bile okradeni svetogorska in mavhinjska cerkev, 2. t. m. so okradli lepo prijazno cerkev oČ. kapuci nov. Bogato odičenej podobi M. D. (menda dobrega sviti) so ti prolrzni tatovje otnesii vse okrasje. Škoda — 230 f. Tatinstvo je nekov komunizem, ki se večkrat greje I vali na solnci zaželenega lahkoživstva. Tat je ko tat obsojen, a pregrdo je, ko lomi v svetišča, Še ostudniše, ko divjej zveri sllčen ropa v iniine samostane.
«Eamus» (pojdiva) zaklical sem davi svojej popotnej palici, da pohodiva — Čepovan. Gorica je še spala, le tu pa tam je kak vaspan maček kimal na dverćh, ali kak sultan lajal v zvezde. Čudno, po poti uganjal sem anagrafične študije, to namreč, da se je lani v Gorici naštelo 18485 Lahov (1) I prav natanko 84U8 Slovencev, nič več nič inanj. Vem, da bode spričo tega knj nevernih Tomažev mej bralci trdečlh, da nI malo Slovencev požrl anagrafičui moloh. Pridem v Solkan, narodno, krasno in obrtno vas. Ker sem uže marsikdaj vrtal ko kukec v kako filo-logično knjigo, začnem besedo Solkan raztele-sovati. Vse pride na vrsto: radlx, tema, meta-thesis, pritikliue itd.: si, sol, solk, suk, nilcauum, slokan et caetera. A krhal sem zaman nvoje filologovske zobe. Solkan ima čarobno lepo lego, i bi bil še lepši, ko bi precej za njim hrib sv. Valentina ne kazal ko evangeljski Laiar golih svojih reber. Koj pri Solkanu se začne viti o boku sv. gore v trnovski gozd mojstrska cesta, za ktero sta si rajnka vzgledua 1 jako talentirana uradnika Koller in Kurz velike zasluge nabrala. Toda pusto je tod, da sem si želel Pegaza, da me prenese, ali Kurenta, da mi zagode. Na sedlu postojim, ter pogledam na Gorico tam dolu, kder se več let kavsajo 8 narodi zarad predstva. Zdaj udarim po prijetnej poti mimo Orgar-ja, kder sem ko dijak marsi-kak dober kos pojel v rojstnej hiši pisatelja našega in vodnjanskega sodnika g. M. Trnovca, i kder vikarjuje sedaj izredni narodnjak i omikani naravoslovec itd. g. Leban. Prostrana kotlina je pridno obdelovana, trta daje cividin. Pri Grgarji se začne v meni filolog zopet gibati. Koren utegne biti: gr k ljubu vodji videmske gimnazije, ki mi je trdil, da je Grgar (laški: Gargaro) homerski Gargaron. Kosmata kapa I potem bi bili Grgarci kaj imenitni! Vsledi te razlage bi bil uže Homer za nje vedel. Toda ne verujem, ter ostanem pri gr.
Spomin na štruklje v Grgarji, svoje dni povžite, sline mi je iztisno! i dalje potovanje je hotelo biti nekaj kalobiotično, a zoper ta Štrukljati spominski zajutrekje muhasti želodec na glas protestoval, i se nekako jezil nad mojimi, nekonkretnimi insinuacijami, ker jo suhoparen prakticus, ki se inu vgodi le — in con-creto. Vendar sem si mislil, prezgodaj je i za zajutrek se do Čepovana le obriši, dotistihinal se pa lahko nagodrnjas?
Nekteri potopiscl pametijo vsako vrzel, vsak kamen, vsacega jarca, ki jim je pot zaskočil, ali «pil>>, pamete vsacega cigančeka, ki jih je srečal, vsako bilko, slamico in krtino. O presrečne poinninosti in zavida vredni ljudje 1 Jaz nisem tako nadarjen, ter moram nekako osramočen tiho in plaho otrinoti. Otsle je trebalo nogo zopet nekoliko prevzdigovati, a ne dolgo, ker nisem polža jahal. Narava začenja biti v teb
krajih nekaj romantična, vendar ni Še drzovita v svojem izrazu kakor više na ŠČvri i Ipekovem hnbu pri Trtbuli i Slapu, nego bolj prebujajoča i »triojajoča se rednost z malomarnostjo. Pot-nik dolinir, ki je v.ijen bolj redovitej naravi, dobiva še precej domačih viiskov. Pod gli.lko cesto ogradice in ogradičiee, posimezne hiše in kako selišče. Po vsej skoro ravnej črti n i des-nej proti severju idočemu potnikn se potezujo zmerno visoki hribi s precej bogato obrastnino, s katere te. ko naravo oživi, pozdravi kako navdušeno ukanje; ali te splaŠi kak predrzni: hoho! Tudi kukavice ti te laj prepevajo z neznansko ptic množico. Kakov koncert! I vse brezplačno, vinarja ni treba, drugače nego niar-sikak «trattenimento musicale» po mestih fled.ij je to tradiinento musicale, Joie, stavec). Kukavica je ponavadno v takih 10U i 100 glasnih koncertih kaj živahen pevovodja i takto-dajec. Čepovan je jako prijeten v podolgovati z obrastenlini hribi zaklonjenej dolini, kder se prideluje obilo krompirja, fižola itd. Poskusi s trto so po polnem otrekli. Hiše so snažne, in ne nakopičene, da je zrak svobo Ino preveje. Cerkev ima ta srečna va* lepo, tudi s zdravo pitno kuhinjsko in obrtno vodo je obilno pres-krbena. Na vseh krajih vola vrvra in šumi. Širna gladka pot seza pa le do Vrat, potem se stesni v ozko stezico, ki drži Čez »špehov hrib« v rajsko dolinico, ki človeka spomladi, po letu in jeseni v svojej tihej in presrečnej osamljenosti globoko sred či nje viti u živozelenlh hribov ta in onkraj sinjega toka kar naravnost očara, in če nisi top in praznosrčen, povzdigne te — do molitve. Slap, Roče in dol. Tribuia uživajo srečni mir te še drugače plo lovite dolinice. Čepovan ima lepo lego, dolina v opomla-danjskem lišpu in v svojej tihej okolici prepri-jetna; duh prebivalcev krotak, veder, a obrten in podvzeten, cerkvi i šoli nagnon, domoljubnim čutom dohoden. Šumeč bister potok izvira za vasjo ter zgine pod njo, 3 malni, žaga v glo-bočini. Šuligojtva zaloga in kupčija s Železom slu je po teh hribih. Ta lastnik redi veliko junic, juncev, volov i bikov čisto ptuje ali mešane baže, Irebcev in konj; ima prodajalnioo za jestvine, toči dobro kapljo. V obče je njegova obrtnost in umno gospodarstvo vsega pozora vredno Cerkev zastopa g. OrČa, o kterem gospodu sem ondan sporočil. Šolo pa mladi vrli narodnjak g. Makarotif. Čepovanci se s poljedelstvom pečajo, in imajo ielalno kat. pol. Čitalnico SO udov. Udov dr. sv. Moh. je 18, Matice 1, časopisov je teh — le: 1 neinŠki, 1 Čoski dnevnik — Narod 1 — Slovenec 1 — Zvon 1 — Kres J — Novice 1 — Danica 1 — SI. Prijatelj 1 — SI. Pravd-nik 1 — Edinost 1 — Soča 4 — Čebela 1 — Vrtec, cerkv. Glasbenik, Vaterland, Cvetje 14, 1 lat. list itd. Lepo Število in dokaz domoljubnega duha. Slava Čepovancem, duhovnemu pastirju in vsem, ki stvar pospešujejo.
IX Lokave« 12. marcija.
Dragim čitateljem vrle naše ■Edinosti)) osme-Ijujem se nekaj ozbiljnoga izvesttti. Hedek i osamljen je človek v denašnjih časih, da bi pogrebno pirovanje prej oskrbel, nego ga bo-sezen spravi v posteljo. To je storil upokojeni 75 letni duhovnik gosp. F. Okoren. O njem 1 njegovem marljivem delu nekoliko besedic. Zi-beljka mu je tekla v »Črnem« Kranju. Služboval je najprej v Kamenjali pod Čavnom, potem v GradiŠkuti, i poslednjič kot vikar v Lokave u. j Prav marljivo je zlagal i spisoval tudi mnogo pridig i sicer z MetelČico. Mogoče da se to njegovo delo še kedaj tiskom obelodani.
Pisal je največ po noči, i vslod tega zgubil malo po malo popolnoma dragoceno luč oči.
Od leta 1861 je vpokojen tu v Lokavcu. Slep, vender sme opravljati mašo s papeževim dovoljenjem. To pa gosp. Fideli lehko stori, kajti, narava ga je obdarovala s čudovito dobrim spominom. Vso navadne lilurgične molitve zna točno i zanesljivo na pamet.
Previdnost je lepa čednost. Držeč se tega pregovora, piiredil je g. F. O. prav v mino-lem času sam za se vse, kar je potrebno pri dostojnem pogrebu. Odbral si jo mašno mrtvaško obleko, kupil belo luči i lučice, ki naj se razdele mej iste pogrebne spremljevalce, katere je svojemu poverjeniku prav naročito imenoval i. t. d.
Včeraj pa mu je prinesel Niklca, naš pismonoša — zgotovljeno dolgo krsto. Zibeljka ali pa krsta I kakšni podobi, kakšen namen i kakšen vtisk na človeka I S posebno radovednostjo potiplje blagi starček z smelimi prstici novo leseno stanovanje i pomeri turobno ležišče, a slednjič ves zadovoljen pohvali mizarja i delo njegovo. Krsto pa spravi v varen kraj, da počaka onega dne...
Res, to je redka priprava k smrti. Mi pa želimo, naj bi pripravljena krsta v gospod Fi-delovem stanovanju še mnogo let čakala svojega gospodarja v odrešenje.
Svoje dni je nek ialjivec pri jednakem slučaju imeval v pripravljenej krsti ve lno belega hleba i kuhane krače, a živel je še dokaj časa prav zadovoljno.
Z notranjskega 11. marcija. Nekatere kranjske in štajerske občine so uže odposlale svoje petit-ija na državni zbor, naj se uvede slovenski učni jezil; v srednje fole iu prestavi tržaška višja sodnija v Ljubljano, graška pa olpravi. Iz Primorske in Goriške nismo do sedaj še čuli glasu, da bi bile tamošnje občine v smislu ostile Slovenije o t<-j zadevi ukrepale, ali kako podobno peticijo odposlale državnemu zboru. Domoljubi primorski in goriški 1 tu ni treba nobenih pomislikov; morebitni predsodki, da bi za imenovani deželi bila višja sodnija v Ljubljani predaleč, naj zginejo v žarkih solnca domoljubja in ljubezni do svete narodne stvari, katera bi se z dosego namerjavanega čina jako okrepila, kajti naša uže davno gojena želja po zedinjenej Sloveniji bi bila na polovico nekako spolnjena, irredenti pa s toni smrtni udarec zalan.
Občinski možje in drugi domoljubi, pomislite to dobro i ne znnudite časa!
L
Iz Planine 13. marcija (Sale smeti). Imamo tu pri nas osobe, rekel bi mrčesc, koje si v veliko zaslugo prištevajo, ako se morejo pri vsakej priliki v Slovence zadirati. Jako razkačeni so, ako so resnični dopisi v slovensko časnike sprejemajo; posebno razjaril jih je pa zadnji dopis «o noši« v plemeniti stan pov/.digueuih »kmetijskih prostovoljk«. Te zabavljlvostl vir jo je lini nainen, da bi se njihova imenltnost posebno po Časnikih razglasila in napadla, da hi tako prav po ceni vsaj jedenkrat — lastno ima tiskino čitali.
Ti »apostoli svetega trebuha« so sploh taki, da se njihov »krivično polni« ali uže «resniČno prazni« žep, še nikdar nI olajšal zi blagost in poinoč slovenskega naroda in njega napredek, ter se tudi ne bodel A o novcih, koji se za narodno stvar nabirajo in rabijo, imajo njih grde čeljusti prvo besedo.
Čujte, praznih možganov imena niso za Časnike i nikoli ne bodo. Ako bi se po vašej »vročej« želji merila človeški veljava na toplomeru, kazal bi ničlo t
Zmrzlo, ledeno jo na vašej osobi vse, kojemu se more le koliko kaj veljave, ponosa ali poštenosti pripisovati. Da bi tudi skupaj znosili vse svetilnice, koje tukaj dobodemo, in bi solnce po dnevi sijalo in svetilo dvakrat dalje nego zdaj — ne našli bi nad vami nobenega svita; ampak le duševno nočno tunoto. Kakor čuki se po temoti potikate in sem ter tja tavate. Če vas opazujemo celo skozi drobnogled, ne vidimo nič pisave vrednega na vašej pohuljenej osobi. Nisto vredni papirja, niti Črnila.
Ko bi slovenski časniki jednaki bili — ljubljanskemu »teduiškemu blatu«, potem bi se morebiti dalo o tej *luži» uže perilo iz vas napraviti. Zmetali hi vas v velikansko »pinjo» — polili z «hudičevim oljem« — in z glasovitim orodjem znanega «grabljarja» bi vas toliko časa praskali, da bi se kar cunje od vas valile. Po tako temeljitej žehti bi se Še kaj dalo očistiti, a škoda bi bilo za unco mila.
S tem javnim priznanjem bodite vi »vitezi dolzega jezika — grdega reda* zadovoljni. Već od nas ponižnih Slovencev vendar ne morete zahtevati. Tu vidite lehko, koliko veljate, kako ste čislani —, kako po vas hrepenimo. Sram vas bodi, da žalite naro 1, od kojoga žuljev živite t Vi 2 isramujete poštene in zveste sinove majke Slave, da Be pi iz uaše krvi, kakor pijavke redite, zato smo vam dobri f
Zategadelj, iskreni rodoljubi, ako se jednaka smet prikrade v vašo sredo, mej vašo pošteno družbo — odstranite jo, kder koli morete! Naj sedi na osamljenem mestu —, in ako se drzne vam bližati, bežite od nje, kakor bi se vam kuga bližala.	—si—.
Iz Ljubljane 4. marijn. Malokedaj mi je dana prilika, čitati mej tvojimi dopisi, draga »Edinost«, dopis iz «bele Ljubljane«, središča Slovenije in bodoče stolice slovensko učenosti in slovensko požrtvovalnosti. »Narodni dom«, koliko nadej, koliko zlatih gradov se je zidalo in se vedno zida na tvoje ime I Glas jedini je po vsej Sloveniji le-ta, da »Narodni doin« mora biti ponos in Čast na veke slovenskemu narodu. Vsakdo, bodi si premožen ali ne, bodi si gospod ali kmet, daroval bode z veselim srcem po svojej moči dar, da bode smel ponosno reči: »tudi jaz sem pripomogel k rojstvu »Narodnega doma«. Srečna ta zavest! Sloveucb tudi ini imeli bodemo napravo, tineli bodemo ognjišče, kder se bo mogel zbirati ves slovenski rod, oni rod, kateri je moral toliko trpeti od gospodovajočih tujcev in domačih renegalov. »Narodni dom« bo nam pravo zbirališče, tabor, kder bomo mogli skupno delati za svoj narod.
Kes je, pridnih bučelic bo tr.-balo, da potrebne velike zaklade skupaj v j* len panj jnesA In teh bučelic upam nam n* bo manjkalo I Temu je spodoben vsak ziv. leni Slovenec, bodi si go-pod ali kmetovalec, najbolj pa gg. duhovniki in narodni učiMji. l'i morejo l.iti pri lnebuče-lice, katrre imajo svoie panje raztresene po vsej milej Sloveniji, ti morejo najlažje polniti veliki panj — blagajnico »Narodnega doma. z nabiranjem darov. Toraj na delo, gospoda moja, ponosno hodite s pusicu okoli, da v kratkem ponosno poslopje »Narodni dom. povzdigne jasno čelo v sinje nebo.
Post je tudi p. i n is obl»k svojo obleko; vse bolj mimo in tiho je po ubrali zdaj, nego je bilo šo prel nekoliko dnevi, ko je Še kralj pust kralj-val; no, patu so minoli čiii in človek naj zaiti nekdanjestl in misli nuj na bodočnost.
Čudno in gr lo napako imam, da rad opazujem gospe, go-ipice in gospode ljubljanske, od katerih vem, da so vpisani pri tem ali onem narodnem društvu, ter ušesa pazno odpiram občevalnemu jeziku teh sprehaj ilcev. j?alihole, govorć navadno v nemščini, kakor bi mili naš jezik ne bil sposoben z i nežna srčna čutila. Žalostno, da to opazujemo pri gospodi, katero p i-števaino narodnjakom, bi bi so tri vendar užo /.boljšaloI govorite z nežni n spolom v materinem jeziku, saj ni ubog, ni siromašen, ampak ima toliko lepih, krasiih iu milili besed za izraze, kojih nemški in marsikateri drugi jezik, nema. Čitam »Ljuld. Zvona« novele in romane, poetična in prozaična dela, kako lepo se glasi tamkaj v dvoranah, na sprehajališčih in drugih krajih slovenščina, zakaj je torej ne rabite? Veselim srcem poslušam slovenske pogovore gospej iu gospic, dozdeva «e mi, da šo jedenkrat so lep'si domači glasovi iz rudeČili ustnic. Ivo bi se biserje sipalo iz divnega kraja, tako se mi to z ii. Ljubljana je slovenska, Ljubljana je središče vsem Slovencem, naj daje t»-d;ij tudi vsem dober vzgled, potein bo tudi po deželi, v mestih in trgih veliko boljo. Potem ne bomo v čitalnicah, bralnih društvih poslušali nemških pogovorov iu ne bomo grabili klobukov H v jezi zapuščali zavodov, ki bi i in; I i biti svetišče našemu jeziku.	Mitlto Godiin.
Z llunuja 9, marcija.
Minolo nedeljo smo pokopali dr. Ducheka vseučiliščnega profesorja, Čeha po rodu. Sijajen pogreb je pokazal, koliko spoštovanja iu ljubezni si je pridobil po svojej učenosti iu plemenitosti zavedeni Slovan. Slovensko pevsko društvo mu jo v cerkvi lepo žalostinko zapelo.
V	ponedeljek pa je v cvetličnih dvoranah to društvo dalo koncert, ki se glede umetniške vrednosti sine z dobro vestjo primerjitl koncertom prvih takajšnjih pevskih društev. V podrobnosti se ne bom spuščal, le to omenjam, da se je IpavČev zbor: »Kam« jako dopadal, in da se je morala slovaška pesem: »Nitra« ponavljati. Dvorane so bile polne; pozneje je vojaška godba lepe slovanske pesmi svirala.
Hrvati so si osnovali društvo «/,vonimir»,ki danes s zabavo pri »Stadt Wlen» vjivnost stopi. Neutrudljivi gosp. Brajša je marljivo vadilo kakih 20-2j hrvaških pevcev, ki bodo danes 4 zbore peli.
Imam Vam še javiti, da se je osnoval mej slovenskimi dijaki stalen osinospev, katerega gosp. Pirnat, Izvrsten muzikus voli. Kolikor navdušene ude tega osmospeva poznam, trdno sem prepričan, da se bodo kakor skala držali svojega sklepa, in da poprej dušo puste, nego se izneverijo lepemu namenu.
V	to ime pomozi Bogi
Belgra«!. 6. marcija.
Včeraj sem Vam pisal, vkljub silnim opravkom, pa si prikratim nočno spanje, da Vain popišem to, kar sem danes videl.
Hauo so zopet danes začeli pokati topi, Belgrad je ves v prazničnem lišpu, na vsakej hiši je vse polno slovanskih zastav, ljudstvo se veseli, praznuje in šo celo prodajalnice so zaprte, v ladjestaji, na Terazlji in po drugih večili pro-storiščih zbrano ljudstvo pij'!, popeva in plešo »kolo«, s kratka: Belgrad se veseli in praznuje svoj veliki dan. Srbska je zopet postala to, kar je bila, narod pa si pravi, da postane tudi gle iu velikosti in moči to, kar je bila za Časa prvih carjev.
Danes ob 10. uri je bila zahvalnica v ve-likej cerkvi. Pred cerkvijo se je bilo nabralo ljudstva na tisoče, vse to ljudstvo je nepotrpe-žljivo čakalo svojega kralja. Ko vidi, da jezdi knježeva garda, uže jamo upiti: »živio kralji« »Živela Srbijal« itd., z.i gardo tudi precej pr>-drdra kraljeva kočija, v katerej sta sedela on iu kraljica, v drugem vozu je bil kraljevič na-stopnik, pri njem triaČauka fOpuičeva, katera soje oinožila z sorolnikom kralju Milanu in je zdaj na srbskem dvoru kakor dvorna dama), potem so došle kočije z ministri, poslanci, generali in drugimi dostojanstveniki, vseh skupaj
EDINOST.
nad 40 in za kočijami zopet garda. Sprevod je bil veličasten napravil je name toliko večji v tis k, ker vse to je bilo čisto slovansko. Kralj i sta sprejela 2 srbska škofa na cerkvenih vratih ter njega in kraljico vedla do prestola pred altar-jem. Vladika je zdaj z.ičel moliti zahvalnico, pevci pa so prekrasno odgovarjali, konečno je pa pel ves zbrani narod zahvalno pesem, kar me je še bolj ganilo. Naposled je vladika kralju čestital v lepem govoru ter kraljevo dvojico posebno blagoslovil. S tem je jenjala cirkvena slavnost, po katerej je bil velik sprejem pri dvoru in po sprejemu je prišel kralj s kial|ico in nastopnikom na balkon kouaka, kder ga je ljudstvo sprejelo z nekončnimi živio-klici. Z balkona je gledal tudi defiliranje vojske srbske, prej pešcev, potem topničurstva in naposled konjice, res lep pogled.
Vojaki srbski so po oblačilu dosti podobni francoskim, oficirji srbske vojske so pa prav lepi in omikani ljudje, — srbska vojska kaže napredek, od kur jj nisem videl, to j« HI let. Danes zvečer jo bilo zcpet razsvitljeno mesto, jutri pa bode zopet veselje ves dan in zvečer gledišče pare, katero obišče ves dvor. Te .'I dni Srbija popolnoma praznuje in to čisto po svoje, naravno, brez nasiljenja, kar je toliko lepše.
Tukaj se je dobro zapazilo, da je tukajšnji avstrijski poslanik prvi čestital novemu kralju; to kaže, da so odnoŠaji ofioijalne Srbije z Avstrijo dobri — vsaj začasno. Več o tem pri kakej drugej priliki. Čudim pa se, da Kusija še ni priznala do denes novega kralja, pa to se gotovo zgodi.*)
Politični pregled.
Notranje dežele.
IVaŠa cesarica Elizabeta se je vrnola zadnji teden na Dunaj z Angleškega, kdor je bila na lovu.
Zadnji dnevi so nam prinesli važne in vesele politične novice it državnega zbora in i bojišča. Opazili urno uže zadnjič, kolikor jo bilo Se mogoče, ker je naš list bil uže na plošči, tla je poslanec goap. Nabergoj govoril 8. t. m. za podaljšanje Rudolfove Železnice do Trsta i da seje njegova resolucija sprejela. Danes prinašamo njegov krepki in izvrstni govor, ki gotovo no ostano brez dobrih nastopkov, kerje g. trgovinski minister sam rekel, da mu jo znano, da Tržačani in Pnmorci užo davno žolć podaljšanja Rudolfove železnico do morja in da misli to poletju o tej zadevi zaukazati študije ter jih potem vladi predložiti. 14. t. m. pa sc je Nabergojeva resolucija izročila odseku za železnice. Mi moramo tedaj čestitati iu hvalo vedeti g. Nabergoju, da je Trstu, Slovencem in sploh državi toliico važno stvar prohudil iz mrtvila v novo živenje i trdno se nadejamo, da so po tolikem prizadevanji vendar več ne pokoplje.
Naši poslanci se prav izvrstno vedo v državnem zboru, osobito dr. Vohijak ne zamuja nobeno prilike, da ne bi se krepko potezal za narodne pravice. 10. t. m. je tako odločno naglaŠal krivico, katero dela Slovencem graška višja sodnija, da je pravosodnjoga ministra primoral na odgovor. Važne so ministrovo besedo, zato jih tukaj navajamo; minister je odgovoril tako le: »Dr. Vošnjak, ki jo danes zelo razburjeno govoril, naj ne pozabi, da ima opravilo z sodniki, Ivi so prisegli, in da višje sodnijo načelnik vitez dr. Waser, kateremu moram kakor sodniku in vestnomu možu dati pričalo poštenjaka, ne more sam po svojih mislih odločevati, ampak odločuje graška višja sodnija, ki se na moje veliko obžalovanje postavlja na stališče, katerega ne morem odobravati. Kolikor je na meni, no zamudim dati pouka. Tako naglo se to ne da predrugačiti; delal pa bodem na to, da se jednakopravnost izvedo tudi tam, kder se šo ni, in kakor sem užo o drugej priliki omenil, namerjava vlada predložiti zakonski načrt, kateri odpravi vse dvojbe in dvoumnosti, ki so se do zdaj prikazovale pri razlaganji in tolmačenji posameznih določi in zakonov gledć jezikovnega prašanja.«.
11. t. m. je dr. Vošnjak zopet krepko in temeHito zavrnoldr. Reclibauerjeve trditve, da na Štajerskem ne živč Slovenci, ampak Vendi, i da slovenski kmet slovenskih razsodb ne u meje.
') UŽe so je zgodilo. — Dopli je dospel v Trst stoprv 11. t. m.	Uredn.
Tudi so s«1 slovenski poslanci obrnoli <lo eksekutivnega desuiČnega odbora z nujno prošnjo, naj energično podpira njihove narodne zahteve; naj se izda jezikovni zakon za urade in sodnijo. Zato bode profesor KviČala v Šolskem odseku stavil predlog: 1. naj se ustanovi v Ljubljani popolna slovenska gimnazija; 2. naj se uvede nasedanjih gimnazijah v Novem mestu in Kranji, in mi učiteljiščih v Mariboru in Ljubljani slovenski učni jezik; 3. naj se napravijo na gimnazijah v Celji, Mariboru, Gorici, i na realki v Ljubljani slovenske pararolke za štiri spodnja leta.
12. t. m. je bil na Dunaji skupen ministerski svet, v katerem je bil govor o vstaji in pololji na jugu. \ ojni minister je razjasnil poloŽje ter omenil, da od delegacij dovoljenih 8 milijonov ne bo zadostovalo, ker bo treba mnogo vojakov v nevzmirjenih dodelali pridržati i nekoliko trdnjav zidati. Zato se k malu skličoto delegaciji, da dovolite potrebno svoto, ki bo znašala 10 do 12 milijonov.
10. t. m. je finančni minister v državnem zboru predlagal, naj se pokrije primanjkljaj za leto 1882, ki znaša 33.785.077 golil, s tem, da se izda papirnata renta.
Za avstrijskega poslanca v Peterbvrgu jo imenovan grof Wolkenstein-Trosthur(j.
V	Kri v oš jih je vstaja zadušena. On-eijelni telegram poroča o tem tako le: 9. t. m. so vojaki 47. divizije od Ledenic, Grobna, Ublij in Vratla mej trdim bojevanjem i zelo težavno hojo, upornike pred sabo podeč, posedli Grkovac, Beli vrli, Napodo in Cir-kvice. Vojaki 44. divizije so ob enakem času iz Zubca čez Golisavac i na obeh straneh Orien-planine skoz snežne zamete prodrli proti Vrati u in Cirkvicam, kamor je dospel en oddelek na večer, drugi oddelek pa je prenočil na Belej gredi.
Od teh kolon je zadela severna, 1 bataljon polka št. 16 pod pla.iino Pazovo na 400 vstašov, katere je po srditem boji vrgla, pri tem je padel poveljnik major baron Rukavina. 10. marcija so zasedle kolone 47. divizije Pečino goro, Man in Za-gvozdak, kolone 44 pa so se zbralo pri Cirkvicah. Vstaši, zbrani na vseh krajih v večih ali manjših tropah, umaknoli so povsod proti MaČjej planini, kder so, naslonjeni na Črnogorsko mejo, iz daljave streljali.
Kolona majorja Kiirsinger, ki je imela dva topa, dospela je popoludne pod trdnjavo bragalj, katero je z dinamitom razrušila. Tudi tukaj so iz hiš na vojake streljali. Zvečer so dospeli vojaki nad Pečino goro in Grkovac pri Hanu; na Zagvozdak in k Cirkvicam. Prebivalci so zapustili vso kraje, več hiš požgali in Cirkvico in Dra-galj porušili. Vstašev je bilo od 900 do 1000, imeli so voliko mrtvih in ranjenih, a njih število se ne more določiti, ker so mrtve in ranjeno odnesli. Pod Pazovo so vojaki opazili 10 mrtvih in 25 ranjenih. Naša vojska ima le 25 mrtvih in ranjenih. Vojskovodja Jovanovič je vojni načrt izvrstno napravil in izvršil, poveljniki posameznih kolon so svoje nalogo dobro izvršili, iu vojaki, ki so morali po snegu in lodu 0000 Čevljev visoko strmo goro prekoračiti, bojevali so se hrabro.
Zadnji boj v Krivošji jo bil 11. t. m. Vstaši so napali lovski bataljon na Za-gvozdku, a bili so odbiti ter pustili 50 mrtvih na bojišči. Lovci so izgubili 1 častnika iu 2 moža, 2 pa sta bila ranjena.
Pristavljamo še, da so so vojaki našega regimenta Weler pri zadnjih bitkah posebno odlikovali.
Cesar jo generalu Jovanoviču za to sijajno zmago izrekel svojo zahvalo, ter mu ukazal, naj to zahvalo izreče tudi vodnikom iu vojakom.
KrivoŠja do zdaj šo nobena vojska ni vzela, nad 100,000 turškim vojakom se je utrnola Živenja luč v njegovih gorah i soteskah; tudi naša vojska v letu 1869 ni mogla nič opraviti, zdaj pa jo vpoko-jono bilo s tako majhno izgubo!
Tudi v Ilrcegovini vstaja pojema, vstaši se umikajo povsod proti črnogor-skej meji.
V	Zagrebu se je 14. t. m. odprl deželni z bor. Kraljevo pismo veleva, naj zbor iz-
voli 4 ude v regnikelamo deputacijo, ki J se bodi imeli dogovoriti z dotično oger-sko deputacijo in zastopniki mesta Reke o rešitvi reškega prašanja. Rešitev tega praŠanja bo pač teška.
Vnanje države.
Papel Leon XIII je 13. t. m. sprejel pruskega izvenrednega poslanca pl. Schlo-zerja ter se pri tej priliki izjavil, da bi mir s cerkvijo bil uže davno sklenen, ako bi to bilo le od njega odvisno. Časniki te besede različno tolmačijo.
Vsi slovanski časniki povdarjajo polit, pomen povzdignenja Srbije v kraljestvo. Krepki srbski narod, kateri je po slavnej minolosti toliko vekov ječal pod jarmom Turčinov, dobil je zdaj zopet častno mesto in veljavo mej evropskimi narodi in je postal najimenitnejši mej južno-slovan-skimi plemeni; naj mu zašije krasna bodočnost! Avstrijski cesar je bil prvi, ki je novemu kralju Milanu čestitko poslal. Gotovo nam ostane Serbija — dobra in zvesta soseda.
Srbsko kraljestvo so priznale užo vse evropsko vlasti in tako tudi Črna gora in Bolgarija.
Srbska skupščina je sprejela avstrijsko-srbsko brodarstveno pogodbo.
Črnogorska vlada jo na črnogorsko zemljo pristopivše KrivoŠjane odpravila od meje ter jih naselila v belopavliškem okrožji.
Obletnica umora ruskega cara Aleksandra 11 13. marcija se je na Ruskem obhajala s tem, da so so po vseh cerkvah bralo čine maše, časniki so ta dan prišli na svitlo s črnim robom, mej ljudstvom je vladala tiha žalost.
Rusija k malu izroči Kitajcem ozemlje Kuldžo ; mnogo tamošnjih prebivalcev se vsled tega preseli na rusko zemljo, ker nečejo biti podaniki kitajskej vladi.
V	italijanskem parlamentu je izjavil poslanec Aurolio Safji, da republikanski poslanci no bodo več kralju zvestobe prisegali.
Pruski drlavni zbor jo sprejel vladin predlog ter za poslanca pri papežu v proračun postavil 90.000 mark. Deset let pretrgana zveza mej protestantovsko prusko vlado in glavarjem katoliBke cerkve so torej skoraj gotovo zopet ponovi, kar bi zatiranju katoličanov na Nemškem konec storilo. Bizmark o tej zadevi sam svojo zmoto in krivico spoznava.
Mac Leon, ki je ustrelil na angleško kraljico, zatožen je veleizdaje ter pride pred porotnike.
V	Ameriki v državi Costarica jo bil strašen potres! razrušil je mesta Alajuela, Sanramon, Grecia Horidis. Več tisoč ljudi jo pobitih, oni, ki so smrti ušli, stanujejo pod milim nebom.
DOMAČE STVARI.
Delaltkega podpornega druitva pisarna je zda] na Corsia Stadion it. II v I. nad str.
Potrjen zakon. Cesar je z najvišjim sklepom oJ 2. t. m. potrdil v tržaškem deželnem zboru skleneui zakon, zastran varBtva divjačine.
Veselo upanje* Minoli teden je bil v M i nimaru cesarski višji hišnik knez Hohenlohe, in počil je veseli glas, da namerjava po velikej noči cesarjevič Rudolf z svojo soprugo Štefanijo v omenjenem divnem gradu nekoliko časa prebiti. ičelno pričakujemo visokih goslov nasloven-skej zemlji.
Volilcev Je Tr*l do sedaj v 4 razredih imel preko 7100, Ko dobč, kar je zdaj gotovo, volilno pravico tudi meščani, Kateri plačujejo po S gld. davka, pomnoži se število volilcev za 450.
Tržaški občinski davki so znašali v letu 1881: Surovi dohodki 1.995.334 gld. 45l/, kr. in sicer: od vpeljanega vina 521.151 gl. 09 kr., od piva 293.497 gld. 21 kr., od izvoženega vina 6US.392 gld. 40 kr., od izvoženega špirita 150.135 gld, 35 kr., od mesa 332.163 gld. 40'/, kr. — V lelu 1880 jo bilo dohodkov več za 71.461 gld. 87'/, 1«r. V proračun se je postavilo 1.780.000 gld. — To nI veselo znamenje, ker kaže, da Trst v resnici propada.
Tržaška razstava. Nekdaj je bilo maslo iz slovenskih dežel v trŽaŠkej trgovini zelo čislano ter se je prav dobro prodajalo v jutrove dežele, potem pa je zgubilo skoraj ves
kredit zato. ker so ga tržaški trgovci prekuha-vali i z raznimi druzimi rečmi mešali. Ta kre-dit se more naše maslo In sploh sirarstvo na tržaskej razstavi zopet pridobiti.
Prav dobro je tedaj ukrenolo poljedelsko ministerstvo, da so je prizadevalo za to, da bodo na tržaškej razstavi zastopani tudi mlekarski pridelki iz vse naše države. V odbor za ta del rastave so poklicani li le gospodje; Profesor dr. Ignacij Moser, voditelj kmetijsko-ke-miške poskuševalnice na Dunaji (v živino-zdravnišnici); Oton grof Durkiieim v Hagen-bergu na zgornjem Avstrijskem; Ferdinand Kaltenegger, cesarski svetovalec in dosluŽeni profesor v Briksnu na Tirolskem. Prvi je od. boru načelnik, zato naj se nanj obrne, kdor misli razstaviti ralečniii pridelkov.
Število razstavnikov pri našej ra«stavi bo znašalo preko 2000. Tako nain je te dni nek odbornik povedal. Natančno Število pa še ni znano, ker še niso vse trgovinske zbornice poročil poslale. TriaČanov se je oglasilo blizu 280, gotovo mnogo, ako se na tukajšne razmere ozir jemlje, h Prage pošlje blaga 78 razstavnikov. Stavljenje poslopij s čudno hitrostjo napreduje, in vsak dan se vidi v sprehajališčih pri sv. Andreju mnogo radovednega občinstva, kitero se za stavbe zanimlje.
Zadnji četrtek so bila dela pri zasipanji morja končana. Dotičnim delalccm se je napravila veselica.
Preuiedčenje. G. okrajni komissar pl. Fabris, pri okrajnem glavarstvu v Pazinu, pri-meščen je na Volosko na mesto okrajnega komisarja g. J. Karabaića, ki je uže v drugo otšel na službovanje k c. k. avstrijskemu poslanstvu v ćrnogoro v Cetinje.
Lep izgled. V Trstu se ne zgodi red-koma, da se na borzi ali na ulicah tako imenovani omikani gospodje s pestmi aH palicami napadajo. Nek »galanten« zdravnik je bil uže 5-6 pretepen. Zadnjo soboto pa je bil ravs in kavs z batinami in zaušnicami mej slavožrcein urednikom lista «Cittadino» in nekim mladim doktorjem, katerega očeta je prvi razžalil. Lep izgled je to preprostemu ljudstvu, vzlasti kmetskim fantom!
Lloyd je v začetku tega meseca vpeljal novo vožnjo s parobrodi mej Reko, Zadrom in Splitom.
Število srednješolcev na Primorskem* Lotos je v Trstu na državnej gimnaziji 320, na mestnej italjanskej pa 374 učencev, v Gorici 36.', v Kopru 170 in v Pazinu 120, tedaj skup ij: 1352. Državno realko v Trstu obiskuje 214, mestno pa 345 učencev, goriško 158, piransko 75 in puljsko tudi 75, skupaj tedaj 837 učencev. Toraj je vseh srednješolcev na Primorskem : 2239.
Usianova ,»Nadv«t|vodlnja Cii-Nela" v Trstu je razpisana. Iz njenih obresti dobivajo podporo ubogi trgovinski pomočniki, ali njih vdove in otroci. Prošnje s potrebnimi spričali se imajo do 3. aprila trgovinskej zbornici poslati.
(Svarilo* Zopet svarimo naše ljudi, posebno tiste, ki dohajajo z dežele, pred trlaškiml-goljufi, kateri po ulicah ponujajo v zameno «zlate», ki pa so le — igralne marke. Tudi ponarejen denar se včasih dobil
Vabilo. G. k. ženijsko vodstvo v Kotoru vabi zidarske, rudarske, mizarske, kolartk« i* kljularske mojstre, naj se oglasć, ako bo voljni z svojimi pomočniki prevzeti dela pri stavbi trdnjav v južnej Dalmaciji. Naj naznanijo tudi število delalcev in pogoje. Morajo biti pripravljeni, koj odrinoti, ko dobć ukaz. V tej zadevi naj se obrnejo vsaj o 5 dneh na tržaški magistrat, otdelek 4,
Zastran varstva gozdov na Prl> morskem prinaša deželni zakonik in ukaz-nik od 11. t. m. namestništveni razglas, o katerem piilično več omenimo, kakor tudi v uže poprej omenjenem zakonu o pogozdovanju Krasa v tržaškej okolici.
Zemljiški kreditni zavod za Istro v Poreču izposodil je minolega leta 149 prošnikom 195.800 goldinarjev; 48 prošenj se je odbilo. Bilanca kaže 1003 gold. čistega dohodka, kateri se je vložil v reservnl zalog.
Lučila Podffornik-Toloinel« soproga urednika »Soče,« sinoči je zopet napravila koncert v tržaškem »Schillervereinu;« vse je hvalilo izvrstno umetnico na klavirji. Sodelevall so gospi ca Srna Bagnalasta in gospoda Heller in lVindspach.
Gfljeael tržaške kadelne Šole
napravijo danes veselico v redutnej dvorani »Politeame llossetti«.
Narodnosti v Avstriji po zadnjem ljudskem štetji. Ljudsko štetje od 31. decembra 18S0 je tudi glede narodnosti dovršeno. Po tem štetji je v Cizlitaviji 21,794.281
EDINOST.
prebivalcev, npisslo je nemSki občevalni jezik aoos.si',4 'proti 7.108.900 v letu 18G0) čeSki in slovaški občevavalni jezik 5.18').9(>8 (proti 4.718.SU0), poljski Jezik 3.238.53i (proti J.443.50O), rusinski jezik 2.792.007 (proti 2.584.600), slovenski jezile 1.140.304 (proti 1.196.200), srbsko-hrvatski jezik 563.615 (proti 522.500), italijanski jezik 6tj8.6.">2 (proti 587.500), rumunski jezik 19i>.799 (proti 207.900), madjarski jezik 98-«7 Sproti 17.709).
Zelo čudni so podatki v posameznih deželah, na Češkem, Moravskem in Silezlji so Čehi in Poljaki v zadnjih letih prevladali Nemce; vse drugače pa je z Slovenci; na Kranjskem se razmera ni zdatno prornenila, na Koroškem je razmera Slovencem celo ugodniša, če tudi se je tam strašno ponemčevalo, na Štajerskem pa so Nemci za 4®/, prevladali. Na Goriškem se razmera proti Italijanom tudi ni p:omenila; Trst in Istra pa sta hudo zadeta. V Trstu je sicer nemški element padel od 8®/, na 4%, a slovenski od 54% na 22*/, 1 V letu 1869 je bilo ▼ Trstu le ena tretjina Italijanov, zdaj jih je pa po mestnem popisu dve tretjini. Da je to gola laž, to ve vsak, kdor tržaške razmere pozna. Tržaški magistrat je nad polovico Slovencev 31. decembra 1*80 spreobrnol v Italijane; enako so delali zapisovalci v Istri, posebno mej Hrvati. Mnogo Slovencev so od eno strani pojeli Nemci; od druge pa Italijani, tedaj ima ta statistika le to znanstveno vrednost, da se iz nje lahko posname, da se Slovani v Avstriji primerno bolj množe, nego drugi narodi. V Dalmaciji, kder se je zadnja leta z Slovani pravičniše ravnalo pridobili so 5'/,, katere so Italijani zgubili. Da se jo z Slovani na Primorskem enako ravnalo, pokazala bi se bila popolnoma nasprotna razmera.
Alollltene knjižic«. Otroci tržaške okolice hrepene po takih knjižicah. To je gotovo dobro znamenje; ko bodo čitali take knjižice, bodo sčasoma Čitali tudi še kaj druzega v svojem jeziku. Naj jim strežejo bolj premožni v tem; mnogi roditelji jim ne morejo pomagati zarad siromaštva; sicer pa tudi ne ved6, kam bi se obračali, da bi take knjižice ceno dobivali. Časnik »Edinost« je sicer v štev. 9. povedal, da se lahko kupujejo zdaj tudi v Trstu, pa po Čim se prodajajo? Za vsako takih knjižic, za katero se plačuje v Ljubljani 30 ali 24 kr., tlrjajo la-honi tukaj 50 kr.! 1 Če pa knjigarji v Ljubljani (Giontini, NiČman i dr.) iinajo svoj dobiček, ali tukajšnji ne morejo biti zadovoljni z enakim dobičkom.*)
£a*ln» oličantlvo. Bovška občina je v seji 12. t. m. izvolila namestniškega svetovalca in okrajnega glavarja v Tolminu, g. Aleksandra Semerla soglasno za častnega občana zarad zaslug, katere si je pridobil za občino.
Knielsk* čitalnica \ Branici se je 20. februvarja osnovala. Za predsednika je bil soglasno izvoljen vrli možak Ivan Pegan, v odbor pa Anton Kodre, Leopold Sorta, Anton Žvokelj, Alojzij Sorta in Fran Vidrihza, namestnika Fran Kodre in č. gospod vikar Janez Fablani. Društvo ima 37 udov, samih domačinov, kateri so za narodno stvar zelo vneti.
Avstrijsko podporno druilvo za bolne duhovnike je preložilo svoj sedež iz Me-rana na Tirolskem v Gorico. Tukaj si hoče kupiti primerno hišo, pa tudi dosedanjo bolnišnico v Meranu pridrži. Novi društveni odbor je sestavljen iz veljavnih duhovnih in svetnih gospodov v Gorici, načelnik mu je prošt in državni poslanec Dr. Valussi. Število društveni-kov znaša 2212, in premoženja ima društvo 79.000 gold. v državnih papirjih, in 493 gold. v gotovini.
CiOKp. vlležn Schneldu* vrlemu državnemu poslancu, povrnolo se je zdravje skoraj popolnoma. Bog ga ohrani!
Zdravnik Pavel Varanu, vrl narodnjak, ki je nedavno v Mokronovem na Dolenjskem umrl, zapustil je 12.000 gold. v obligacijah za dijaške ustanove, 3 za gimnazijalce, 3 za realce in t za medicince na Dunaji.
t Lovro Kušlail, učitelj v Slavini, jako priljubljen mož, umrl je 11. t. m. po kratkej pljučnej bolezni. Naj v miru počiva!
Za «.\arodnl dom* je darovalo ljubljansko telovadno društvo »Sokol« 400 gold. v gotovini in več slovenskih čitalnic in bralnih društev se je uže obvezalo, da napravi letos i prihodnje leto nekoliko veselic na korist "Narodnemu domu». Prav tako; vse slovensko ljudstvo iz vseh slovenskih dežel naj podpira lepi namen, da bo »Narodni doin» res v pravem pomenu »narodni dom», kateri je postavil narod sebi.
') Ću tukajšnji knjigarji prevetik dobiček zahtevajo, priporočamo katoliško bukvarno v Ljubljani.
(Jredn.
Sove volitve v ljubljanski mesinl svet bolo 11. aprila za tretji, 12. za drugi) in 13. za prvi razred. Trdno se nalejamo> da ta volitev določi n iroJnjakom večino za vse čase.
Mnogo slovenskih občin i/, raznih kr.ijev je zop;t poslalo državnemu zboru p ošnje za slovenske srednje šole, za ustanovitev slovenske pravne akademije v Ljubljani in za premeŠČenje višje deželne sodnje iz Gradca v Ljubljano. S Primorskega tacih prošenj zelo pogrešamo. Županstva, zdramite se!
Zaupnico poslancu g. dr. Vodnjaku je poslalo nad 100 tržanov iz Mozirja iu Rečice za krepko njegovo postopanje v državnem zboru.
Potre* v Zagrebu je bil precej močen zopet 13. t. m. zjutraj, vendar ni bilo škode.
CioriŠki gospodarski list je v 2.
številki prinesel te le sestivke: 1. Popis nekaterih žlahtniših sadnih sort. — 2. Hlevi naše domače živine. —3. Kmetijstvu velekoristni predlogi. — 4. O čistenju vina. — 5. O delovanju kmetijske Šole. — 0. Ali so bili naši starodavni vinorejci pošteni?
■ Hrvatska Vila« je v drugej številki zopet prinesla mnogo izvrstnih člankov in slik. Mej slikami je po loba polcoj lega tržaškega škofa J. Dobrile tako dobro za leta, da boljše ne more biti, tuii Trst je prav dobro naslikan. Krasna je tudi priloga «Hristovo krštenje«. Sploh moramo priznavati, da je »Hrvatska Vila« resnično Izvrstna, le nekaj bi radi opomnili mi «planinski Hrvatje» a ker vemo, da bi nič ne koristilo, zato molčimo.
Razne vesti.
SolnCB mrkne letos 17. maja popolnoma, videlo se bo tudi pri nas. Mrak bo trajal od 5—10. ure zjutraj, tedaj polnih pet ur. Najbolj bo zakrito solnce ob 8. uri zjtutraj.
Na Ogrskem stanuje, po zadnjem štetju ljudstva po narodnosti: 1. Magjarov 0,105.00); 2. Nemcev 1,798.090; 3. Slovakov 1,790.0K); 4. Ruinunov 2,323.000 ; 5. Srbov 6)5.090; 0. Ru-sinov 342.000; 7. Drugih 208.00J; 8. Otrok, ki še ne znajo govoriti 499.000. Skupaj: 13,728.000 ljudi. OtiČe pa se sodi, da Madjarov po krvi ni nad 5 milijonov. Drugi so prisiljeni Madiari iu odpadniki. Nasilstvo je tako, da Nemci, Slovaki, Rumuni in Srbi ne sinejo imeti niti tne srednje Šole v svojem jeziku.
Prebivalstvo v nemškem cesarstvu je po
štetji 1. decembra 1881 4V&4.0G1, moškega spola 2>,185.433, in ženskega 2J,018.626. V primeri z letom 1^75 so je prebivalstvo pomnožilo za 2,506.089. Prusija ima 27,279.111 duš (proti 25,742.404 v letu 1875), Bavarsko 5,2SU7-« (proti 5,022.425), Saksonsko 2.972.801 (proti 2,76).r,86), Wurttemberško 1,971.118 (proti 1,881.505), Ba-densko 1,570.254 (proti 1,507.156).
Izseljevanje iz Angleikega in Irskega raste od leta do leta. V letu 1881 seje izselilo 400.001) osob, največ v severno amerikansko drŽave, potem v Kanado in druge britanske naselbine. Za to leto pa delajo razna obrtniška, poljedelska in delalska društva priprave, po katerih se sme Bklepati na še obilnišo izselitev. V amerikanske severne države se je v letu 1881 preselilo 440.000 osob, mej temi 125.000 Nemcev.
Brzojavne poteze so so v zadnjih letih silno raztegnole. Konec leta 1881 je inašala njihova dolgost na vsej zemlji 1.8U0.000 kilometrov, drat take dolgosti bi se lahko 45 krat okrog zemlje ovil. Z dratovi je najbolj omrežena Belgija, potem Švicarsko, Angleško, Nemško in Francosko.
Eskurial, kraljeva palača blizu Madrida, velik je spomenik španskega razkošja in umetnosti. Velikanska ta palača ima 8 stolpov, 16 dvorov, 30Ji) oken, 1200 vrat, 13 samostanov, v katerih je v prejšnjih časih bivalo okoli 200 m»-nihov, 90 vodometov, 350 kvadratnih metrov fresko-slikarije. Ekurial je sezidal kralj Filip drugi na čast sv, Lorencu v podobi ogromnega rošta, ker legenda o sv. Lorencu pripoveduje, da je kakor mučenik ria roŠtu vzdahuol svojo dušo. V glavnej cerkvi Eskuriala se nahaja glasoviti umotvor Benvenuto Gelinija, namreč zveličal', izdelan iz belega marmorja na rudeče marmorjevem razpelu. Knjižica v Ekurlalu ima 130.000 zvezkov, mej temi okoli 400) arapskih rokopisov.
Prvi živi zrakoplavci. Vožnja po zraku je v deuašnjin Časih, Čo tudi nevarna, vendar užo zelo navadna. Sploh se misli, da so bili prvi živi zrakoplavci — ljudje. Temu pa ni tako, ampak bile so živali, in sicer ena ovca, en petelin in ena raca. Vzdignoli so se v zrak 19. septembra 1783 ob 1 popolu iue v Verselju iu prišli po 10 minutah na zemljo v gozdu eno uro od Verselja, Vrv, na katerej je bil privezan koš, zaplela se je v vejah in pretrgala, koš pa na zemljo padel, živalim se ni zgodilo nič, le ovca je petelina malo pohodila. Prvi je bil na mestu Pilotre des Rossiers. ki je živalim koš odprl, in ta mož jo bil prvi zrakoplavec. O prvej živalskej vožnji po zraku so je v Parizu mnogo dni govorilo.
Površje vseh morji znaša okoli 3">0 milijonov kvadratnih kilometrov, 1 kvadratni kilometer = 1 milijon kvadratnih metrov. Će vzamemo sredno globočino morja z KJ0 metrov, dobimo 35.(100 bilijonov kubičnih metrov morske vode; ker ima kubični meter 32 kubičnih čevljev, tedaj je nekoliko nad en trilijon I (i.OiM).OUUOiMj.Oi)O.t)0O.Oi)O) kubičnih čevljev vode.
Morje ima v sred njej meri 21/, otstotk.i soli. I Ta trilijon kubičnih Čevljev vode ima te laj | 2~>.0 "i bilijonov (J5.lM(»,i)00,ll0'»,00o( kubičnin čevljev foli. Kubični č'\elj s>di ima okoli lOM 1'nntov, tedaj vaga vsa sol 25.<kiu bilijonov Centov. Da iti se ta sol iz Ljublj me v Trst prepeljala, morali bi vsi železniški vozovi, kolikor jih je na svetu, iu teh |e 1.50,>.00) sedemnajst milijard ' 17.IHt0.0'X).<XX») voženj opraviti Ako računimo na dan eno tako vožnjo, prepeljala bi se vsa sol v 46.6iM.ii0i) letih.
Bog vlada in vlada v Wašingtonu še živi. O tem izreku, ki je bil pri žalovanju za zadnjim načelnikom zjedinjenih amerikanskih drŽav na mnogih krajih napisan, piše baltimorski dopisnik: V 15. dan aprila 18tT> zbralo se jo v Novem Jorku pred borso okoli ;:0.U00 ljudi, da bi so svoj gnjus javno pokazali o umoru načelnika Abrahama Lincolna. Ta množica je bila strašno razjarjena. V ulici zraven borse sta kžala dva umirajoča Človeka, ker sta umor odobravala; bliskali so se noži iu revolveiji, da usmrte vsacega, kdor bi morite v odobraval; Iju Istvo je prlaezalo, da umori vsacega, klor bi tajil, da Lincoln ni narolni mučenik, V sredi zbrane množico so post ivili vešala, in ko se je to zgodilo, zaklical je nek mož; »K Worldul» in tisoč glasov je ponovilo te besedi. In kakor bi trenol, obrnola se je množica proti hiši časnika, ki je Lincolna grajal, dajo razsuje in urednike umori. Policijski stražniki so se hali množico ustavljati, ker so vedeli, da jih zmečka, a ustavil jo je en sam mož. Na prvi klic: k. \Vorldul stupi 1 je iz borse na sredo ulice ter na ves glas zaklical: «Nov telegram iz Wašingtona!» Množica se ustavi, vse utihne, mož pi je na ves glas tako le govoril: Fello\v citlzensl Clouds and darkness are ronnd abotit Him! His ptvilion is durli vvaters nud thick clouds of t ho skie.sl lustlce and judgement are the establishinent of His tl^one! Mercy and truth sliall go be-fore Ilis face! Fellow citizcns! Gol reignsand the Government at VVashington stili livest (Someščanu Oblaki in tema ga kri jo 1 Njegova hiša so temne vode in debeli oblaki na nebu! Na skali pravice in modrosti stoji njegov prestol! Milosrčnost in resnica razsvetite njegovo obličje! Someščani! Bog vlada — in vlada v Wa-Singtonu še živil) Ako bi bil kateri generala G ran ta zmagonosnih polkov nastavil bodala, uničilo bi ga bilo razjarjeno ljudstvo, temu možu nasproti pa, ki jo v tacej nevarnosti mislil na Boga in srečo svojega naroda, po-besilo je ljudstvo orožje. Kdo jo ta mož? vprašali so. — General Garfieldl glasilo se je od vrsto do vrste. In ta mož je postal načelnik severnih amerikanskih drživ ter prav tako umrl, kakor Lincoln, katerega spomina ni hotel osramotiti z surovo silo.
UltRloa opravniitv«. Nekateri naročniki okoli Divače nam pišejo, da «Edinost» 3—3 dni prepozno dobivajo Izvedeli smo, da je uzrok na tem, ker se je paket, namenjen c. k. poŠti v lJivači poiiljal v Podgrad. Obrnoii smo se do si. poštne uradnije v t rstu in v Divači, in upamo, da se napaka odpravi. Ako ne, naj se nam blagovoljno urno naznani. Kdor kedaj lista ne dobi, naj ga hitro reklamira v odprtem pismu, ki je poštnine prosto.
Ilražhe.
V Voloski hiša in posestvo Ivana Ivanić iz KuZ, cenjeni iJjq gl., jij marcija. — V Tolminu zemljišče Josipa Lazar iz Sedul, ccnjcno i3oo gl , jo. marcija, jo. aprila, jo. maja. — V Trstu kampanija bratov Chiesa viskorklji ccnjena i35 )o gl., aprila, i t. ma|a.
—	V Sežani posestvo Matije Kovačič iz Varej, cenjeno hL|6 gl., 3j marcija. 31 aprila, 19. maja. — V Tržiču (Monfalconc) četrt hiše Hugona Hcll iz Trsta, cenjena JI77 gl. i3 aprila, maja. — V Bujah zemljišče bratov Lazarifi iz Završia, cenjeno 3i3 gl., 34. marcija, 23. aprila, j3. maja — V Gorici posestvo Katarine Kebat, cenjeno i3.J.j_| gl., 11. maja, n. junija, 17. julija. - V Bujah zemljišče 1'elra Miani iz Završja, cenjeno 361 gl., 27. marcija, 37. aprila, 37. maja. - V Trstu posestvo Veltosiava Pavsier v Carboli, cenjeno 8^33 gl, 3.(. marcija, .14. aprila, 33. maja. — V Pazinu zemljišče Matije Jab od sv. Petra, cenjeno i53o gl , 18. aprila, 19. maja. — V Bujah hiša in zemljišče Antona Basiako, cenjeni 1073 gl., 3- marcija, 27. aprila, Jo. maja. — V Trstu posestvo Pavla Kralj iz Trebič, cenjeno (*) \ gl, i5. aprila. — V Trstu hiša Ivana Milovčič v ulici Giu-stineli, cenjena 74.5ifj gl., i3. aprila. 12. maja, 16 junija — V Bujah zemljišče Antona Zerman v/ Novigrada (Clttanuova), cenjeno 3946 gl., 39. marcija, 1. maja, 1. junija. — V Kopru pohištvo in zemljišče Josipa Vatovac iz Kasara, cenjeni iS3o gl„ i3, aprila, i3. maja. — V Trstu posestvo Josipa Danielis v Čarboli, cenjeno 6000 gl., 14. aprila, 12. maja, 10 junija. — V Gorici posestvo Ivana MaruŠiČ pri sv. Andrašu, i3. marcija, aprila. 35. maja. — V Bujah posestvo Marije Markovič, cenjeno 3397 gl., i3. aprila.
—	Vse dražbe so od 9. do 13. ure.
Tržno poročilo.
Zadnji leden je bila kupčija zelo mlahova. Cene kavi so ostale nepremenjene.
Kave — bolje vrste Še nič ni došlo, zato se tudi cene Še vedno dobro drže.
Sladkor — malo prašanja.
Olje — živo prašanje po njem, zato so cene trdne. Anci gl. G5—70., St. Angelo gl. 60—65., Leccer I. gl. 44—15., Leccer It. gl. 40—45.
Riz — italijanski gl. 10—22,, Kangoon gl. 127,-14.
Sadje — brez spremembe, le porneranče i limone so malo poskočile i stanejo danes I. vrste gl. 57,-6.
Petrolje — stane danes gl. 9.75 do 10., a trgovci ga drže, ker se nadejajo, da mu cene poskočijo.
Polenovhe — jako trazne — ali prav malo jih je na skladišču. Cene so: gl. .'Ji—38.
S Žitom zdaj ni trgovine.
IHmajskn iMtrsn
dne lC, marcija. Enotni drž. dolg v bankovcih Knotni drž. dolg v srebru .
Zlata renta .......
1K0 1 državni zajem .... Delnice narodne banko ,
Kreditne delnice.....
London |u lir sterlin . . .
Napoleon........
C. kr. cekini......
10' 1 državnih mark ....
	gld. 7i) kr
i.»	G) .
!»i	» 51) »
1'JH	» 7"» »
til'J	• — u
m	. «
131)	» )5T» . -,■{> / ,
.>	. lil '
r.ti	• KT> n
se
slovenščine zmožen učrnpc, oziroma nekoliko izučen deček, za prodajalnico spflcerijskeaa
blaga. — Kje, iu pod kakšnimi pogoji, - nov« opravništvo »Edinosti«, via Zonti St. .">. [ nadstropje.
V Nlorjnli zraven cesarske cest * eno uro otdaljeno od Sežane proti Seuožeču je naprodaj
H I Š A.
z 4 sobami, l kletjo, -J hlehovoma, dvoriščem, vodnjakom, vrtom s trtami, v katerem so do 0 hektolitrov terana pridela; v tej hiši je uže mnogo let gostilna. Kdor jo želi kupiti, naj se oglasi pismeno pol »A. K. St. I < poste restante v Sežani; ustmeno pa pri gospodu AntonuKranic v Slorjah	3-3
A G Ha^alriMi Piazza S. Giovanni N 1 se A. U. UdddlULU, počasti, si. občinstvu naznaniti, da je od ja dcc. odprl veliko /alogo žepnih In drugih ur; pri njemu se izvršujejo vse poprave solidno in po najniži ceni.	[iO—10)
(su-nrJ	1 mdnjp
po tffauao aow)«po «z pioj-js tfoAi op-iojmi ojpw.v omnzAfMj 'ft 'M ffimiiiopiij^ ni\ a pi^soju ef as
ijmsvi Avi$n9 L. Smolars
piazza Dogana ii. in: via S. Antonio /.
Ima v svojej bogatej znanej zaloyi vs.ika vrste papir In potrebščino za pisavo i 1 risanj", veže knjigo vsako haž", izdelava trgovske in druge knjige z lepimi črlami. Nadalje i um v svojej zalogi zbirko slik oljnatega tiska, okvire, po naj niŽjej ceni.	0—'J
Zlatar
JANEZ RISEGARI
Via S. Sebastlano N. 4, I. nailitrop.
zraven štacuno z. nmmifiikturim blugnni Fratell!
Taro lat to,	C.1]-1C)
provzame vsako delo v zlatu, srubrn in jnvcliih, kakor tudi popravo take robo po ninoki ««ni. Nu-roi^lla sij osltrho tudi v drugo kroju iiutuneiio.
Občne znana zaloga čevljarskega blaga In usnja
EDUARD-A RE.NZKL
via S. Antonlo nuovo tik. gosp. Marini & C."
obstoječa Že nad !H) let naznanja kI. ohSIniitvu, do lino vedno, veliko Stovllo izdelkov vnuIc vrstu za gospodo iu gospu. Dobruto in izvrstno hluK0 ffi-rontlrajo nejtevllnl kupci, k turo si jo prido bil zadnjo leta Nuročilo na mero, iu tudi popravo sp Izvršujejo v krotkem čosu. (iJO-lU)
Riccardo Dinelli
via (anale \. 3.
Zaloga vsake vrste podob iz mavca in drugih izdelkov iz mramorja in alabastra. Tovorna Ideja iz mavca za prilcpljcnjc, prodaja na drobno in veliko.	(3<J-13)
Sniolnjukovii voda
kemikarja in lekarja ORESTA B A L D O
presega gotovo vsako drugo zdravilo pri slabosti in boleznih prsi pri jetlki I naduhi In sploii pri boleznih dihal in čistil. Razen tega sc ta voda posebno priporoča kakor gotovo sredstvo za raikuionje in obvarovanje epidemićnih bolezni.
Ta smeljnakova voda naj sc zahteva s podpisom pripravitelja.
Steklenica velja 6O kr. Glavna zaloga: lekarna Itomlolitil Kiborgo i3.
Prodaja sc v vseh tržaških lekarnah, drugih cv-»trljskih In Inostransklh
■■ Proti poStnemu povzetju se pošilja vsem gospodom lekarnitarjem kamor koli brez odloga po odbitih odstotkih.	li-12
lekarna
Cvet zoper trganje,
po dr. Maliču.
jo odločno noj bolj jo zdravilo zo]ier protin in revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi tor živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., 1110I0 Suša <:e se rabi, pa mine popolnem trffuiije, kurdokozujo obilno zuhvul. Zuhtevo noj so Kuino »cvetu zoper trganje po dr Maliču' z zraven»loječlmznamenjem; 1 steklonlcu 50 kr., ]»rav«gu prodajo iu rozpojlljii samo pri »samorogu« J. pl. Trnkoczyja mestnem trgu St. I v Ljubljani. (I" G)
EDINOST.
ARTL'R FAZZ1M,
Trsi, Piazza €'a«crma X. I.
trgovina z dišavami, oljnimi barvami, šopki.
Zalogu razne vrste lak-a, kemičnih izdelkov, barvnih tvarin, esenc velika izbirka,
mineralnih vod itd. Pri vsem najniže cene!	(26—13)
Anton Ti|)|>el
tovarna čevljarskega blaga, via Catana
ST. 11. v Trs (v. Naročila se tečno izvršujejo. (20—14)
Pozlatarska dela
In poprave se sprejemajo v Corsia Staitinn A>. tO In via Chi07.il Nr. 2 i pri
Petru Jazbetz.
Vsa priprava za pregrinjalu nn okrnili In ogledalu po cenah proti viakej konkurenci. (30—17)
Jožef Waidi
Krojač l« gospode. Zalog« iiovoSeguu nhe, Naj niše eene. Dobra natančna postrežba.
Corso K. .70, Trst.	(20-17)
Jožef Pi'oss
mojster mehanike
imn. zalogo šivalnih strojev in primernih šivani; Itd. Sprejme vsake vrste popravo pri strojih, in izvrSuju natančno delu svoj« strnku, Naročilu Iz dežele so sprejemajo za zmerno ceno.
Trsi - Piatta Botario - Trsi. [ J0» 17,
D P. T. Počastim sc, Vam naznaniti, D{ sem pri svojoj sedaj povečanej
fahriki za vrvi
napravil oddalek za mikankje in grdeSanje kouopnine in prediva. Mogoče mi je tedaj, Vam ponujati najbolje pripravljeno ko-nopnino za čevljarje, mazzoni. maratello, predivo in konopnino v kopali p<> najnižjih cenah.
Nailejajoč se Vaših čostitib naročil z odličnim spoštovanjem
L. F»eritz
12—12	fabrikant vrvarskega blaga.
Vinska klet
istrskega in tržaškega društva, Janez Anton Marini,
— via dclla Fonderia st. |603—<j. —
Prava istrska vina:
Refošk, izvrsten, v buteljnh gld......1.20
Teran, posebno fin « ».....—.40
« lin	» ».....— .36
« « bel	« ».....—.40
Počcnši od polu vedre brezplačno na ilom.
španska vina: Malaga doux noir IH7O. — Muškat 1870, - Lagrimas bkinc doux 1876. — Xerxes blanc sec 187(1. Qiialites spćoiales :
Malvolse, vin doux I871. - Oporlo, vin doux 1871. — Nadere, vin sec 1H74, v sodcih po 1, 2, 4, 7. litrov. t/9" Naročila sc sprejemajo v goslilnici, via Ac-auedotto Nr. 10, in v oStcriji via del Tintorc Nr. 1.
Malaga-grozdje
v Skrinjicah po 2'/,. 5 'n 'l> liil°-Sur Cotiches — Choise — Sur C/ioise.
(10--0)

Baleten v urla, kaSelj, hripatost, zgula glasu, nahod, angino, gripo. itd. ozdravlja jo naglo in popolnoma
premirani
hlepčki Prendini
(pripravljeni iz kasije in galuna)
SO lotim raba priča o njih izvrstnej moči, in so boljši od vsacega druzega zdravita te vrste.
Varovati sc jc trebn ponarejenih, Ozirati sc je vedno na napis
Pdttllffl«* Premlini i paziti tla vsak hlepček nosi ime iznajdatclja PRENDINI.
Prodajajo se v Trstu v lekamici PKEND1NI in vseh clrugib lekarnicah po :iO Ur. Škatljica, zunaj čolne poteze po -IO l<r. in sc tudi dobivajo v vseh avstrijskih in inozemskih glavnih lekarnicah.	(20—8)
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskoga.
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobro, dej tla pomuč in nI treba mnogih besedi, da se dokaže njihovu čudovita moč. Čo se le rabijo nekoliko dni, olajšujo in preženejo prav kmalu nnjtrdovratniše želodčne bolesti. Prav izvrstno vstreznjo zoper henio-rojde, proti boleznim na jetrih lit na vranici, proti črevesnim boleznim iu proti glistam, pri Ženskih mlečnih iiudlcŽnostih, zoper beli tok, boŽjast, zoper sreopok ter čistijo pokvarjen« kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.
Produjejo se v vseh glavnih lekurnieah na svetu; za nuročbj in pošiljatve pa edino v lekurnlci Cristofoletti r Gorici, r Trstu v lekarni C. Zanetti i O', B. Rovis. Ena atuklenicn stane dO novcev. (10-3)
FILIALE IN TRIESTE
deli' I. r. prlv.
Stabilimento Austriaco di credito
per Commercio ed Industrij
VEHSAMENTI IN CONTANT1 Banconote: 3'/» annuo interesse veno preavviso di 4 glornl
3'/*a/o..........8 ■
3'/,7. » » » » • «
Napoleoni: 27,annuo Intrresse verso preavviso dl 30 glornl
2'/*U »	. . »3 mesi
3'/» " » ■ » » 6 »
Banco Giro: Banconote 2'/i% sopra •pniluiii|iie somnia Napoleoni stmza interesni
Assegni
sopra Vienna, Praga, Pest, Dnina, Troppavia, Leo-imjH, Lubiana, Hermannstadt, Innubruck, llraz, Kuli.sburgo, Klagenfurt, t'iume Agram, franco spese.
Acquisti e Vendite di Valori, dlvisu incnsso coupons '/»"/o prov-vigionfl. Antecipazioni sopra Warrants 4'/,% Interessl annuo, e '//Vo prov-vigiune per 3 rnesi. Mediante aperturn * I i eredito a Londra '/,% provvigione per II mesi. » Effelti ti0/,, interesne uimuo sinu 1* imjiorto di£000
per Imposti superlori rasso da eonvenirsi, TrlestJ, 21 Genrudo 1882.	(8)
The
Singer Manufacturing & C.
New-York,
Ako se plati vsak teden samo Q eden goldinar, £ dobi se Originalni
Singer-jev šivalni stroj,
in to brez povišanja cenc Poroštvo sc «iaj«» za |i«*i l<M, poduk na ilomn Itrozplačno.
G. NEIDLINGER,
generalni cigont
V Trstu, Corso, palača Modello
Šivanke ta Singerjeve šivalne stroje komad 3 kr. in tacat HO kr. (p>-io)
Velutina po bismutu
nuj boljši prah, obrazu in rokam dali poprejŠno nežnost iu mehkoto. Velika eleguiitinn škutlju 11. 2. — Vrečica soldov 40.
Trojen izloček kolonjske vode
lumravljen pi> najnovejlili iznajdbah izdelovalcev na Laškem, Francoskem, Nemškem I11 Angleškem.
Velika slcklcnica soldov 00.
Tinktura „Merville"
Neprimerljivo sredstvo, lasom in brkam vrnoli leno svetlo čmost - Steklenica v elegantnem zavitku gl 150
Prodajalcem se ponuja telili dobiček.
Zaloga v Trstu pri: Artur Mlgliorlnl, dlSavnr iu le-karničar, via Majolica N. 11, I, nadstr. Drugi pro-dalcl, lekarne: (j. Zanetti, O. II. Foraboschl, P. ltoc.ea A. Suttina, P Slocovleh, G, H. Rovis. V Uo-rici: O. 1). Pontoni, Cristofoleltl. 1' Zadru: llraz-zanovlch.	(-2U-12)
AiNGELO DELPIN
zaloga pohištva, ogledal in podob.
Od 24 avgusta, povečano skladišče. Via del Tor rente H. 30—32.
:a gledališčem «Armonia«,
Prodaja proti gotovi plači po najnižjih cenah.
Onikl lire/plačno.
Pri plačilih na obroke 10% priklade,
F*oclclružnica za cerkvo sv. Antona, hiša Diana. Na deželo z vročbo na dom. (?0—15)
IlolrZiil |>r%, želodcu, sapnika, početo jetiko, p/učno in mehurje to prehlajenje, naduho, ItaSe/j nervozni in pasji itd. ozdravljajo
IZ
hlepeki
smole
katere napravija
P. PRENDINI lekarniSar v Trstu.
Velika denašnja raba izdelkov iz smole mc je nacnola, da sem napravit pravi izleček iz norveške smole, ki jc boljši od onega, ki dohaja iz tujih dežel. Ti hlcpcki imajo enako moč glede vode in smole, icmljo sc dosti lažje, lažje se prcbavljajo in so dosti cenejc od onih.
Za obrambo ponarejanja jc na vsakem hlepčku vtisneno na cnej strani ime narejaica PRENDINI i na drugej sirani beseda Catrame.
Prodajajo sc v TRSTU v lekamici PRENDINI v škatljicah po 40 kr. in se dobivajo v vseh dobrih lekarnicah vsaccga kraja, l'ti-8
G. Jaschi
na cesti ¥ Istro (pri sv. Jakobu], Trst C. k. kuIokii Miiio«liltn. Prodaja en groa & detail. SmoMik za lov, za mine, za mnžnarje-I.astnik dovoljenega »kladiiču Za dinamit. r.i^ila s.) izvršujejo natančno v katero bodi deželo. V mestu jih sprejema CA. Mnnzln &<' prodajalec cvetlic na velikem trgu. Palazzo Modello
«0-17)
Najstarejša avstrijska zavarovalnica
c. k. priv.
*	1 I
v Trstu.
ustanovljena v letu if*8j s poroštveno svoto nad
osem milijonov goldinarjev
ki so bili po predpisu V: J14 trgovinskega zakonika v zadnjem glavnem zboru dokazani, priporoča sc za zavarovanja.
1. Zoper škodo po požarih na poslopjih, fabrikah, pohištvih, zalogah z blagom, shrambah s poljskimi pridelki, kakor tudi na drugem premičnem blagu.
1. Zoper škode na potih po mokrem in suhem.
J. Zavarovanje na človeško živenje v vseh razmerah.
.), Zavarovanje zoper ncsrccc na životu in Zivenju.
Azlenda Asslcuratrloe, ki si jc od svojega ustanovljenja pridobila zasluženo dobro ime v avstrij-skej državi in zunaj mc, zavaruje po najccnejih vplačilih i najslobodnejsih pogojih in daje sc svojo poroštveno svoto p. n[ občinstvu gotovo varnost,
Pozvedovanja vsake vrste radovoljno daje preglede brez plačila deli in zavarovalne ponudbe sprejema
ToilKivo v Trsiu
via S. Nioolo št. 4
Kakor tudi zastopništva in glavna društvena opravništva v vseh večjih krajih avstrijsko oger-ske države in v Italiji.	12—3
Ozdrav^ er\j e
bolezni Žclodca in nižjega trebuha, kolike, krčov gastrične mrzlice, in izhajajoče od slabega zraka, nemeroidov, zlatcnicc, migrene, s pomočjo Fimui-povecMciioii, priredjenepo O. 1'lceoll, lekarju v LJubljani, kateri sprejema naročila, ter jih oskrbuje proti plačilu.
Gosp O. EHeeoli, lekar v Ljubljani! Prosim Vas uljudno, da mi zopet pošljete 34 steklenic Vaše izvrstne Franeovu oeonco, Slednjo po-šiljatcv sem užc mej razne bolnike v svojej županiji razdelil, in vpliv jc bil vedno izvrsten. — V Pianom Istro u. avg. 1881, S spoštovanjem Anton Vlaili, župnik — kanonik.	20-9
Tuje na mestu: »Čast zaslugam!« Večkrat sem rabil Vašo odlično Frnncovu e«eneo, mnogim bolnikom sem jo naavetoval, in dober uspeh ni izostal — V Kcrsanu, Istra. 27. jun. 1881. S spoštovanjem: Anton Lupetlna, župnik — dekan.
Prosim, blagovolite mi zopet u stcklcnic Fran* eove CMPnoo poslati. Mislim, da jc to edino mojemu Želodcu primerno zdravilo. Vselej, kader jo rabim, občutim olajšanje in zbolišanie. -- Kamnjc pošta (''crnica, 1. dcc. 1881. Josip Sovdat, župnik.
Nova Iznajdba!
Nij več okrpanih čevljev!
Palen Hrano r rsth drinrah ! C. k. edin. privilegiran unlvertaini
a usnje,
Max. Nlur-a, Bruck na štajerskem.
Izvrstno sredstvo, da se usnje 1. usnjem In z drugo robo popolnoma nepremočno mehko trpežno zveze; n. pr: raztrgan čevelj se popravi neznatno in lepo, celo nepremoŠno in trdno, ako se s tem klejom na poškodovan: del prilepi kos prirejenega usnja. Po dosednujem zelo pomunjkljivem načinu popravljeni čevlji dnd6 predretl vsako mokroto, klera zakrivi po razhlajenju nog toliko bolezni; torej svetujem p. n. občinstvu, nuj od Čevljarjev skrbno popravo s klejom za usuje zahteva — Cena ene steklenice je gld. 1.2j kr. proti pošiljatvl svote po kterl bodi pošti.
Glavna zaloffa« pri Mnx. Mul..- v Bruck, na Muri.
V Trstu prodaja Andreait TVlmer« rielater, čevljarska zaloga, Corso. (20—13)
Dunaj!	Dunaj!
Čujle, glejte, strmite!
OskrbniŠtvo faliranc velike anglo-brlliŠke fabrike srebrnih izdelkov prodaie vse izdelke zelo pod fa-briško ceno. Kdor po Ijc, ali sc naroČi po povzetji, 7 gld .'Jo, dobi prav krasno namiznino iz najfinejšega anglo britltkega srebra (kije poprej veljala 35 gld.) Vsak naročnik dobi pismeno poroštvo, da namiznina ostane 10 let bela.
0	namiznih nožev, z izvrstno jekleno ostrino,
(> pravih angl br. srebrnih vilic iz enega kosa, 6 masivnih angl. br. srebrnih namiznih žlic,
1	težko angl. br. srebrno veliko žlico za juho.
0	izvrstnih angl. br. srebrnih podnožnikov, 6 angleških desertnih ploščkov,
1	izvrstna popcrnica in cukrovnica,
0	najlepših cizeliranih prezentir pioftSkov, (j lepih masivnih kupic za jajca,
6 najlepših angl, br. srebrnih žlic za jajca, f> krasnih najtinejih ploščkov za cuker,
1	eajnica najlinejc vrste,
- krasna salonska svečnika (>.) kosov, \' dokaz, da moje naznanilo, air nt Kl«'|»nrlja
zavezujem sc javno, če blago 111 po volji, vzeti ga nazaj brez ugovora.
Kdor hoče tedaj dobiti za svoj denar dobro in pristno blago, ne pa izmeček, naj sc, dokler jc ka zaloge, zaupljivo obrne name.
J. H. Rabinowicz Dunaj,
glavna zaloga anglo-brit. fabrike srebrnih izdelkov II. Schiffamtsgass,- .»o a.
Prah za čiščenje zgoraj omenjenega blaga se dobiva v večjih šklatlah " pri meni. — Škatlja velja 15 kr.	(0-3)
Staerk & G.
Zaloga obleke za gospode
,,Alla Oitt& di Roma"
Skladišče angleške iu francoske robe, Trst, via al Teatro It. 4. (20-18)
Premi rano narazMavah:
v Gradcu 1880. V Lincu 1881. Pri sv. Vidu 1881.
ino
njih preparati!
Za uradnije, piialnice, iole in za dom, namreč Tinla za kancelije In arhiv, teče uže iz peresa popolnoma črna, in ne pokvari peres iz jekla : Gallus, Allcerin in Anthractn- tinta, vijolična tinta za kopiranje lit pisavo. Dvojna koplr-tinta, tinta za šolo, tinte razne barve. Prah za naredbo Črne in vijolične tinte za kopiranje in pisavo.
Barve za pečatnike; razne anllln-barve za b«r-varje in tiskarje, itd.
Universalna nepremočna mazila za usnje,-
najMjH pripravek za ohranjenjc izdelkov iz usnja, posebno za iolnje in čevlje. V elegantnih škatljah iz plcha, '_/♦ kilo 3i kr. '/, kilo (o kr., male škat-Ijicc po 5j gramov 10 kr. V lesenih škatljah po 120 gramov 14 kr., 85 gramov 10 kr. v sodih po 5o, 100 do doo kilov za usnjarnicc računim vedno najnižjo dnevno ceno.
Pravo koroško mastno svetlo voščilo
najbolji«, trpežne In plesnenja preste sorte v okroglih in, podolgastih lesenih jkatljah, ter v ličnih posodah iz pleha,	m
Universalni loščivni in čistilni prah
v malih paketih, kakor na vago po kilo.
Universalno Črnilo za usnje,
za počrnenjc telečjih, ovčjih in kozjih kož, itd , kakor tudi mnoge druge kemične izdelke priporoča v velikcj in malej meri, s poroštvom, da so najboljše vrste,
io%arna kemičnih proiluklov Celestina Wenger, Oberverllach, na Koroškem.
Ceniki in roba na razgled sc po zahte -vanju pošiljajo brž in franko. HM 52—8
Le enkrat
sc ponuja tako dobra prilika, da se more izvrstna ura za polovico cene kupiti.
Velika razprodaja.
vsej Evropi nastale politične razmere sc tudi Švice niso ognole i zato se je mnogo de-lalccv izselilo, vslcd česar se rušijo tudi fabrike. Tako je i prva najznumeniteja urarnica, katero mi zastopamo, zdaj zaprta i nam poverjena razprodaja njenih Izdelkov. Tako imenovane \Va-schington žepne ure so najboljše ure na svetu, izvenredno kraso vrczljanc i vezene i po ameri-kanskem sestavu napravljene.
Vse ure so na sekunde repasirane i mi dajemo poroštvo za vsako uro na 5 let.
Za dokaz gotovega poroštva I stroge ulldaottl •e 1 tem javno obvezujemo, d« hočemo viako uro ki ni povolji, nazaj vzeli I zamenjati. 1000 žepnih remontoir ur, navijajo sc brez ključa, s stalnim zaklopcem, izvenredno točno na sekunde regulirane, razen tega po novem načinu elektrogatvaniški pozlačene, z verižico, medaljonom itd. poprej gld, 25, zdaj ena le po 10 gld. 20 kr.
1000 krasnih ur na kotvo iz srcbro-nikla, na i5 rubinih, z emajliranim kazalom, za sekunde, kristalnim plošnatim steklom, poprej gld 31, zdaj ena le gld. 7.25, vse na sekunde repasirane. 1000 ur na vreteno, z izrezanim zaklopcem in srcbronikla, kristalnim plošnatim steklom na 8 rubinih, najnalanjčniše repasirane, z verižico, medaljonom i žametnim ctuisom, poprej gld. 15, zdaj ena lc gld. 5.0o.
1000 ur na kotvo, iz čistega i3 lotnega srebra po c. k. puneovnem uredu pregledane, na i5 rubinih, razen tega električno pozlačene, najnatanjčniše regulirane. Tc ure so poprej stale 27 gld., zdaj pa stoje le gld. 13.40
1000 Washington remontoir žepnih ur iz pravega i3 I teškega srebra, po c, k. puneovnem uredu pregledane. Poroštvo sc daje, da so najtočniše na sekunde repasirane, notranja sestava jc iz nikla i teh ur ni treba nikoli popravljati. Taka ura je veljala poprej gld. 95, zdaj pa se dobiva za neverjetno ceno 16 gld. Razen tega se dobiva z uro vred zastonj verižica, medaljon, etui iz žameta i ključ.
1000 pravih zlatih ur za gospe, na 10 rubinih, prej 40 gld.. zdaj 20 gld.
tooo remontoir ur iz pravega zlata za gospode ali gospe, prej ioo gld., zdaj 40 gld. 05o ur za zid •/. najlepšim emaj liramm okvirom in bitnim kladivom, poprej 6 gld. 75 kr. 65o ur budilnic z udarcem, ki prav dobro tolče, najnatanjčniše regulirane, tudi pripravne zu mirne pisače; poprej 12 gld., zdaj le 4 gld. 80 kr. <>5o ur z nihalom v najlepše izdelanej visokej gotiškej omarici, navijajo sc vsacih 8 dni, naj-točniše na čas regulirane, izvenredno lepe i krasne. - Iver ima laka ura Šc po 10 let dvnojno vrednost, ne imela bi se v nobenej hiši pogrešati, posebno ker jc taka res krasota sobi. Take ure so poprej veljale po 35 gld , zdaj pa izjemno le 15 gld. 75 kr.
Kadar so naročujojo ure z nihalom, treba je priložiti zagotovščino Napis-	(0-3)
Razprodaja ur ur»ax*xiioe F*H. Fromma Muiiuj, Rothenthurmstrasse št 9, partere
Lastnik, društvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANIC.
Tisk. F. HUALA v Trstu.