/t Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. v Glas Naroda List Slovenskih delavcev v cAmeriki. The-first Slovenic Daily" in the United States. Issued every" day" except Sundays and Holidays. =9 4 TKLEFOX PUARNE: 127» KECTOB. NO. 115. — ŠTEV. 115. Entered as Second-Glass Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New Yoifc, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. - TELEFON PISARNE: 127» JLKOTOC. NEW YORK. THURSDAY, MAY 16, 1907. — V ČETRTEK. 16. VEL. TRAVNA 1907. VOLUME XV. — LETNIK XV, Oklahoma kot država. Ostane še teritorij. ČEMU NEČEJO PRIPOZNATI OKLAHOMO ZA DRŽAVO BOJE SE. DA NE POSTANE DEMOKRATIČNA To skuša sedaj washingtonska vlada preprečiti. DOMNEVANJA. Iz delavskih kropv Razni STRAJK VSLUŽBENCEV ULIČ . NIH ŽELEZNIC V S AN FRANCISCU NAZADUJE. Washington, 15. maja. Teritorij Oklahoma velja za sedaj še vedno kot republikanski teritorij, kteri se pa spremeni v demokratično državo, kak««- hitro postane država. V rnero-d ijuih krogih »e namreč po pravici boje, da bode Oklahoma, ko postane država, pošiljala v senat in zastopniško Zbornico demokratične senatorja in zastopnike. 'Za prihodnje predsobi niske volitve pa nikakor ne potrebujejo novih demokratičnih elektor-jev, kterih bi dala Oklahoma kar sedem. Kadi tega bodo raje počakali s preusttrojbo Oklahome v državo toliko časa, da >e predsedniške volitve zaključijo. To se lahko doseže s tem, ako predsednik za sedaj še ne potrdi oklahiMiiske ustave. Predpisi namreč določajo, da ustava ne more postati pravomwt-na, dokler jo predsednik ne odobri. Ako torej ustave ne podpiše, oziroma ako vloži proti njej svoje veto, potem ne more -postati pravo-zihičua in kongres mora izdati novi zakon, kteri mora določati novo kon-stinuanto za teritorij, kar se zamore zgoditi šele pri prihodnjem zasedanju kongresa. V Washingtonu so dosedaj iskali vsakovrstne napake v novej ustavi teriteirija Oklahoma, samo da bi imel predsednik dovolj povoda ustavo bo-doče nove države ia sedaj preklicati. V to svrho so poslali posebne komisije v Oklahoino, da nabirajo na licu m^tta j>otrebni materijal. Jedini av-ten(i''::i eksemplar oklahomske ustave je ]>i nez iaiio kam zginol in do-1 >vl,i j -ia še bilo mogoče dobiti. Senator ( urti> je l>il poslan v Oklahomo, da tamkaj preiskuje in sedaj je prišel semkaj v spremstvu tamošnjih republikancev, da se posvetuje s pre sodnikom in drugimi politiki. Te konference so se včeraj vršile, toda člani konferenc nečejo o tem abso luUio nive.-ar aovoriti. »Prvotno so h »teli ustavo vetirali vsled tega, ker prejniveduje nnn'iiarjem in vojakom kteri se slučajno mude tam povodom molitev, izvrševati svojo volilno pra v ico, toda končno so ipronašli, da je temu tudi v drugih državah tako. Po-t_ijn. t*j pronašli, o njihove j popolnej vrednosti, kar se, kakor znano, nikjer ne uodi. Ustava hoče torej ljud sko vzgojo na brutalen način zati rati, ter je torej moralično defektna, vsled česar jo predsednik nikakor ne more {»odpisati. Na ta način so torej ktMJČno vendarle našli primeren da omogočijo republikansko kterej Oklahoma ne jxietane Povišanje plače predilcem v Massachusetts. RAZNOTEROSTI. državi San Fraeisco, Cal., Id. mi,,.'. N; sedmih progah tukajšnjih uličnih že leznic vozi sedaj 114 vozov. U.arinik l ited Railroaiio naznanjajo, da bodo svoje sedanje vsi "beti,.; z->pet ob orožili. Fall River, Mass., 1 ti maj.i. Tukaj bodo uvedli spremili:ujočo se plačilno lestvico za predilce, k t era poslane pravomočna dne 27. maja. Po tej lestvici dobi 30,000 delavcev povečam plačo za 10 odstotkov. Ottawa, Out., Canada, Id. maja Tukajšnji obrežni delavci 5trajkajo Te dni pride do posredovanja v pri J poravnave štrajka. Toronto, Out., Canada, lo. maja. Kacih 500 kleparjev pričelo je širaj kati in zahtevajo odslovite/ neunij-rrkih tovarišev, povišanje piače na 45 centov na uro.. Tudi tesarji namera vajo štrajkati. ok, Washington, 15. maja. Governer teritorija Oklahoma, Frantz, in dele-gatje iz imenovanega teritorija, kteri se mude tukaj, da se posvetujejo o sprejeti ustavi s člani republikanske-i kongresa, dobili so včeraj sojavno poročilo, da je sod-**t v Alvi, Okla., izdal sodded, ktera governerju pre-eduje razpisati kake volitve pred embrrrm 1. 1903. ra odseki :večer br ho prepo Sneg pri jezerih. če raj po noči je ob velikih jezerih io tri palee snega, kteri se je po ri • tajal. ŠTRAJK OBREŽNIH DELAVCEV V NEW YORKU. Položaj je za štrajkarje ugoden. Štrajk newyorških obrežnih delav cev traja še vedno in položaj je za štrajkarje ugoden, kajti delo na pomolih popolnoma počiva. Parnik Majestic je včeraj odplol v Liverpool in je moral peljati nazaj blago, ktero je seboj dovedel. Poštne vreče so morali nositi nanj stewardi. z krče vanje na francoskem parniku l.a Gaseogne oskrbujejo izključno le tewardi. S parnikom Priscilla do |Kllo je sto skabov. Strajkarji so včeraj dosegli dve zmagi. Njihovim zahtevam je ugodila italijanska družba na omolu B v Jersey City in 250 Štrajka rje v je pričelo z delom. Tudi Patrick Twomey, kteri oskrbuje parnike s premogom, se je zahtevam štrajkarjev udal. SLABA LETINA V EVROPI. Vesti iz Evrope javljajo, da se bode tam letos malo pridelalo. London, 15. maja. Pšenica po vsej K v ropi letos zelo slabo kaže. Zima je napravila velikansko škodo v Nemčiji, na Romanskem, na Ogrskem, v Avstriji in drugod. Samo ob Donavi se bode za 40 odstotkov manj pridelalo nego lani. Poročila iz vse. Evrope, razun Francije, so zelo neugodna. Ako na Rumunskem in na Ogrskem v kratkem ne dežuje, bode vsa setev uničena. Budimpešta. 15. Poljedelski minister naznanja, da bode po vsej Ogrski letina zelo slaba. Mraz in žuželke so «Voraj uničile pšenico. ječmen in koruzo. Zakaj se je kitajski "princ" ločil od » svoje žene? Kitajec z imenom Fee Lung je ;;lumač, ki ga kot takega nazivajo za princa. Ta naslov je zapeljal neko moderno Angležinjo, da se je poročila ž njim. Sedaj pa je Angležinja zahtevala ločitev, ker jo je mož samovoljno zapustil ter jo noče več jemati s seboj na "umetniška" potovanja. Pri sodišču je "princ" povedal, da žene zato ne mara jemati več s seboj, ker se je-preveč zredila, da ne gre pri njegovi coperniji, ko bi morala izginiti, v cev pod podijem. A žene, ki ne more na njegov migljaj izginiti, tudi rabiti ne more v umetniškem življenju. Tamamoto Kuroki kot gost v New Yorku. ZMAGOVALEC PRI YALU IN LIAO-YANGU V NAŠEM MESTU. Čudi se velikosti republike in upa, da postane prijateljstvo med Japonci in Z jed. državami še večje. "BANZAI!!" Japonski general, baron Tamamoto Kuroki, zmagovalec v bitkah pri reki Valu in pri Liao-Yangu, dt^pel je včeraj popoludne ob 1. uri s posebnim vlakom iz Washingtona v naše mesto in je takoj oficijelno obiskal majorja McClellana v City Hallu. S Kurokijem so dospeli tudi Japonci: podadmiral Tjuin, generalni poročnik Ivigoslii, genei-almajor Umezawa, polkovnik Ota, podpolkovnik Nagayama, major Yoshido, stotnika Janaki in Saigo, intendant Kabayashi in zdravnik Toshitsugo, kakor tudi argentinski častniki: podpolkovnik Valle, major Toranzo in poročnik Portello, vsi v spremstvu častnikov našega generalnega štaba. Kakor hitro so se došleci izkrcali iz železniškega parobroda na 23. ulici, so se gostje usedli v kočije, v kterih vsako so bili vpreženi po štirje konji, in so se odpeljali v City Hall, kjer je Kuroki ostal par minut. Kuroki je bil oblečen v rujavo obleko; general je majhen in slieen Evropejcu. On izjavlja, da mu New York zelo ugaja in da upa, da bode prijateljstvo Zjed. držav in Japonske postalo sedaj še večje. Ob 3:30 popoludne je^Kuroki sprejel v hotelu Astor časniške poročevalce. — Tudi japonski križarki Tsukuba in Chitosi sta dospeli včeraj popoludne v newyorsko luko. Zvečer so newyorski Japonci svojemu slavnemu rojaku priredili "pri Slierrvju. na 5. Ave., banket, ktere^a se je udeležilo 200 osob. i Obravnava Haywood v Boise, Idaho. POROTNIKI ZA OBRAVNAVO PROTI HAYWOODU ŠE NISO ODBRANI. Spor senatorja Borah in zagovornika Darrowa radi predsednika. POČASNOST. Boise, Idaho, 16. maja. Povodom včerajšnjega izbiranja porotnikov prišlo je do jakega spora med zastopniki tožbe in Haywoodovimi zagovorniki, kteri* zastopajo proti obtožbi radi sokrivde umora governerja Steu-nen'berga od države Idaho. Do spora je prišlo med senatorjem Borah, kteri je justioni pomočnik državnega pravnika, in zagovornikom Darrowim, ki je v zadeve vmešaval znano Roose-veltovo pismo Ob P. uri je bita porotniška klop polna in sodišče je naznanilo, da imajo obe stranki pravico protestirati iproti odbranim poiotnikom. Državno pravdništvo je protestiralo proti porotniku št. 2, grocerju Van Orsdale-ju, in farmerju George F. Mawu. Grocer je nasprotnik delavskij unij. Nato se je obravnava prenesla na danes popoludne ob 2. uri. Južne republike. Dolgovi Srod. Amerike. ANGLEŠKI POSLANIK ZAHTEVA, DA GUATEMALA IN DRUGE REPUBLIKE PORAVNAJO DOL-G O V E. Vojne ladije Zjed. držav ostanejo še v nadalje na srednjeameriškem vodovju. POLOŽAJ NESTALEN. BRUTALEN OČE OBSOJEN. Ker je pretepel svojega sina, mora v prisilno delavnico. Athens. (Ja., 15. maja. Tukajšnje sodišče je obsodilo protestantovskega duhovna Rev. I. H. Arnolda, v prisilno delavnico za dobo šestih mesecev, kfr je svojega 121etnega sina neusmiljeno pretepel, ker se je v nedeljo z drugimi dečki igral. Obsojenec bode moral z drugimi kaznjenci, vklenjen v verige, opravljati težka dela Ha uli-čah. Pri zaslišanju so zdravniki izpovedali. da je dečkova glava grozno iz-tepena. Lopovski oče se je izgovarjal s tem, da je svojemu sinu opetovano prepovedal igrati ob nedeljah baseball, da se pa deček ni nikdar na to oziral. Predno je brutalni oče pričel dečka pretepati, je molil in potem je izjavil, da mu je Bog ukazal pre tepsti dečka. Proti razsodbi je lopov vložil priziv. SLOVENSKE NOVOSTL % Rojak Frank Sakser in soproga odpo-tovala sta v Evropo. — Služkinja Marija Mikulič in plinova razstrelba. •JU—' -^o— S hambnrškim parnikom Kaiseriu August e Victoria odpotoval je danes naš rojak Mr. F^ank Sakser s soprogo za tri mesece v Evropo, da obišče na Sloveskem svoje sorodnike i da si v kopelji poboljša zdravje. Mrs. in Mr. Sakser se bodeta mudila nekaj časa v Berolinu in na Lipskem, potem na Slovenskem in tudi na Slovaškem. Obema želimo najsrečnejše potovanje in veselo na svidanje. * * * Slovenka Marija Mikulič, stara 20 let, doma iz Travnika na Kranjskem, je pri svojej sestrični v hiši štev, 6SS Sackett Street, Brooklyn Borough, v New Yorku ponesrečila. Mikuliče-va je v kuhinji opazila, da uhaja plin iz i-evi. je prižgala žveplenko in ko i«1»!!nii>A v tretjini Zjedinjenih držav. Washington, 15. maja. Meddržavna prometna komisija je da>ies izdala ko-misijonelno poročilo, cbsrojeee iz 25 tiskanih strani, s kteriur javlja o izidu svoje preiskave Harrimanovih železniških kombinacij. Ko/nisija je pronašla: da Harriman kontrolira vse železnice na tretjini o-zemlja Zjed. držav. Na tem ozemlju je on neomejeni diktator in tu zanj ni konkurence. Njegove pogodbe z raznimi drugimi železnicami niso dru-zega, nego flagrantna kršitev Sherma-novega protitrustnega zakona. Komisija priporoča, da se proti Harrimanu postopa kazenskim potom. Prevroča ljubezen in premrzla voda. Osemnajstletni Harry Kaufman, 152 Ludlow St. v New Yorku je včeraj dopoludne na vznožju Delancey Street skočil v East River, toda tu je pronašel, da je voda še premrzla ia je na vse pretege kričal na pomoč. Ko-nečno mu je vrgel nek mqž v vodo vrv in ga potegnil na kopno. Policaj Coyle ga je poslal v bolnico in ga jedno obtožil radi posknšenega' samomora. Mladenič je zalasiio otepal radi nesrečne ZOPET SNEG NA ZAPADU. Mraz in izredna zima v zapadnih in osrednjih državah. Superior, Wis., 16. maja. V minolej noči padlo je ob jezerih tri palce snega, kar se v onem kraju v maju že 15 let ni pripetilo. Sneg je kmalo skopnel. Paducah, Ky., 16. maja. Včeraj je tu snežilo. Sneg je padal le nekaj časa, na kar je deževalo. Topeka, Kans., 16. maja. Včeraj je. tu vse zmrznilo in toplomer kaže le 26 stopinj nad ničlo. Koruza je skoraj uničena. Omaha. Neb., 16. maja. V osrednjih in zapadni delih Nebraske je včeraj zmrznila zemlja. V Missouriju je včeraj snežilo. V Deadwoodu, S. D., je zapadlo dva čevlja snega. St. Paul, Minn., 16. maja. V minolej noči je tu snežilo, kar se že davno ni pripetilo. Tudi v vseh drugih krajih severozapada je snežilo, i -o- Uradnik, ki se sam kaznuje. Radenski minister Bodmann je znan iz svojega prejšnjega urado-vanja kot neizprosno natančen mož. Nekoč je prišel k policiji ter zahteval, naj ga kaznujejo za pet mark, ker ni svoje služkinje prijavil. Policijski u-radnik je smatral to za šalo ter ni izdal plačilnega naloga. Toda Bodmann si je izposloval nalog pri višji inštan-ci, pjačal kazen ter dal s tem dober zgled vsem, ki se ne drže predpisov. - — — - - - —I—n—I |-| r -|, I I nil I II ru-|_i Denarje v staro domovino pošiljamo: za $ 10.30 ............ 50 kron, za $ 20.50 ............ 100 kron, za i 40.90 ............ 200 kron, za $ 204.00 ............ 1000 kron, za $1017.00 ............ 5000 kron. Poitarina je vžteta pri tek vsotah. Doma m nakaaane vsote popolnoma ^splačajo tees vinarja odbitka. Naše denarne poifljatve izplačuje e. kr. pofcai hranilni and ▼ 11. Co U. tast. Dmazj« nam poslati j« maj*rffift. aeje «o f86.00 ▼ gotovini v priporeče-asm aH m(ietrovaner jim, Težje Petrograd, 16. maja. V Carskem selu so zaprli necega vojaka in tako prišli na sled zaroti teroristov proti carjevemu življenju. Zaprti garilist je včeraj izpovedal vse, kar ve, in je naznanil tudi, da je dobil veliko podkupnino, da bi pri umoru pomagal. Vest o zaroti potrjujejo najvišji dvorni uradniki. Vojak je postni sumljiv, ker so pri njem videli vedno mnogo denarja, nakar so ga pričeli opazovati. Ko je opazil, da je zasledovan, je bil zelo razburjen in je iskal pomoči pri oblastih, kterim je vse naznanil in jih naprosil za varstvo. Par zarotnikov so že zaprli, toda pravili še nimajo. Denar, s kterim so podkupili bodoče morilce, so dobili iz naropanih svot, kterih oblasti nikdar niso nazaj dobile. Petrograd, 16. maja. Gorenja zbornica je zavrgla predlog dume, ki določa odpravo vojnih sodisc. Maskva, 16. maja. Tu se vršeči kongres reakeijonarjev je sklenil iz-poslo,Tati razpust parlamenta, progla-šenje vojnega prava povsodi, kjer je opaziti revolueijonarno agitacijo, razorožiti vse cifute, konfisciranje posesti revolucionarjev in izključenje či-futov iz vojne in civilne službe. Petrograd, 16. maja. Car je izdal ukaz, s kterim imenuje princezinjo Anastazijo črnogorsko, ki se je omo-žila z velikim knezom Nikolajem Ni-kolajevičem, za veliko kneginjo. List "Sibir" poroča o velikih goljufijah na zabajkalski železnici, ki so bile nedavno n d krita Govori se, da je bilo tekom pol leta poneverje-no Šest milijonov rublje v. Xa čelu tega tatinskega konsoreija je bil prometni inženir Makarovskij. Načelnik prometu Melejkov je vise to potrdil. Iz Avstro-Ogrske. Izid volitev v drž. zbor. NOVI AVSTRIJSKI DRŽAVNI ZBOR BODE S O CI J ALNO-DE-MOKRATIČEN IN KLE-R I K A L E N. Velikanska zmaga socijalnih demokratov se potrjuje. RUDEČE-ČRNO. IZKOPAVANJE STARIN. Crotona in Magna Graecia. Kim. 1(J, maja. /Vsled -priporočil raznih profesorjev bode italijanska vlada pričela izkopavati stara mesta Crotona in Magna Graecia, in sicer na vladine stroške. Obe mesti sta bili ustanovljeni kaeih 800 let pred Kristovim rojstvom. Profesorji bodo našli tamkaj mnn"" starin. V Locri je Zeleucus spisal prvo rimsko pravo, dočim je v Crotoni živel filozof Pita-sroras. Order aH p» Vow York Bank Draft 7BARK RAKHKK 00., 1«B Omnrfck Mrest Www Yecfc. Ava. IB, 01 w-iil o. Žrtve katastrofe pri Hondi, Cal Santa Barbara, Cal., 15. maja. Od tu je odšel danes proti iztoku poseben vlak, na kterem je 21 trupelj in sto neranjenih potnikov pri Hondi ponesrečenega vlaka. Potniki prvega vlaka so večinoma člani svetišča Rajah v Readingu, Pa., dočim se bodo člani svetišča Izmajlija odpeljali kasneje s posebnim vlakom. Oba vlaka vozita proti severu preko San Francisca. J^rrtveee, kteri so v San Louis Obispo, bodo kasneje odposlali. Poboljsanja na Cnbi. Washington, 15. maja. Vojni oddelek je dobil poročilo, da se bavi sedanji governer na Cubi z raznimi načrti glede izvedbe načrtov in pogodb za izboljšanje večine cest na Cubi. Cuban-ski kongres je v to svrho dovolil pet milijonov dolarjev, toda governer je to svoto pomanjšal na $4,000,000. Z deli bodo pričeli v provineiji Pinar del Rio, ktera je z ozirom na pridelovanje tobaka najvažnejša. Vladini dohodki so letos presezali izdatke za pol milijona dolarjev. $650 odnesli T minolej noči so tatovi vlomili v stanovanje Louis Shapira, 1805 Pitkin Av^ Brooklyn Borough v New Yorku ia so odnesli za $650 draguljev srebrnine. Dunaj, 16. maja. Od 516 ^piandatov za avstrijski državni zbor je bilo 14. t. m. izvoljenih 399 poslancev, toda tudi izid teh volitev še ni popolnoma znan. Gotovo je. da se bode vršilo najmanj še 154 ožjih volitev. Novi državni zbor ne bode ver naroden in tudi ne črno-rumen, temveč — radeče-črn. Zmage socijalnih demokratov so izneuadile celo soeijaliste same. S^-i-jalni demokrat je imajo /*> x-.laj (iO poslancev. Tudi v (Jraden «» zmagali soeijalni demokrat je. dočim so nemški nacijonalisti sramotno tep« ni. Mnogo soeijalno-demokratičnih jo-slaneev je izvoljenih jki dvakrat i/i v teh okrajih se morajo vršiti naknadne volitve. Na Češkem je izvoljenih 29 socijalnih demokratov in sicer 12 med Nemci in 17 med Čehi. Za socijalnimi demokrati prihajajo antisemitje ali ''krščanski'' socijali-sJl in za temi klerikalci. Ostali sedeži se razdele na druge stranke. V novem parlamentu ne bode narodnih strank, le Poljake bodo še smatrali kot narodna stranka. Tudi nemški in češki nacijonalisti ali narodnjaki so popolnoma zginoli iz površja. V 117 okrajih se volitve še niso vršile. — Dosedaj so izvoljeni: 60 socijalnih demokratov, 1 Češki narodni socialist, 56 krščanskih socijalistov, 2& klerikalcev (centrum). 3 mladočehi, 4 češki klerikalci, 4 Češki agrarci, 8 nemških agrarcev, 3 vsenemci, 2 Poljaka, 5 Malorusov, 1 Rumun, 9 Italijanov, 16 Slovencev, 2 Hrvata, 1 . . . > nemški svobodomislec in 1 nemški ra- dikalec. Antisemitje bodo s pomočjo klerikalcev dosegli najbrže 80 sedežev ali pa še več. Vlada je vsled zmage soci- ^ jalistov britko iznenadena, vendar se pa tolaži s tem, da je narodnostni prepir sedaj končan in da se lahko prične praktičnim gospodarskim delom, Ministerstvo se preosnovi. KRETANJE PARNIKOV. Dospeli so: Carmania 15. maja iz Liverpoola z 2653 potniki. Dospeti imajo: Friedrick der Grosse iz Genove. Adriatic (novi) iz Liverpoola. Pennsylvania iz Hamburga. Korea iz Libave. Brandenburg iz Bremena. Amerika iz Hamburga. Philadelphia iz Southamptona. La Provence iz Havre. Etruria iz Liverpoola. Sicilia iz Hamburga. Nieuw Amsterdam iz Rotteivlama. Zeeland iz Antwerpena. Bremen iz BremeA. Astoria iz Glasgowa. Odpluli so: Kaiserin Auguste Victoria 16. maja v Hamburg. La Touraine 16. maja v Havre. Rhein 16. maja v Bremen. Carpathia 16. maja v Reko. Odpluli bodo: Cedric 17. maja v Liverpool. Finland 18. maja v A ntwerpen. Campanai 18. maja v Liverpool. St. Louis 18. maja v Southampton. Friedrich der Grosse 18. maja v Bremen. Koenig Albert 18. maja v Genovo. Caledonia 18. maja v Glasgow. Graf Waldersee 18. maja v Hamburg. St. Laurent 18. maja v Havre. TIKET za brzoparnik dobiš za 1 te ro družbo hočeš naj -in bodeš najso-iidneje postrež n pri Fr. Sakserju. 109 Greenw . „: . New York, zate 1 * 5- ->. .. v ^ -i!«! obrn?. "GLAS NARODA" U»t slovenskih delavcev v A«erikL Ld*ja »lovrniko tiskovno druitro rRANK SAK-EI^ predsednik VIKTOR VALJAVEC, tajnik. nkorporirano v driavi New York, ' dne 11. julija 1!M>6. Šola in obrt. leto velja list za Ameriko . . . $.1.00 pol leta............. 1.50 Evropj, n vse ltto.......4.50 " pol leta.......2.50 " ** četrt leta...... 1.75 ' Evropo poSi'i srno list skupno dve NA k vsak dan iz- OLA8 NARODA" ING COMPANY the 1 «ws of the York. agreement. o;j se do deset vrstic se plača 30 I ■i«i brex podpisa in osobnosti se ■i ' 'j se b!.»govoli poSiljati po ■vnsh; kraj a naročnikov o, da sc nam tudi prejšnje bivali-i nttn ■ najdemo> as!ov-T)oj :s jin in pošiljatvam nare ite "Ola« Nnroda" eenwich Street, New York City. Telefon 1279 Rector. Zakon proti zakotnim bankarjem. mxipi.Mmi r»ewyorške•• .i" razkrinkavali poslovanje go-ljctivib bankarjev, kteri so jemali od '.ff zih in nevednih naseljencev za ta-r«.:>ane tikete za ta ali oni najboljži r«..*-:>ik. nakar so jih poslali v Evropo ^ .- lopovi izumili kak drugi sistem, ■ terera bodo zamogli naseljenee >i . . »viti ob njihov denar. Ako bo-nuli }>otein trebn agitirati celih i- ! ulvaj-^et let za zakonito reme- ■ - • , imeli >hm1<> dovolj <"asa. da se •*■%. razvijajo. vakiu* ><■> .i«' iro»lilo pred .">0 leti z •w inn doseljenci, tako >e godi da-u-« , -,!.ji - slavjanskimi in italijan-i. Že «U>Uo c-a-a ol>stoje pri na> s., t |»n> i goljufivim poeredovalni-■ ielii, t< >'la se veti no >e naseljenci ^>r»Hla.jajo \ sužnost. Mi imamo za-»■ . kteri švi:»dlerjem prepoveduje • < - pisarno imenovati "banko". .. ra obiščemo razne ulice v New ku. vidimo ''banke", ktere kršijo hj < i:,,vani zakon v sedemnajstih raz-] i n jezikih. ;>ajmo, da novi zakon ne bode ■i vv iri da se vestno izvede. Državnozborske volit= ve v Avstriji. * red vV-e raj šn j i m so se v Avstriji \ Ktle volitve v državni zbor, in «ieer i :«>vem volilnem redu. Stari ne-i.'-avni parlament je šel tje, kamor M . ,ia. i i se je umaknil pravemu ljud-»,. • zastopstvu. Novi možje, na-4■•Willi socijalisti in reakcijonarni kle-r fc.ib-i s«, poverjeni, da zastopajo i»*k-ke koristi. Vlada je npala, da i. volilno reform« rešila obstoj > - rije. kterej je pretilo razkosala : nadalje je tudi upala, da bode 4». volitvah narodn««tni prepir koti-«v prvej vi~st i pn spor m«l Cehi n. Nemci. /iii volitev nam je sedaj tudi v ' ; e n k i kolikortoti zna.u. Narodni i-.A-riaenei so bili povsodi poraženi, V .»r nam dokazuje, da so tudi v Av-»~"i.ji |K>stali ljudje praktične j i in da »• bode položaj poboljšal. Socijalni n« »k rat je in "krščanski socijalisti" -:.adaljeval.nih šol, ki pa so le maj-iiM-ga jM»mer;a. In te razmere kaj .-'aln> vpliva io na razvoj naAe f»brti, . j .a a v vseh >: rokah nam pnmanj-k lj« izobraženih ljudij. V otn-e sme-j W0 trdit L da se naše šolstvo, pred- j •cm \eea z neposredno istinitostjo, se na naših šolah ne goji. Iz tega tudi lahko razlagamo ono včasih ganljivo neokretnost, s ktero celo absol-virani tehniki rešujejo najenostavnejše praktične naloge. Deistvo je, da ima birokratizem, vsled kterega trpi vse naše javno življenje, svoje korenine že v gimnaziju; kar označuje tukaj pravilo slovnice, označuje tam črka, paragraf zakona. Znano je in se tudi splošno priznava, da ima znanje, ki si je človek na srednji šoli pridobiva, kaj majhen pomen za nadaljne študije ali življenje. In vendar trdijo, da naj bode srednja šola nekaka pripravljalnica za bodoče vodilne krog« naroda. Ali more naša srednja šola to nalogo izpolnjevati? S svojim verbalizmom, s svojo sholastiko? Naša šola je ostala stara samostanska šola — stari in srednji vek imajo prvo in zadnjo besedo v nji. Mrtvi so jeziki njeni, aH jili pa vsaj mrtvo poučujejo, mrtva je kultura, ki nam jo šola posreduje. Vsled razmer trpita brezdvomno največ obrt in tr«?ovina. Gimnazij in realka imata dandanes nekak mo-nopol; privlačujejo najboljše moči ter jih birokratizujejo. Vse hiti potem k državnim jaslom in beda je še enkrat. večja. Industrija zahteva v prvi \rsti vzgojo h krepki inicijativi, k odločnemu, neustrašenemu delovanju. Tudi bi se moralo že v šoli j>odati temelj, da se dobi prvi vpogled v svetovno gibanje. Popolnoma neizkušeni in neodločni za bodoče življenje zapuščajo abiturienti naše srednje šole. Nekako brezskrbno se popri-jemljejo prve stroke, ki se jim nudi, kakor bi ravr^ukar prišli na svet. Obrt pa trpi vsled tega, da se sin sramuje ono delo nadaljevati, ki je še preživljalo njegovega očeta, da se sin domišljuje, da je Bog1 ve kako učen. Na Grškem in v Rimu so delali le sužnji, in celo ustvarjati dela plastike, kaktitašnjin še danes niso dosegli, so smatrali kakor nedostojno. Visoko so cenili umetnino, a prezirali stvaritelja, rokodelca. Nekaj, pravzaprav veliko tega naziranja se še danes pretaka po naših šolah in pisarnah. Te razmere sboljšati, in sicer temeljito, je največjega narodnogospodarskega pomena. Naj se gre že za to ali ono stvar, v Avstriji se povsod pričakuje rešitve od države. To je tudi značilno. Kaj pa je država? Cest moi, je odgovoril Ljudevit XIV., in danes smemo reči, država — to je uradniška hierarhija. Toda, ali sme io od te pričakovati tako važnih in daleko-^e/.nih izprememb ? One sile, ki vzdržujejo državo, ki tvorijo njeno moč, ki stvarjajo temelj narodnega blagostanja, so oni sloji, ki producirajo. Naloga državnih uradnikov je, da tem slojem njihovo delo olajšujejo. Kaj pa zdaj vidimo? Ali nista ravno trgovina in industrija v boju zoper državno hierarhijo? Kdo še ni občutil nazadnjaštva in neokretno-sti birokrat izma? Te razmere se morajo in dajo zbolj-šati. Seveda ne bode nikdo tako naiven, da bi vso rešitev le od šole pričakoval. Vendar pa tvori šole važen kulturen faktor in kdor ve, kako težko se odpravlja vgnjezaene nazore in običaje, ta bode rad posegal po porn ač i tega faktorja. Vsled tega ven z ono mrtvo vedo — in okna naj se na stežaj od pro delu dmeva. Že od mladih nog naj se vsakdo uči spoznavati blagoslov dela, in sicer ne le duševnega, temveč tudi telesnega. In potem začno bolj uvaževati in ceniti delavne sile ljudstva, izgine ona brezpotrehttia doanišljivost in prevzetost. Kakor hitro pa začrno prav ceniti produktivno delo, odnehajo vsaj deloma pehati se za onimi tak oz varnimi 11 stalnimi siužt>ami' —a. (Po "Delu.") V a n k a. Ruski spisal Anton Čehov. Vanka Žtikov. devetleten fantič, ki je bil prišel pred tremi meseei k čevljar vi Alahimi za učenca, na Sveti večer ni lejrel »--pat. Potem, ko je počaka!. da so mojster in pomočniki o.l>li k T-olnočnici. je vzel iz moj-stntve i-mare stekle«ičieo črnila in držalo z zarjavelim peresom, položil pred-~e zmečkan kos papirja in začel pisati. Predno je j»a naredil prvo črko, se je nekterikrat plašno ozrl po vratih in j«o okneh. pogledal na temno svetniško podobo, ob ktere na obeh straneh so se iztegale police s kopiti, in kratko vzdih nil. Papir je ležal na klopi, a on sam je klečal pred njo. "Mili dedek, Konstantin Maka-rič!" je pisal. "Jaz pišem tebi pismo. Zozdravljam te za Božič in voščim tebi vsega od Gospoda Boga-, -laz nimam ne očeta ne mamice, samo ti si mi ostal." Vanka je uprl oči v temno okno, v kterem je odsevala njegova svečica, in si predstavil živo svojega deda Konstantina (Makariča, ki je bil za nočnega čuvaja pri gospodi Zivarevih. Majhen, suh, a silno gibčen in briliten starček 65 let. je, z vedno smehljajočimi lici in pijanimi očesei. Podnevi spi v družinski kuhinji al uganja šale s kuharicami, ponoči pa hodi, zavit v svoj veliki kožirh, okoli dvorca in trobi v svoj rog. Za njim, s pove-seno gl a ro^y stopat a stara Kaštanka in mladi Vjun (močerad), ki mu pravijo tako zaradi njegove črne barve in ker ima tako dolg život. Ta Vjun je nenavadno spoštljiv in prijazen ter gleda tujce ravno tako milo, kakor domače ljudi, a ne verjame mu nobeden. Za njegovo spostljivostjo in pohlevnostjo se skriva naravnost jezuitska zavratnost. Nihče ne razume bolje od njega, priplaziti se ob pravem času in šapniti za noge, se vtihotapiti v ledenico ali pa ukrasti kmetom kokoš. Neštetokrat že so mu razbili zadnji nogi, dvakrat je bil obešen, vsaki teden ga pretepejo skor ro do smrti, a on se vedno zopet popravi. Gotovo stoji ded zdaj v vratih, po-mežikuje v rdeče-žareča okna vaške cerkve, topota s skoraj i iz klobučevi-ne in se šali z družino. S pasa mu visi rog-. Tleska z rokami, se krivi od mraza in, tenko hihitaje, uščipne zdaj hišrnjo, zdaj kuharico. "Malo toibaeka drago?" pravi in moli ženskam svojo tobakiro. Ženske njuhajo in kiliajo. Ded postane nepopisno vesel, se strese od smeha in kriči: "Odtrgaj, primrznilo je!" Daje njuhat tobaka tudi psoma. Koštanka kiha, suče gobec semintja in gre razžaljena stran. Vjun pa iz spoštljivosti ne kiha, ampak miga z repom. In vreme je krasno. Zrak tih, prozoren in svež. Noč je temna, a videti je vso vas z njenimi belimi strehami, dim, ki se vije iz njih, drevje posrebreno z ivjem, snežne žamete. Vse nebo je posuto veselo z mirija-dami zvezd in rimska cesta se sveti tako jasno, kakor da je bila pred praznikom umita in odrgnjena s snegom. Vanka je vzdilmil, umočil pero in nadaljeval s pisanjem: " Včeraj sem bil tepen. Mojster me je vlekel za lase na dvorišče in me nabil s kneftro za to, ker sem moral zibati njihovega otroka in sem po nesreči zaspal. In med tednom enkrat mi je gospodinja ukazala očistiti slanika, a jaz sem začel pri repu, pa je vzela slanika in me z njegovim gobcem suvala v obraz. Pomočniki si delajo norea iz mene. pošiljajo me po žganje v krčmo in jaz moram krasti za nje pri mojstru kumarice, mojster pa tepe, kamor zadene. A za jesti ni nič. Zjutraj dajo kruha, za kosilo kašo in zvečer zopet kruh, a čaj ali juho, to poklepajo sami. In spati moram v veži, a če kriči njih otrok, ne spravim prav nič, takrat moram zibati. Mili dedek! bodi usmiljen za božjo voljo, vzemi me odtod domov, na vas, tukaj ne morem prav nič— Padam pred tefbe na kolena in bom vedno prosil Boga, vzemi me odtod, drugače umrjem." Vanka je nakremžil usta, si obrisal s svojo črno .pestjo oči in ihteL . "Jaz ti bom mlel tobak", — je nadaljeval — "molil k Bogu, in če kaj ne bo prav, potem me nasekaj kakor sitno kozo. In če misliš, dat&i ne imel tam nobenega dela, potem hočem prositi za Kristusovo voljo, da bom smel oskrbnika snažiti škornje, ali pa hočem namestu Fedke gnati na pašo. Dedek mili, tukaj ne moram nič, tukaj bom kar umrL Bežal bi peš doonav, a inimatn škorenj in Češki kapitali in trgo= vina v Trstu in na slovanskem jugu. (Po tržaškej "Edinosti".) bojim se mrazai A kadar bom velik, hoeem za vse to roditi tebe, in nobeden te ne bode smel žaliti ; a ko •umrjes, bom molil za pokoj tvoje duše, ravno tako, kakor za mamico Pe-lagejot" "In Moskva je veliko mesto. Hiše so vse gosposke in veliko konj je, a ovsa nič in psi niso hudi. Z zvezdo tukaj otroci ne hodijo okoli in pet na kor ne puste nikogar, a enkrat seen videl v neki št-acnini skoz okno, popolniti. To bode odločilno za bo-'U h-nos t. Experientia docet. Ves balkanski ]>olotok gre nasproti velikim zgodovinsko-političnim do-gxwlkom. Ti dogodki nas ne smejo zalotiti ni gospodarski ni politiški nepripravljene, kajti to Knaipovih zdravil" katero dobiš zastonj ako dopošlješ poštno znamko za dva centa za poštnino. Knajpova zdravila so poznata in odobrena ; o celt m svetu in se uporabljajo z dobrim uspehom pri vsih naprednih narodih. Knajpova iznajdba je neprecenljive vrednosti, pravi blagoslov za vse trpeče človeštv o in nikaka sleparija, katerih je dandanes mnogo na dnevnem redu. To je moj naslov: K. AUSEMK, 1146—40th St., Brooklyn, N. Y. ../"V. -fcg.feji TTHtj I. ABSTBO-JMEBICAS Lil Regularni potni parnlkl "Sofia Hohenbe/g" odpluje 18. maja. "Laura" odpluje 1. junija. vozijo med New Yorkom, Trstom in keko. Sajpnpravnejša iu najcenejša ]>arobrox 105. Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem dru-ast"pniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. V.*e pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se p ! od delavca Antona Kavčnika u-r.ane po hrbtu, je zbežal. Kavenik in d. avte I/ovrene Mivšek sta stekla za n. im. Prišli so do neke, kakih 200 korak..v od te tr<■ stilne oddaljene dolinice; tam je hotel Matici? skočiti čez reki plot, a se je ujel na žici. Prega-I., ulea sta sra ujela, e.len od njih irlavi, tako da se je zgrudil r.a tla. in kakor Kavčnik sam priznava. udari! je knkp trikrat po roki. Prvi je zapustil Matičiča Kavčnik, med tem ko . je obremenjena v korist Sumijevih otrok, tedaj vsi upniki propadejo. Ivana £umi sama priznava, da jo je le lahkomišljenost do tega privedla, ker ni pazila niti na to, kam da je prišel iztrženi denar in kako bo dolgove poravnala, ki jih je kar križem delala. Za kazen je dobila pet dni strogega zapora. Nova zima. Pri sv. Katarini nad Medvodami je padlo 27. aprila 17 cm, 28. aprila 50 cm in 29. aprila 5 cm snega, vsega skupaj torej 72 cm. Padavina sploh pa je znašala v teh treh dneh 130 mm. Povožen delavec. Dne 30. aprila zvečer vračal se je železniški delavec Jožef Metelko s košem na rami iz Zagorja proti Trbovljam. Stanoval je v stražnici št. 578, in da bi si skrajšal pot, krenil jo je po železniški dvotirni progi. Pridrdral mu je nasproti vlak iz nasprotne strani, in da bi se mn ognil, skočil je v stran, ni pa pri tem opazil, da j« v istem hipu mu za hrh-tm ošabni vlak, vozeč v smeri -proti Trbovljam. Tega vlaka stroj j« Metel-kota zagrabil, ga vlekel nekaj trenut- kov seboj, potem ga pa pahnil čez progi n nasip, kjer je takoj mrtev obležal. Kako so 1. 1809 snažili ljubljanski grad. "Izvestja muzejskega društva" poročajo: Za časa francoske okupacije je bil ljubljanski grad trdnjava (fort) in okrožni glavar Vilhar (Wil-cher) ga je bil dal očistiti razne nesnage na tako izviren in radikalen način, da se z njegovim snažilom moderni "Vacuum Cleaner" ali "Atom" niti od daleč ne more primerjati. U-kaz se glasi: "An den Stadtmagistrat allhier! Zum Dienst des hierortigeu Herrn Genie-Commandantn ist gleich auf der Stelle ein Reipferd beizu--ehaffen, welches gesattelt bereit ste-hen muss. Morgen den 12ten d. M. sind auf den Schlossberg 40 Weibs-personen mit Kehrbosen punkt um 6 Chr friih beyzustellen, dann 30 oder 4 Fort treiben zu lassen. Diese kčin-! neti von den hiesigen Metzsrern henre- | nommen werden, and werden dann nach einer Zeit von drei Stunden \vie-der ausg«stellt werden, sobald solehe die Flijlie an dem Schlossberg, wozu -ie ln-stimmt sind, an sich gezogen haben. Ivreisamt Laibach, am llten Oktober lh0!>.—Wilclier, m. p.. Ivreis-hauptmann.'' Poplave na Dolenjskem. Iz Novega me>tu smo dobili naslednje poročilo: Izi>od Luknje izvirajoči potok Preči-! na je v zadnjem času tako narastel,! da je bila vsa okolica od Prečine pa do izliva v Krko pri Zalosru kakor je- j zero. Cesta v Luknjo je bila tako vi-j -oko poplavljena, da se še danes ne' pozna nje« tir. Ponekodi, zlasti pri, Zalogu, je izstopila tudi Krka daleč | na travnike. Potok težka Voda je bil { to pot bolj pohleven in je le malokje izstopil. Struga njegova pri izlivu v Krko pa je bila do vrha polna. Vrh I>ečin na i lukenjskim gradom je bil užitka poln pogled na nižave, lesketajoče se v velikem povodnjiskem jezeru. Vendar voda rapidno pada, kar pa je slabo znamenje; najbrže dobijo kmalu prirastek. PRIMORSKE NOVICE. 201etno dekle v plamenu. 201etna Viktorija Kauše, stanujoča v ulici di Rena št. 10 v Trstu, je delala v tovarni voščila za čevlje. Dne 5. maja zjutraj je sedela pri delu; pred seboj je pa imela velik vrč terpentina. Hkratu se je terpentin vnel in plamen je za-palil obleko nesreč nice, ki je bila hi-poma vsa v ognju. Na njeno grozno, pretresajoče vpitje so prihiteli drugi delavci tovarne ter pogasili na njej gorečo obleko. Ni upanja, da bi okrevala. ŠTAJERSKE NOVICE. V Dravo je skočila 221etna Lina Pleteršek, hči znanega trgovca s pohištvom v Mariboru. Dekle so z velikim naporom pravočasno rešili. Vzrok te-' mu koraku je baje nesrečna ljubezen. Sreča v nesreči. Posetnikova hči Ana Plahuta iz Zidanega mosta, stara 17 let, je nad strmino, imenovano 'Lo-• i , ka , nabirala drva. Ker ni bila dovolj previdna, je izpodrsnila in padla 40 do 50 m globoko. Vendar se jej ni druzega zgodilo, kakor da si je zlomila roko in odrgnila nekoliko kože. Peljala se je sama v občno bolnišnico v Celju in tudi s kolodvora je šla peš v mesto. Utopljenca so potegnili iz Mure v občini Sladka gora blizu Cmureka. Mrlič je ležal že dolgo časa v vodi. Kdo je, se ne ve. Pobegnil je v Ameriko steklar J. Prettner na Glavnem trgu v Celju di slabega gmotnega položaja. Prettner je prišel že enkrat na kant, a takrat so ga rešili sorodniki. Po mestu se govori, da je poslal dr. Kovatschi-tsehu brzojav: "Delajte, kar hočete". Smrtna kosa. V Polieanah je umrl » " zadnjega aprila deželni živinozdrav-:iik Jurij- Gradi v starosti 34 let. HRVATSKE NOVICE. Hrvatske zahteve v ogrskem državnem zboru. Hrvatski poslanci so imeli dne 1. maja v Budimpešti konferenco. Predsednik Medakovič je poročal o uspehu pogajanj z ogrsko vlado in o hrvatskih željah. V temeljiti razpravi je nastopil tudi minister za Hrvatsko, Joeipovič. Obrazložil je svoje stališče nasproti hrvatski koalicij. Izjavil je, da ni nastopal proti hrvatski koalieiji. Josipovieevo poročilo so vzeli na znanje. — RAZNOTEROSTI. Ogrska. Dr. Weckerle je pisal avstrijski vladi, da je voljan nadaljevati nagodbena pogajanja šele po volitvah, če se ne zdi zato avstrijski vladi sedanji trenutek ugoden. — Glede na pravoslavno Veliko noč in da dobe odseki čas, so določili prihodnjo sejo o-grskega državnega zbora na 13. maja. Kraljevo sodišče je sklenilo, da se po Košutu pisatelju Merey-IIorvathu dovoljena ustanova 50.000 kron ne sme zapleniti. * Nova vrsta dežnikov. Nekemu višjemu uradniku mestnega stavbinskega urada na Dunaju je bil v presojo predložen nov model dežnika. Tega dežnika ni treba nositK v rokah, ampak se priveze na hrbet, kar je posebno pripravno za slikarje, inženirje in geo-metre, ki imajo opravilo zunaj, pa jih pri tem ovira neugodno vreme. Velika nevarnost preti brivcem radi iznajdbe Madjara Sclaya in Angleža "Witheringtona. Izumela sta namreč nov način, kako se možje lahko obrijejo brez britve. Z nekim nanovo iznajdenim praškom se namreč namaže obraz in se pusti pena, nastala iz njega, nekaj časa na licih. Potem jo je treba odstraniti in ž njo izginejo brke, kot bi jih pobril. Poizkusi, ki so jih delali na šestih osebah, so se izvrstno obnesli. Slovaški poslanec v ječi. Poslanec Juriga, ki je bil, kakor se je že poročalo, obsojen v ječo, je nedavno nastopil svojo kazen. V ječi bode moral prestati dve leti. Ganljivo se je poslovil od svojih volilcev, proseč jih, naj ga ne pozabijo. Ako bi morebiti umrl v ječi, naj ga njegovi rojaki prepeljejo od ondot in pokopljejo v svojej sredi. Vseruski koncil. Meseca oktobra se prične v Moskvi vseruski koncil. Sinod jako marljivo nadaljuje pripravljalna dela za kongres. Eparhialnim škofom so razposlali predloge za izboljšanje gmotnega stanja duhovščine. Kongres bo trajal dva meseca in bo stal približno 500.000 rubljev. Vsak kongresov član dobi diete v znesku 10 rubljev. Poleg škofov se udeleže kongresa tudi iz vsake eparhije trije zastopniki in sicer en redovnik in dva svetna duhovnika. Kongresne stroške pokrijejo samostani. Ruski glas o Fran Josipovem praškem obisku. "Mosk. Vjedomosti" objavljajo o avstrijskega eesarja bivanju v Pragi članek, ki naglasa: I)vatedenski obisk v Pragi in nemška razdraženost dokazujeta,1 da narašča upliv slovanskih strank. Nemce je tudi razdražil govor ogrskega minister-skega predsednika, ki je naglašal, da se vedno manjša nemški upliv. List I sodi, da se pripravljajo v Avstriji ve- J like izpremembe. Izvanredna tatica je Berta Lebecke. j Listi svarijo pred njo tostran in on-st ran atlantskega oceana. V svoji obrti je pokazala nenavadno spretnost. Ker je jako .lepe postave, so se moški seveda radi njenih lepih las, krasnih modrih oči in sladkega smehljanja njenih ustnic radi ozirali nanjo, kar je ona prav rafinirano izrabila v svoje namene. Sicer je stara šele 18 let, a na drage kamene in bisere se spozna mogoče boljše, kot marsikteri zlatar. Na njenih "potovanjih" jej je postalo mnogokrat "slabo", padla pa je navadno v roke kakemu gospodu, ki je imel v kravati briljantno iglo ali pa v žepu dragoceno zlato uro Seveda so kravatne igle z demanti in zlate ure bogvekam izginile, kajti gospodična je bila nenavadno izurjena v svojem poslu. Mnogokrat je že imela o-praviti s sodišči in bila tudi obsojena, toda skoro vedno se ji je posrečilo, da je ubežala, potem ko je zapletla paznika v svoje mreže. Kopniški stotnik ▼ soli. Njegova oseba postaja od dne do dne popular-nejša. V neko šolo na Nemškem prišel je nadzorovat pouk šolski nadzornik. Začeli so govoriti tudi o krščanski ponižnosti in stavilo se je vprašanje: "Kteri stotnik se ni smatral vrednega, da bi sprejel Zveličarja pod svojo streho?" Nadzornik pozove majhnega dečka, na kterega je postal pozoren vsled njegove živahnosti, naj mu on to odgovori. Mladi učenjak moško ustane in .se odločno odreže: "To je bil stotnik iz Kopenika!" Seveda je mislil .pri tem na stotnika iz Kafarnavma. mm Pri odhodu v staro domoviao pozdravljam vse prijatelje in znanee po Zjedinjenih dri«vah, posebno pa moja dva sina Ivana in l>Yazia v E. Heleni, Moot. Z Bogom! New York, 15. maja 1907. Josip Lesar. Pri odhodu v staro domovino pozdravljam vse ostale prijatelje in znanee široin Zjedinjenih -držav, posebno pa orne v East Heleni, Mont. Na zdar! New York, 15. maja 1907. Josip Saršek. Pri odhodu v staro domovino po-pozdravljam rojake sirom Amerike, posebno pa Ivano •Skocjatn -v East Heleni, Mont. Živili! New York, 15. maja 1907. Fran Kos. Ob povratu v staro domovino se poslavljam na ta način od dragih rojakov, sorodnikov in prijateljev sirom Amerike. Iskreno zahvalo izrekam tistim, ki so me spremili na kolodvor, posebno pa Alojziju Tisovcu. Vsem skupaj kličem: Na svidenje! New York, 15. maja 1907. Rafael Kolenc. IŠČE SE dobro izvežban ur ar, kteri zna fino ročno graviranje. Delo stalno ter dobra plača z>a pravega moža. Slovenci imajo prednost. Natančnosti {»izvedeti je pri: Joseph Debevc, 7 Park Place, Carbondale, Pa. (2x t—n) JOHN VENZl-L, 1017 E. 62nd Street. N. E., Cleveland, Ohio izdelovalec kranjskih in nemških H A R M O IN I K. Delo napravim na zahtevanie naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstni m ie od $45 do $80. Pozor Rojaki! Potne noge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino z Knajpovim praškom, kdor Želi poskušnjo naj pošlje 30c v znamkah na kar mu takoj prašek pošljem. Za golobradce in plešaste imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasje narastejo, če ni to resnica plačam rsakomu $500, Jakob Wahcic, 329 SOUTH FRONT STREET, STEELTON, PA. Kje je JOSIP PUST? Doma je iz Dolenje vasi pri Ribnici, po domače Mrkuzov. Omenjen je star kacih 20 let in mi dolgtije na hrani in stanu. Kdor izmed rojakov ve zanj, naj mi ga blagovoli naznaniti. Anthony Fritz, Box 728, Eveleth, Minn. (13-23—5) Kje je JOSIP VEBER? Doma je iz Preselja pri Starem trgu, okraj Crnomelj. Star je 28 let in srednje postave. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga naznani upravništvu "Glasa Naroda" 109 Greenwich St., New York. (13-23—5) Kje je IVAN GREGORIČ ? Doma je iz Dan pri Ribnici. Pred 14. meseci je bival nekje v Miwnesoti. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga blagcvoli naznaniti bratrancu: Matthew Bartol, Limestone, Alger Co., Mich. (13-16—5) Ko j ski, naročaju m na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevnik. Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu * C&cagi, ILL. kakor tudi rojakom po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri "Triglavu", 617 S. Center Ave., Chicago. HI., blizu 19. ulice, kjer točim pristno u ležalo Atlas-pivo, izvrstni whiskey. Najboijt vina in dišeče smodke so pri meai na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno keg-Ijiiče in iffrclna miza (pool tablet. Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, I1L POSESTVO HA PRODAJ, V MtteHvasi pri Amonija je pro-^ sto voljno na paudaj LEPO POSESTVO. Hiša je zidana in ima dve ve-« liki sobi ter fino kuhinjo s štedilnikom in vodovodom. Za hišo je hlev za žiivno in svinjak in poleg poslopja velik vrt oaeajen 6 sadnim drevjem. Zraven pripada še: 2 veliki njivi, stekiik in 1 del hoete. Preje je bila gostilna in se še vedno lahko dobi dovoljenje za gostilniško obrt. Cena vsemu je 5000 kron. Kdor se zanima za to, naj piše na: Daniel Mura, gostilničar in trgovec, P. Gradac št. 12, pri Metliki, Austria. Kranjsko. (6-5—6-7)' DELO DOBE PREMOGARJI. Izurjeni nakladalei in kopači s stroji, z rodbinami in boarding-housi; nove hiše, dobre plače in stalno delo; tu ni štrajka, pač pa pomanjkanje delavcev. Vprašajte pri: RED ROCK FUEL COMPANY'S COLLIERIS, Red Rock, W. Va., ob Baltimore and Ohio železnici. (2-5—2-6) Kje .je BLAŽ RUPAR? Preje je bival v Kočevju, sedaj se pa najbrže nahaja stekl. $2.75, za 12 stekl. $5.00. ČUDODELNO MAZILO ZA UASE. Po zdravnikih novo pronašlo in najbolje sredstvo, ki zanesljivo prepreči izpadanje las, pospešuje rast, ohrani čisto kožo, terdaje prijeten hlad. 1 škatuja $1.50, 3 škat. $4.00. Marijaceljske kapljice kakor tudi zdravilo za lase razpošilja: M. RENYI, Box 32, Sta. D. New York, N. Y. Trade Mark res- NAZJTANILO JN PRIPOROČILO. č Rojakom v Evelethu, Mirni., in okolici naznanjamo, da je za tamošnji okraj naš zastopnik MR. GEO. KOTZE, P. O. Box 541, Eveleth, "M^r, Ker je z nami v zvezi, ga vsem toplo priporočamo. Frank Sakser C o« NAZNANIM) IN PRIPOROČILO. Rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Kansas City, Mo., naznanjamo, da je za tamošnji okraj in okolico naš zastopnik Mr. JOHN KOVAČIČ, 1630 W. 9th St., Kansas City, Mo. Priporočamo ga vsem toplo. Frank Sakser Co. MARKO KOFALT/ 249|So. Front St.,> STEELTON, PA. Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči fVoll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih sivari, ktere točno in po ceni izvršujem. Dalje prodajem parobroc ne listke ?a v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni. Mi". Marico Kofslt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo. FRANK SAKSER CO. Zdravju najprimernejša pijača je ♦»LEISY R1 V O «&»«$» ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Kadi teja naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev ?n drugih. Leic>y p Iv o je najbolj priljubljeno ter se dobi v vteh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ju 6102 St. CUir Ave. N.E. kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. _'_ ___^ "Winnetou, rdeči gentleman". Spi*al Karl Hay. Priredil za "Glas Naroda" R. (Nadaljevanje.) "A W!o?" pripomni Fred. "Vi vendar ne morete jahati kar tako!" 4'To je najmanjše," odvrnem. "Ali št niste videli, kako napravi Indij a. ti ae *ed!o iz vreče? Ali niste bili še nikdar poleg, ko si je kak spreten lovec napravil čisto pripravuo sedlo iz sveže kože kake divjačine? Videti hočete, da bodern sede! že jutri tako pripravno, da me bodete zavidali." Apač h jjokinia pritrjevalno in pravi: " Winnetou je zapazil nedaleč od tukaj pri vodi svež sled nekega volka. PreJ.10 zaj.ie »olnee. hočemo imeti njegovo kožo in rebra, iz kterih se napravi dobro sedlo. Ali imajo moji bratje dovolj mesa?" Pokiuiain, nakar nadaljuje: "Naj ust ne t a moja brata, da poiščemo volka in najdemo pripravno taborišče, kjer hočem zakopati moj plen. Ko se zjutraj pokaže solnce, ho-tvtL > iti po sledu railtroublerjev. Ti so uničili vozove ognjenega konja; oropali, pomorili in sežgali so obilo svojih belih bratov. Razjezili so velikega duha, kteri jih izroči v naše roke, da prejmejo kazen po prerijski postavi." Zapustimo prostor, kjer smo se sestali tako čudovito. Kmalu najdemo vol je ležišče. 1'bijemo žival, ktera spada v vrsto coyotov; kmalu nato sn:o pri ojrnju in delamo sedlo. Drugo jutro zakopljemo Winnetouvov plen, kteri je imel orožje in medicinske vrečice. Potem odidemo za roparji, kteri bi se bili gotovo zanieljivo smejali, če bi vedeli, da si upajo trije možje poklfeati tako premoč na obračun----. ŠESTO POGLAVJE. Naselbina. 1 Ko od jahamo drugo jutro, .-poznam kmalu, da je moj lisjak- izvrsten ko-i j. Kdor nI vajen indijanskih konj, bi ne ostal ni trenutek v sedlu. Mir d\a sva pa kmalu spopr i '/nil i Žo s tem sem pridobil veliko v očeh mo-je-a .!-1». .a Freda. Splošno opazim, da me ogleduje zdajpazdaj kaj čudno. (iotovotak. Vidim, da začne Winnetou dosti bolj opazovati sled kot pn : s svojimi očmi skuša predreti gozd, kteri se razprostira od v/iio/ja proti vrhu na obeh straneh. Konečno se celo ustavi in se obrne k meni kot najbližjemu za njim. "FIT!" zakliče. 4,Kaj pravi moj brat Sharlih glede tega pota?" "I>rži proti vrhuncu." "In potem?" "Na drugi strani je kraj railtronblerjev." "Kteri kraj?" "Pašniki Ogellallaški." Pok ima. " M" i bral Sharlih ima še vedno oči sokola in nos lisjaka. On je dobro nganil," pravi in jaha previdno dalje. "Kako t«'?" me vpraša Walker. "Pašniki ogellallaški?" *.Ia/ -< m va- že jedenkrat vprašal, če vrjamete, da se bodo priklopili Indijanci brez vzroka toliki četi belih ljudij," odvrnem. "V divjem lu je ver rderih kot belih; jednako je v tem slučaju." "Pshaw, jaz vas ne razumem, Charlie!" "Trije Oirallallahi so bili takorekoč nadzorniki railtroublerjev." "Ah! Kako to? Kdo jih je postavil?" "lin ! N. zamerite mi, ljubi Fred, če vam pravim, da sva midva za- n.enjala uloge; danes bi vam lahko jaz rekel greenhorn." "lleidi-ho! Zakaj«?" "Ali ii - it. . da more tolpa dvajsetih ljudij ropati po teh krajih brez sporazuma z rdečniki?" "Ne, gotovo ne." "Kaj so morali torej storiti beli?" "Hm, ! A i mislite, da. je ta sporazum oziroma varstvo zastonj?" "Ne. Plačati lx>do morali." Ze do tri za ' N rim" Dobro! A tako j Trije rd Mogoče . i beli hrt "Niki 'To j« '•mi. kar imajo: s plenom. !i |.ojiiiite ztlaj to, kar misliva z Winnetouvom?" toiej! FU1 i -o napadli vlak in plačali rdečnikom odškod-niki so bili ž njimi za nadzorstvo!" taki), mop »če tudi ne. Res je samo to, da so se sešli naši le 7 večjo četo rdečnikov. To sem že trdil pri železnici, mislite, tla rdeči in beli zato skupno žive, da se med seboj »no prebivajo?" Prepričani l>odite, da si bodo kmalu zfcnslili jim je pRi tako lepo posrečil." li moje mnenj« drug večji načrt, zlasti ker "In kakšen bi bil ta ?" "Hm, jaz samo nekaj slutim." "To je do-ii! Slutiti, kaj bodo storili ljudje, kterih sploh še videli nismo! Charlie, in* sem vas začel precej ceniti zadnje case, a ne vem, kako btHle kaj z vašimi slutnjami." "Hočemo videti! Dovolj sem se potikal med Indijanci, da jih poznam. Veste li, kako se najbolje ugane, kaj bode storil kdot" "Torej?" "C.- m , ;u\i p'a v živo zatopi v položaj, v kterem je drugi; seveda se mora ujnAttvati pri tem tudi njegov značaj. Ali vam hočem povedati to, kar mislim, da se zgodi?" "Jaz sem zelo radoveden!" "Dobro! Komu je poročalo osobje našega vlaka najprvo o napadu na vlak?" "Vsekakor ljudem na prihodnji postaji." "Od tam bodo poslali moštvo na kraj nesreče, ktero bode vse p-eiskalo in zasledovalo zločince. Ali ne?" "Vsekakor." "Vsled tega postane postaja nezadostno zavarovana, tako, da se jo lahko napade brez posebne nevarnosti." "F-trad! Zdaj pa slutim, kaj mislite!" ••Kaj ne Postaje so samo začasne. Zdaj se pa vpraša, kje bodo imeli toliko ljudi, da jih bodo lahko [»ofrrešali. Po mojem mnenju nikjer drugje kot v Kcbo Cafionu." "Oiiarlie, vi utegnete imeti prav. H ail trouble rji in rdečniki vedo tako dobro kot mi, da je kraj potem brez zadostne obrambe." "Če upištevamo še, da so Sioux izkopali bojne pšiee in se pobarvaj z barwimi. je ve«'- k"t -jntovo. tla nan.erjn.jo sovražni napad in sicer vsekakor i i Et-lio CannoM. Vidite, tukaj izvira studenček. Zdaj pojdemo strmo navzgor in se ne moremo več pogovarjati." Jahamo p d \ i-kini drevjem [>o hribu. Svet je težaven; zato moramo dobro paziti. Vrh je precej širok; od tam jahamo zopet navzdolj in pridemo do druzega |>otoka. kteri teče proti vztoku. Tukaj s.) počivali roparji opoldne, potem pa so odjahali proti severu. vsa druga ameriška vina. Rudeče vino (Concord) prodajam l>o 50e ga! o no; bele vino (Catawba) p<> 70c yalono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VTNO JE 50 GALON. BRINJEVEC, za kterega sem i m j»ortiral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TROPINOVEC $2.50 galona. DROŽNIK $2.75 galona. — Najmanje {»sode za žganje so 412pralone. Naročilom je priložiti denar. Za obila naročila se priporoča JOHN KRAKER, Euclid, Ohio. Pozor! Slovenci Pozor! cfSAUON^ zmodernim kogljlščem, Sveže pivo v sodičkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Pomniki dobe pri meni čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča Martin Potokar 564 So. Center Ave. Chicago, lil. rr 1 "" ^ Nižje podpisana priporo- • Čam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj........ SALOON 107-109 Greenwich Street, oooo NEW YORK oooo v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke........... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe............. stanovanje in hrano proti nizki «eni. Postrežba solidna............ Za obilen poset se priporoča FRIDAvon KROGE 107-109 Greenwich St., New York. v«. rf* Abecednik, vezan, 20c. Ahnov nemško-angleški tolmač, Angleščina brez učitelja, 40c. Aladin 8 čarobno cvetlico, 10c. Andrej Hofer, 20c. Avstrijski junaki, 90c. Baron Trenk, 20c. Belgrajski biser, 15e. Beneška vedeževalka, 20c. Berač, 15c. Bojtek, v drevo vpreieni vite*, lOe. Božični darovi, 10c. Bnraka vojaka, 30c. Cerkvica na skali, lOe. Cesar Fran Josip, 20e. Cesarica Elizabeta, 10c. Ciganov a o sveta, 20c. Cvetina Borograjska, 20c. Cvetke, 20c. Čas je zlato, 20c. Črni bratje, 20c. Četrto berilo, 40c. Darinka, mala Črnogorka, 20e. Deteljica, življenje treh kranjskih bratov, fra'ncoskih vojakov, 20c. Doma in na tujem, 20c. Draga, umorjena srbska kraljica, 15e. Dve čudopolni pravljici, 20e. Dimnik: Besednjak slovenskega in nemikega jezika, vezan 90c. Domači zdravnik po Kneippu, vezan 75c. Domači zdravnik po Kneippu, nevezan 50c. Erazem Predjamaki, 15c. Eri. 20c. Evstahija, 15c. Evangelij, vezan 50c. General Laudon. 25e.* Geerge Stephenson, oSe železnic. 40c. Golobček in kanarček, 15c. Gozdovnik, 2 zvezka, skupaj 70c. Grof Radecki, 20c. Grundrias der slovenischen Sprache, vezan $1.25. ; Hedvika, banditova nevesta, 15e. Hildegarda, 20c. Hirlanda, 20c. Hrvatsko-angležki razgovori, veza nt) 50c. Hitri račun ar, vezan 40c. Ivan Resnicoljub, 20e. Iz an ami, mala Japonka, 20e. Izdajalca domovine, 20te. Izgubljena sreča, 20c. Izidor, pobožni kmet, 20e. Jaromil, 20c. Jurčičevi spisi, 11 zvezkov, umetno vezano, vsak zvezek $1.00. Kako je izginil goad, 20e. Knez Črni Jurij, 20«. Krištof Kolumb, 20e. Krvna osveta, 15e. Kako postanem^ stari, 40c. Katekizem, mali, 15c. Katekizem, veliki, 30e. Lažnjivi Kljukec, 20c. Maksimilijan I., cesar mehikaneki, 20c. Mali vitez, 3 zvezki, skupaj $2.25. Marija, hči polikova, 20c. Marjetica, 50a Materina žrtev, 50c. Mati Božja z Bleda, lOe. Miklova Zala, 30c. Mirko Poštenjakovič, 20e. Mladi samotar, 15c. Mlinarjev Janez, 40c. Mrtvi gostač, 20e. Mala pesmarica, 30c. Mali vseznalec, 20e. Mučeniki. A. Aškerc. Elegantno vezano. $1.25. Na indijskih otodh, 25e. Na preriji, 20e. Narodne pripovedke, 3 zvezki, vsaki •20c. Naseljenci 20c. Naselnikova hči, 20 c. Naš dom. Zbirka povesti. Vsak 20c. Nedolžnost pre ga j ana in poveličana. 20c. Nezgoda na Paiavann, 20e. Nikolaj Zrinjski, 20c. Varodne pesmi. Žirovnik. 3 zvezki. vezano. Vsak po GOc. Navodilo za spisovani« racnih piaeir 75c. Ob tihih večerih, 70c. Ub zori, 50c. Odkritje Amerike, 40c. Od pluga do krone, $1.25. Poduk Slovencem, ki s« hočejo naseliti v Ameriki, 30c. Pravila dostojnosti, 20c. Pregovori, prilike, reki 30c. Pavliha, 20c. Pod.turikim jarmom, 20e. Poslednji Mohikanec, 20c. Pravljice (Majar), 20c. Pred nevihto, 20c. Princ Evgen, 20c. Pripovedke, 3 zvezki po 20c Pri Vrbovčevem Grogi, 20c. Prst božji 15c. Prva nemška vadnica, 35c. Poezije. F. Prešeren. Broširano, 50c. Poezije. Vojanov-R. Majster. 60c. Repoštev, 20c. Robinson, vezan 60c. Robinson Crusoe, 40c. Rodbinska sreča, 40e. Rodbina Polaneskih. 3 zveaki $2AO. Roparsko življenje, 20c. Ročni angleško-slovenski in slovensko- angleški slovar, 30c. Ročni nemško-slovenski slovar, Jane-žič-Bartel. nova izdaja, vezan $3.00. Ročni slovensko-nemški slovar, Jane- žič-Bartel, vezan $3.00. Ročni slovensko-nemaki slovar, 40c. Sanjske knjige, velike, 30c. Sanje v podobah (male) 15c. Senilia, 15c. Sita, mala Hindostanka, 20c. Skozi širno Indijo, 30c. Slovenski šaljivec, 2 zvezika po 20c. Spis je, 15c. Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 25c. S prestola na morišče, 20c. Srečolovec, 20c. Stanley v Afriki 20c. Stezosledec, 20c. Sto beril za otroke, 20c. Sto majhnih pripovedk, 25c. Strelec, 20c. Stric Tomova koča, 40c. Sv. Genovefa, 20c. Sveta noč, 15c. Sv. Notbnrga, 20c. 60 malih povestij, 20c. Slovenska kuharica, Bleiweis, elegant no vezana $1.80. Slovenski šaljivec, 20c. Spisovnik ljubavnih in ženitovanj skih pisem, 25c. Spretna kuharica, broširovano 80c Sto1 etna pratiki, nOc. Slovarček priučiti se nemščine brez učitelja, 40c. Šaljivi Jaka, 2 zvezka, vsak 20e. Šaljivi Slovenec, 75c. Štiri povesti 20c. Tegethof, slavni admiral, 20e. Timotej in Filomena. 20«. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50. Tiun Ling, morski razbojnik, 20c. V deln je rešitev, 20c. Venček pripovesti, 20c. V gorskem zakotjn, 20e. Vojska na Turškem, 30c. Vrtomirov prstan, 20c. V zarji mladosti, 20c. Vosčilni listi 20c. Winnetou, rdeči gentleman, 3 zvezki $1.00. Zlata vas, 25c. Zgodovinske povesti, 3 zvezki, vsak 40c. Znamenje štirih, zanimiva povest, 12 centov. Zbirka ljubavnih in snubilnlh pisem 30c. Zbirka domačih zdravil, 50e. Zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze vezano 50c. Zgodbe sv. pisma za nižje razrede ljudskih šol. 30c. Z ognjem in mečem, $2.50. Ženinova skrivnost, 20c. Žepni hrvatsko-angleški racgovori. 40e., broširano 30c. v Zemljevid Avstro-Ogrške 25c., mali 10c. Zemljevid kranjske dežele, mali 10c. Zemljevid Evrope, 25e. Zemljevid Z j edinj enih držav 25c. Zemljevid celega sveta, 25e. RAZGLEDNICE: Kranjska narodna noša, ljnbljanske, in drugih mest na Kranjskem, new yorske in raznih mest Amerike, s cvetlicami in hnmoristične po 3c.. ducat 30c. Razne svete podob«, komad Se. Ave Marija, lOe. Album mesta New York s krasnimi slikami mesta, 30c. ..azr.anjam, daj. zatauiošnji okiaj uioj edini pooblaščeni zastopniK za vse posle jakob zaburovec, 4824 Elackberry Alley" F'ttsburg, Pa. Uradne ure: vsak dan od ^7. d«> J3. ure, ter ob sol>otrii do 8. ure zvečer. ^ t). »"i«. Frank Sakser. OPOMB/L Naročilom je priložiti denarno vrednost bodisi v gotovini poštni nakaznici ali poštnih znamk ah. Poštnina je pari vseh teli ie všteta. Denarnih prejemkov in izdatkov v letu 1906 20 milijonov kron. Hranilnih vlog sklepom 1906. leta 3 milijone kron. Varnostnih prihrankov SO tisoč kron. GLAVNA POSOJILNICA poprej glavna slovenska HRANILNICA in POSOJILNICA regJstr. zadruga as neom. zavezo v Ljubljani, Kongresni trg št. 15, nasproti nunske cerkve sprejema in izplačuje Hranilne vloge ter jih obrestuje po to je od vsacih 100 kron 4 K 50 vin., in sicer takoj od dneva vložitve pa do dneva dviga, tako da vlagatelj, bodisi da vloži bodisi da dvigne začetkom, v sredi ali koncem meseca, ne izgubi nic na obrestih. Za vložene zneske pošilja vložuo knjižice priporočeno poštnine prosto. Hranilnica šteje čez f>00 članov, ki reprezentujejo 5 milijon v kron čistega premoženja. Ti člani jamči o, vsled registrirane neomejene zaveze zavoda, s celim svojim premoženjem za vloge, tako da se kake izgube ni bati. Zatoraj poživljamo vsacega Slovenca v Ameriki ki se misli povruiti v domovino, da svoje prihranke direktno pošilja v slovensko hranilni* o v Ljubljano, s čtmur se obvaruje nevarnosti, da pride njegov s trudom prihranjeni denar v neprave roke in ima ob jedneni to dobro, da mu ta takoj obresti nese. Naslov je ta: 9 GLAVNA posojilnica v Ljubljani, Kranjsko, Avstrija. Predsednik : Dr. Matija Hudr.ik. ;! Denarne po&iljatve iz Zjed. držav in Canade posreduj-j j g. FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St.. New York. Kdo Yam hoče na svetu bolj mnogo dokaza dati da Vas ozdravi ? E^Kednj Vam povedamo. Da damo denar takoj nazaj ; kateremu naša zdravila ne bodo pomagala. Zdraviia „OROSI" se rabijo v stari domovini in po celem izobraževalnem svetu, za: Bolezni na prsih jetrih, plučah, vrancah, želudeu, rematizmu; glavoboli bolest v križu, kila, astma, krč, Skriaostne moške in ^»uske, bolezni Gonorea Sifilis, zastrupljeno R-i, ženske bobezui na maternici, beli tok oči, nos, ušesa, usta i.t.d. Zdravila „OEOSI" Tas bodejo ozdravila Šest oči vidijo bolje kakor dve oči! CFffOOF M \ko na nas pišete, bode Vaše pismo prišlo pred celi zbor zdravništva, kateri se bodejo med seboj posvetovali zaradi Vaše bolezni. ^KN/GHf\ To ZUate da 80 triJe zdravnik« goto smožni za da Va dobra zdravila kakor san jeden to je čisto ne mogoče da bi Vam pozabili kaj dati kar bi bilo v korist Vaše bolezni. Naši zdravniki so tako gotovi da Vam morejo bolje in pred pomogat, in da se prepričate da je to reznica imate tukaj naše garancije NAŠA PONUDBA. Ako pet dni kasneje ko ste sprejeli naše zdravila, se ne čutite boljše in ne vidite da Vas bodemc ozdravili, pošljite uani jih nazaj po expresu plačano z dozvoljenjem pregledanja, in ako Vi niste rabili več kaker eno tretinjo plačamo V;tm takoj denar nazaj. Najboljši zdravniki na svetu preporocajo „OROSI" zdravila, katera so dosegla željo Profesorja Dr. Vulpiana, kateri je izrazil " željo na zdravniškomu kongresu v Parizu, 22. Oktob. 1S82 da bi se iznajdel jen ljek za ozdraviti kri brez da človeškem organom škoduje. Naša garancija je tiskana jasno v tem easo-^ pisu zato Vam mora biti to gotovi dokaz da smo mi popolnoma prepričani Vas vselej ozdraviti od vsake bolezni. Zato bratje Sloveneč ne XJojdite nobenim drugim zdravnikom kateri ne morejo to spolusti kakor mi. Pridate ali pišite na : Zdravni-ki oddel'ek za Slovence od: AMERICA-EUROPE CO. 161 COLUMBUS AVENUE NEW YORK i M . ti m $ H i m $ $ I m h« «•» Hi IS i ! i I I I m <()> m i-) M M m b M 1 I II I <;i i;> i i